Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 2. 7. 1991

Dober večer. Za vse to, kar se je danes zgodilo, ko se je s svojimi nerazumnimi odločitvami razdivjala generalska soldateska, ki je že nekaj dni grozila, da bo uporabila vsa svoja sredstva, da bo z letali bombardirala tudi civilno prebivalstvo, preprosto ni besed. Zdaj se zastavlja eno samo vprašanje, ali je vse skupaj še mogoče zaustaviti z razumom. V Ljubljano sta popoldne na pogovor s političnim vodstvom republike Slovenije prišla predesednik Predsedstva Jugoslavije, Stipe Mesić in član, dr. Vasilj Tupurkovski. Pričakujemo, da se bo vsak trenutek začela tiskovna konferenca, kjer bomo zvedeli, ali so se kaj novega dogovorili. O tem vas bomo takoj obvestili, čim se bo tiskovna konferenca začela in se bomo direktno vključili vanjo. Iz nekaterih delov Jugoslavije prihajajo siloviti protesti mater, katerih sinovi služijo vojaški rok v Sloveniji in na Hrvaškem. Na beograjslih ulicah je že 50 tisoč ljudi, po zagrebških ulicah pa se nenadzorovano streljajo. Zavijanje siren, zaklanjanje v zaklonišča in oglušujoči zvoki letal s smrtonosnim tovorom, ter močne eksplozije ob srditih spopadih, so zaznamovali dan, ki ga ni mogoče pozabiti. Krvavelo je srce mnogih mater. Poglejmo, kako je bilo v Gