Odprti kop - Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 19. 7. 1991

Besedilo, Slike

Premiera: petek, 19. julij 1991, Vse oddaje

Prejšnja: 17. 7. 1991

Dober večer. Novica dneva, čeprav je že od sinoči, Jugoslovanska armada se bo najkasneje v treh mesecih umaknila iz Slovenije. Tako je odločilo predsedstvo Jugoslavije, v katerem je samo en član iz Hrvaške glasoval proti, eden iz Bosne in Hercegovine pa se je vzdržal. O tem sicer sporočamo že od sinoči v rednih in posebnih oddajah, pa vendar, najpomembnejše točke iz sklepa predsedstva še enkrat ponavljamo. Prvič, poveljstva enote in ustanove JLA se premestijo iz Slovenije do dokončnega dogovora o prihodnosti Jugoslavije, rok: trije meseci. Drugič, pripadniki slovenske narodnosti JLA lahko zapustijo, če hočejo. Pisno to lahko zahtevajo tudi pripadniki drugih narodov in narodnosti, ki imajo prebivališče v Sloveniji. Tretjič, izvajanje tega sklepa ni povezano z lastninsko- pravnimi odnosi Slovenije ter federacije ali drugih republik. Četrtič, pristojni organi Slovenije bodo zagotovili nemoten umik enot in ustanov JLA.
Petič, do umika je treba vsem pripadnikom, poveljstvom, enotam in ustanovam zagotoviti normalne življenjske razmere, vsem zaposlenim v armadi in njihovim družinam pa svobodno gibanje na slovenskem ozemlju. Šestič, družinam aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb, zaposlenih v armadi, ki se želijo nastaniti v drugih republikah, je treba zagotoviti svobodno izseljevanje na stroške JLA.
Sedmič, štab vrhovnega poveljstva bo zagotovil varne in učinkovite premike enote. Osmič, sklep predsedstva Jugoslavije o vzpostavitvi stanja na slovenski meji, kakršno je bilo pred 25. junijem, ne velja več. Devetič, predsedstvo na koncu navaja, da sklep o umiku velja takoj, ne prejudicira pa prihodnje ureditve odnosov v Jugoslaviji in ne ogroža njene ozemeljske celovitosti. Sinočnji dogovor jugoslovanskega predsedstva je danes odmeval pri nas in po svetu. Namenjamo mu pretežni del tega drugega dnevnika. Začenjamo pa v Ljubljani, kjer so na tiskovnih konferencah najprej nastopili dr. Janez Drnovšek, ki je sodeloval na seji predsedstva, potem pa še predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan in obrambni minister Janez Janša.

S sprejetjem beograjskega odloka je velik del problemov za Slovenijo rešen, ne delajmo pa si iluzij za Jugoslavijo, je dopoldne poudaril dr. Janez Drnovšek. Gre za pomemben korak pri vzpostavitvi de facto priznanja suverenosti in neodvisnosti Slovenije, ki pa mu morajo slediti še številni drugi. Sinočnji sklepi ne pomenijo kršitve brionske deklaracije, saj gre za mirno reševanje krize v Jugoslaviji. Stranki v sporu sta bili Slovenija in federacija, evropska skupnost je bila tretja. In če se Slovenija in federacija sporazumeta o kakršnemkoli spornem vprašanju, potem po mnenju Drnovška Evropa to lahko le podpre in pozdravi. " Armada se umika iz Slovenije, ne pa tudi iz Hrvaške in zato glasovanje predsednika Mesića in njegov ne razumem kot opozorilo na nevzdržne razmere na Hrvaškem, " je pojasnil dr. Drnovšek. Bosansko- hercegovski član predsedstva Bogičević sicer priznava pomen tega dogodka, tudi on pa z zadržanim glasom opozarja na nujnost reševanja celotne jugoslovanske krize. Kako pa se je odločal armadni vrh in Marković? Gospod Marković ni bil preveč navdušen nad včerajšnjim sprejemom odloka o predsedstvu SFRJ, njegovo mnenje je bilo, da bi bilo treba to vprašanje reševati pozneje, kompleksno, skupaj z vsemi drugimi odprtimi političnimi vprašanji v Jugoslaviji.

Želel bi posebej poudariti izjemno konstruktivno stališče včeraj zveznega ministra za narodno obrambo, generala Kadijevića in njegovega namestnika admirala Broveta. Oba sta sprejela tak predlog in odgovorila že sama na mojo inicialno zahtevo po umiku JLA, s takšnim naprej pripravljenim stališčem. Njihov način razmišljanja je bil, da se je po zadnjih dogodkih JLA v Sloveniji znašla v izredno neugodni situaciji, da si JLA takšne situacije ni želela.

Lahko bi se reklo na nek način, da je bila porinjena v to, v to konfrontacijo s slovenskim narodom. In da je sedanji položaj JLA v Sloveniji nevzdržen in da sta za to samo dve možnosti. Ali se nadaljuje s konfrontacijo in s tem tudi, če tako rečem, intervencijo v Sloveniji do konca, ali pa se JLA umakne, mirno in urejeno umakne. Najvišja predstavnika JLA na včerajšnji seji sta sama ugotovila oz. predlagala, da se JLA ne more in noče spopasti s Slovenijo in zato sta sama predlagala, da predsedstvo sprejme sklep o mirnem, dostojanstvenem, urejenem umiku JLA iz Slovenije. Doktor Drnovšek je še povedal, da ga sinočnji izid seje ni presenetil, da je bila takšna možnost po njegovih besedah v igri že deset do 14 dni.
Nekako ne moremo verjeti, da je ta odločitev prišla čez noč. Nam lahko zaupate, kaj se je dogajalo v teh diplomatskih zakulisnih pogovorih, dogovorih te dni na Brionih in ob Brionih?
Slovenci smo nejeverni Tomaži, to je očitno, ampak tako bi rekel, na podlagi stališč, kakršne je oblikovala slovenska skupščina in na podlagi visoke stopnje zaupanja državljanov Slovenije tistim, ki jim je ta poglavarska funkcija naložena, ni bilo preveč težko dobiti ta soglasja za ta sklep.
Predsednik Milan Kučan v imenu slovenskega predsedstva včerajšnje sklepe zveznega predsedstva ocenjuje kot celo pozitivne, po svoje presenetljive, ohrabrujoče in dalekosežne. Presenetljive, ker je predlagal umik armade tudi Veljko Kadijević, ohrabrujoče, ker je očitno prevladalo spoznanje, da vojna ne rešuje problemov, dalekosežne, ker je orožje pustilo prosto pot politiki in diplomaciji.
Po tej odločitvi je jasno, da za intervencijo v Sloveniji ni bilo vzroka. To, kar se je zgodilo, pa ne gre ocenjevati kot dejanje nesposobne armade. Dejstvo je, da je armada usposobljena za napad od zunaj, ne za spopad z lastnim narodom. Zato se je moralno zlomila, pravi predsednik Kučan. V našem interesu je, da bo umik vojske korekten in brez incidentov s sodelovanjem slovenske oblasti. To ni dokončna rešitev jugoslovanske krize, pomeni samo, da jo je mogoče reševati po mirni poti. Niso se spremenila razmerja med Slovenijo in Hrvaško, zahteve Slovenije niso zoper Hrvaško, ampak so le pogoj, da se spori rešujejo mirno. Slovenija se bo na pogovorih v Ohridu trudila, da se najdejo rešitve za vsa krizna žarišča. Obrambni minister Janez Janša pravi, da se je zdaj pokazalo, da armada ne bi intervenirala v Sloveniji brez podpore federacije, Markovića in tujine. Prva otipljiva posledica odločitve bo, da se bo domov vrnilo 2. 000 slovenskih vojakov in 200 starešin. So pa v odloku nejasnosti in iz Slovenije naj bi šla le dva korpusa, ne pa tudi drugi. Ni jasno določena tudi izvedba umika. Prva dilema izhaja iz t. i. načrta Okop, berem, po katerem je možno premik teh dveh korpusov razumeti tudi kot postopek JLA v primeru, če se situacija v prvem delu agresije po zahodni varianti odvija neugodno za armado, v tem primeru se del enot iz izpostavljenih delov Jugoslavije, v tem primeru iz Slovenije, umakne v notranjost, se tam popolni in potem z ofenzivi ponovno osvobodi v narekovajih Jugoslavijo. Druga dilema v zvezi z odlokom predsedstva se nanaša na drugačno ravnotežje na drugačen razpored sil, potem ko se bo nekaj milijard dolarjev vredna vojna tehnika premaknila v drug del Jugoslavije. Ne glede na dileme, pa odločitev daje upanje, da bo zmagal razum. Janez Janša je tudi povedal, da vojska v Sloveniji še ni dobila povelja za umik in ni povsem zavrnil možnosti, da se bo ta vojaška sila zlorabila za srbske interese na hrvaškem ozemlju. Daljši pogovor kolegice Tanje Starič s predsednikom Kučanom in ministrom Janšo bomo objavili v tretjem televizijskem dnevniku. Hrvaški predsednik dr. Franjo Tu}man je imel takoj po vrnitvi iz obiska v Nemčiji popolne tiskovno konferenco. Obisk je sicer ocenil kot pomemben uspeh, vendar je o njem malo govoril. Tuje in domače novinarje poleg krvavega dogajanja na Hrvaškem najbolj zanimalo Tu}manovo mnenje o umiku vojske iz Slovenije.

Ali je zaradi umika vojske iz Slovenije Hrvaška bližje vojni, to je bilo eno najpogostejših vprašanj, na katera je odgovarjal predsednik Tu}man. " Kaj armada namerava, tega ne vem, lahko samo domnevam. Toda general Kadijević mi je pred dnevi zagotovil, da vojska ne bo udarila po Hrvaški. Toda njeno dosedanje delovanje ljudje razumejo kot dejanje agresije. In sicer umik vojske iz Slovenije ne prinaša nič dobrega sosednji Hrvaški, " je dodal, saj bo armada ostala v bližini, toda v političnem smislu bo sedaj Hrvaški lažje. Mednarodna skupnost bo prav zaradi takšnih pritiskov zavzela enako stališče kot ga ima zdaj do Slovenije tudi do Hrvaške. Doktor Tu}man je sam umik komentiral takole:

Sicer bo Hrvaška sodelovala še naprej z demokratično Slovenijo, kajti Slovenija je še daleč na poti iz Jugoslavije. " Ali je Slovenija sklenila kakšen dogovor s Srbijo, začudeni smo nad dejstvom, " je dejal dr. Tu}man, " da je Slovenija pristala na zahtevo, da naj vsi Srbi živijo v isti državi. Toda takšno pravico ima tudi hrvaški narod. " Že dopoldan je na podobna vprašanja odgovarjal predsednik vlade Josip Manolič, z naklonjenostjo je ocenil bližnji umik vojske in pojasnil, da predsednik Mesić ni glasoval proti umiku, ampak je isto terjal tudi za Hrvaško, kar pa v tem trenutku predsedstvo ni sprejelo. " Zato lahko govorimo ", je dejal, " o delnem zanikanju brionske deklaracije. "

Beograd je sinočnja odločitev državnega vrha dobesedno šokirala. V javnosti se pojavljajo prva moralna vprašanja, kdo je pravzaprav kriv za slovensko- srbski spor. Sicer pa naj bi bilo Mesićevo nasprotovanje umiku vojske po mnenju beograjskih krogov, da so Hrvati izkoriščali Slovence za svoje interese. Mesić je v današnjem duelu z Vukom Draškovićem razloge za nasprotovanje iskal predvsem v globalnem vprašanju jugoslovanske krize, ne pa samo slovenskega vprašanja.

Mesićeve očitno skeptične razloge o srbskem navdušenju nad predlogom generalštaba pa gre verjetno iskati tudi v dejstvu, da bo jugoslovanska armada navsezadnje samo srbska vojska.

Marković je vse skupaj razumel kot zaroto proti njegovemu kabinetu. Po mnenju tiskovnega predstavnika vlade so Markoviću že na Brionih, ko je nasprotoval resoluciji brionske deklaracije namestili igro, po kateri igra vlogo čvrste roke in nasilnega zadrževanja sesute države. Sicer pa je po mnenju Markovićevega kabineta predsedstvo podpisalo kapitulacijo, med tem ko njegovi možje sicer upravičeno opozarjajo, da se odločitve predsedstva do sedaj niso izvajale in da ni nobenih razlogov, da bi se izvedel umik vojske iz Slovenije. Tik pred Dnevnikom smo iz Beograda dobili posnetek pogovora z zveznim obrambnim ministrom generalom Veljkom Kadijevićem, nismo ga utegnili prevesti, v celoti ga bomo objavili v tretjem Dnevniku, zdajle pa odlomek, odgovor na vprašanje, zakaj se je armada odločila za umik iz Slovenije.

Tuje radijske in televizijske postaje so o sklepu jugoslovanskega predsedstva začele obširno poročati že ponoči. Povečini so ga komentirale kot pomemben korak k pomiritvi, morda tudi o slovenski osamosvojitvi. Že dopoldne so se po svetu oglasili tudi politiki. Zdaj očitno prihajamo do praktičnega preverjanja trditve, da bo Slovenija preizkus za reševanje vseh drugih odprtih primerov evropskih multinacionalnih držav, zlasti Sovjetske zveze. Iz Londona, kjer je prisostvoval sestanku sedmih industrijskih držav, se je oglasil italijanski zunanji minister, ki je povedal za javnost, da je italijanska vlada danes zahtevala od Gorbačova, da bi posegel v jugoslovanske zadeve, da bi in citiram dobesedno: " Izvršil pritisk na jugoslovanske zvezne oblasti, da ne bi pustile propasti pogajanja. " Kaj to pomeni, si v Rimu razlagajo vsaj na dva načina. Po enem naj bi poseg Gorbačova na italijansko prigovarjanje poizkusil odstraniti negativni vzorec, ki bi ga utegnila imeti razdelitev Jugoslavije za sovjetske notranje zadeve. Po drugem pa je to morda že uvod v veliki obračun Srbije s sosednjimi republikami, ki naj bi ga bile evropske sile že vzele v srednjeročni in gre samo še zato, da bi Srbijo držali pod določeno kontrolo, pod vplivom Gorbačova. De Michelis je ostali del londonske izjave posvetil italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bi bila po razpadu Jugoslavije zajeta v dva ustavna režima in bila torej obravnava različno. Naredili bomo vse, je dejal, da bi zagotovili varstvo in pomoč Italijanom v Istri.

Sklep jugoslovanskega predsedstva o umiku jugoslovanske vojske iz Slovenije je avstrijski zunanji minister Alojz Mock komentiral z ugotovitvijo, da je umik vojske skupaj s prizadevanji evropske skupnosti bistven element za stabilizacijo položaja v Jugoslaviji. S tem, tako Mock, je ustvarjen predpogoj za oblikovanje bodočega sožitja narodov v Jugoslaviji v miru in svobodi. Prva avstrijska komentirana medijska poročila pa v zvezi sklepom predsedstva govorijo o presenečenju ali celo o senzaciji. Po oceni beograjskega dopisnika avstrijske radiotelevizije je sklep predsedstva uradna potrditev nedavne zahteve srbskega predsednika Miloševića, naj se zvezne ustanove umaknejo iz Slovenije. Iz srbske perspektive tako komentar Slovenije že zdavnaj ni več zanimiva. Zato pa naj bi po možnosti še toliko bolj ostali in postali krizni žarišči Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Glasovanje njunih predstavnikov v predsedstvo ne bi odražalo strah pred eskalacijo napetosti in pred intervencijo vojske v teh dveh republikah.

Kot ocenjujejo današnja ameriška sredstva obveščanja, sklep o umiku vojske nakazuje, da Srbija priznava možnost neodvisne Slovenije. Hkrati pa včerajšnje glasovanje kaže, da prihaja do razcepa v pogajalskih pozicijah Slovenije, ki se je za umik vojske zavzela, in Hrvaške, ki je glasovala proti njemu. Časopisi in drugi mediji tudi poročajo, da slovensko vodstvo pozdravlja sklep zveznega predsedstva in ga označuje kot pomemben korak k uresničitvi cilja o neodvisni in samostojni Sloveniji. Mitja Meršol nam je poslal tudi poročilo o obisku slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla in generalnega direktorja SDK- ja Igorja Omerze v Združenih državah Amerike. Pogovarjala sta se s sedmimi člani senata in kongresa, pa tudi z Laurenceom Eagelburgerjem, ki v odsotnosti Jamesa Bakerja vodi ameriško zunanje ministrstvo.

Potem ko je bila v ameriškem kongresu zlasti pa v senatu izražena nedvoumna podpora neodvisnosti Slovenije, pa so pogovori z Eagelburgerjem pokazali, da uradni Washington zdaj gleda na Slovenijo z drugačnimi očmi in jo nekako že uvršča v mednarodno družino odgovornih držav, vendar pa ni moč pričakovati, da bi že sedaj prišel na dan s kakšnim formalnim priznanje neodvisne Slovenije. Pač pa je bilo na pogovorih v State departmentu obljubljeno, da bodo Združene države Amerike podprle vsak dogovor, ki ga bodo strani v Jugoslaviji sprejele na miren način. Z zanimanjem pa je Washington sprejel na znanje tudi Ruplovo izjavo, da se bo samostojna Slovenija zavzemala za celovito in enotno Jugoslavijo, vendar takšno Jugoslavijo, v kateri Slovenije seveda ne bo. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle pa je obiskal Bavarsko, kjer ga je sprejel predsednik bavarske vlade Max Streibl, pogovarjal pa se je tudi s predstavniki slovenskih podjetij v Nemčiji. Lojze Peterle je predsedniku bavarske vlade pojasnil zadnje dogodke v Sloveniji in dejal, da bodo zelo težko zgradili nove temelje za jugoslovansko skupnost. Sešla sta se tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Franc Horvat in bavarski minister za gospodarstvo Lang, ki pa je izjavil, da se bo zavzel za večje zaposlovanje slovenskih delavcev na Bavarskem.

Tako je štiričlanska francoska parlamentarna delegacija, ki se je pri nas mudila na tridnevnem obisku, ocenila sinočnje sklepe jugoslovanskega predsedstva o umiku jugoslovanske armade iz Slovenije. Sicer pa so francoski gostje, vplivni tudi v francoskem parlamentu, prišli v Slovenijo gostiteljem in sogovorniku, Kučanu, Peterletu, Bučarju, nekaterim strankarskim prvakom in gospodarstvenikom povedat, da Slovenci nismo sami, ker, kot so dejali: " Nismo mogli sprejeti, da bi odločitve, ki jih je demokratično sprejel svoboden narod, izničila groba sila. " Obljubljajo tudi, da si bodo prizadevali za priznanje Slovenije, hkrati pa poudarjajo, da morajo Slovenci sami z Jugoslavijo rešiti odprta vprašanja z dogovarjanjem. V Ljubljani je bila tudi delegacija stranke demokratične levice Italije iz Furlanije Julijske krajine. Predsednik predsedstva Milan Kučan se je gostom zahvalil za podporo osamosvojitvenim težnjam Slovenije v najtežjih dneh vojaške agresije.

Evropski skupnosti sta danes obiskali mariborsko letališče, ki je, kot vemo, uradno še vedno zaprto. Člani misij so bili precej nezgovorni, vendar smo od njih le lahko izvedeli, da njih obisk še ne pomeni takojšnjega odprtja naših slovenskih letališč. Bili pa so pripravljeni vendarle odgovoriti na nekatera novinarska vprašanja.

Včeraj sem dobil iz zveznega sekretariata za promet in zveze obvestilo, ki je sicer nepreverjeno, upam pa, da se bo uresničilo, da bodo slovenska letališča hitro odprta. Poleg tega je slovenska skupščina zahtevala odprtje letališč, kot sodi.
Uradnega podatka o tem pa še nimate? Uradnega podatka nimamo, letališče je še vedno zaprto za zračni promet in pravim samo upam, ker drugače bomo imeli prevelike izgube vsi skupaj, mi in še kdo drug. V Iskri direktne škode med vojno niso trpeli, med posredno, to je izpad proizvodnje in izpad prodaje pa sodi tudi obvestilo, ki ste ga dobili od direktorja Fileale Iskra commerca v Beogradu. Včeraj smo dobili obvestilo iz Beograda, da se je skupina naših delavcev, 60 ljudi, odločila, da s premoženjem Iskre, ki je sam, o stavba, v kateri delajo, vredna 20 milijonov mark, ustanavlja mešano podjetje, registrirano v Beogradu, z imenom Iskra commerce. To pomeni, da se je njihov vložek, dodali so tudi nekaj svojega denarja, vendar je razmerje kapitala 1: 10. 000. 000 približno v korist, lahko reče že bivšega, Iskrinega kapitala. Kaj lahko Irska in kaj lahko Slovenija kot država naredi pri tej prekinitvi poslov s tujino in pri teh dogodkih v Jugoslaviji?
Predvsem, kar skušamo kot vodstvo, ohraniti hladno glavo, reagirati čim bolj pragmatično. Drugo je pa to, da bomo skušali kljub vsemu na teh regijah tržno ostati. Mogoče z neko prekinitvijo, pa kasneje bolj intenzivno. Namreč ocenjujemo, da se mora izprazniti čustveni naboj, ki je na tem področju. Mislim, da ljudje v Srbiji popolnoma drugače vidijo te stvari s svojimi očmi. Verjetno pa se vse lahko spremeni šele takrat, ko bo politična volja v Srbiji drugačna. Glavna, tako rekoč edina tema TV Dnevnika, so nocoj razmere v Jugoslaviji po sklepu predsedstva SFRJ o umiku armade iz Slovenije. Veliko mnenj smo slišali, veliko komentarjev, tudi ugibanj. Naši sodelavci so povprašali tudi Ljubljančane, Mariborčane in Koprčane.
To je nekaj najbolj nevarnega za slovenski narod, česar se slovenski narod ne zaveda. Oni gredo nazaj zato, ker bodo potegnili družine in vse nazaj, potem pa bodo čez noč na nas udarili. To je politika, na katero je treba priti pripravljen noč in dan, potem bo svet priznal, da Slovencev ne bo več, ker bomo poklani. Zelo všeč mi je, da so to naredili, da je umik, da mladi fantje ne bodo nastradali. Prima stvar, super.

Čudovito, upamo, da se bo uresničilo. Jaz to razumem absolutno kot samostojno Slovenijo. Presenetljiv preobrat, jaz mislim, da bo vseeno prineslo prednost, ker se bo zasukalo na reševanje po mirni poti. Zadnji čas, da smo se teh rešil, ne bom rekel barabe, ampak so barabe.
Končno.
Zadnji čas je bil, da so izginili ven. Mislim, da je to edina pametna odločitev, po dolgem času za nas. To pomeni priznanje za Slovenijo, da smo samostojni. Kaj menite o napovedanem umiku armade iz Slovenije? Jaz upam, da se bodo umaknili, to bi bilo super. Sliši se pa neverjetno. Sem prebral v časopisu in nisem mogel verjeti. Ti dogodki, ki so bili zdaj, kaj takega je težko verjeti, če bo vojska zdržala, ker se nikoli ne ve, kdo vojski poveljuje. Zelo sem vesela, da so to sprejeli, čeprav tega nisem pričakovala. Malo pa sem v dvomih, da bo šlo na miren način. Bojim se, sploh pa, ko smo toliko dali skozi, ko smo toliko preživeli. Vedno so bili proti umiku armade, vedno so hoteli imeti svoje carine, zdaj pa nam dajo naenkrat proste roke, v treh mesecih umaknejo armado. To je, ne vem, zdi se mi, da so to čudni posli. Žal na naša vprašanja niso hoteli odgovarjati družinski člani armadnih častnikov. Tudi v informativni službi mariborskega korpusa niso želeli komentirati novice o armadne umiku. Prav tako pa nam niso dovolili vstopiti za ograje mariborskih vojašnic.

Jaz sem zadovoljen, da je do tega prišlo. Da se vojska umakne?
Da se vojska umakne, da bi bilo čim manj konfliktov naprej, upamo, da bomo svobodno živeli v svoji slovenski državi. Na naši strani je spontano, samo če je na drugi strani spontano, če nimajo drugi kakšne pomisleke, kakšna taktiziranja, ker vojska je nepredvidljiva. Vesel sem, to smo si Slovenci zaslužili. Po vseh teh zadnjih tednih in dnevih, kar smo doživljali, mislim, da je to najbolj pravična odločitev. Upam, da bo mirno šlo. Upajmo.
Dosti ni za verjeti Srbom. Se vam zdi to ustrezna rešitev? Je ustrezna, je. Ne potrebujemo okupacijske vojske. Čisto prav so naredili, ker rešujejo sami sebe, ker, kakor je bilo zdaj, kar se je dogajalo pri nas na Škofijah, vojska tu, kot v Mariboru in Ljubljani, nima več kaj iskati pri slovenskem narodu. Prav je, da so to naredili, skrajni čas, da se to uredi, s tem je tudi de facto priznana samostojnost Slovenije. Napovedani, obljubljeni, dogovorjeni umiki jugoslovanske armade iz Slovenije so danes v središču pozornosti tudi po svetu, to smo že rekli. Pred poročili in odmevi iz Slovenije in Jugoslavije objavljajo pravzaprav samo dve novici. Ameriški predsednik Bush je končal dvodnevni obisk v Grčiji, med katerim je obiskal tudi ameriško vojaško oporišče na Kreti. Bush se je pred odhodom v Turčijo še enkrat pogovarjal z grškim premierom Isatakisom. Poudarila sta pomen vojaškega sodelovanja Grčije znotraj zveze Nato, podpisala pa sta tudi štiri sporazume od dvostranskem sodelovanju. Na vprašanje, ali bodo Združene države pomagale pri reševanju ciprskega vprašanja, pa je Bush odgovoril, da so zanj odgovorni predvsem Grčija, Turčija in Združeni narodi. Ameriški državni sekretar James Baker pa nadaljuje obisk na Bližnjem vzhodu. Na Damasku se je pogovarjal s sirskim predsednikom Asadom, ki je privolil v sodelovanje Sirije na bližnjevzhodni mirovni konferenci. Baker je ob koncu obiska izjavil, da bo konferenca potekala po načelih resolucij varnostnega sveta številka 242 in 338. Ta govorijo o umiku Izraelcev iz zasedenih arabskih ozemelj, Arabci pa bi morali Izraelu zagotoviti mir in varnost mednarodno priznanih meja.
Čisto za konec pa smo prihranili sporočilo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pokojnine, dodatke za pomoč in postrežbo, dopolnilo za telesne okvare in preživnine so povišali za 5, 4 odstotka, povišanja veljajo od 1. junija, za starostno zavarovanje kmetov pa od 1. julija. Zadnje novice pripravljamo za tretji Dnevnik ob desetih in pet minut. Nasvidenje.

Prejšnja: 17. 7. 1991

oglasno sporočilo

Moj RTV

Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 19. 7. 1991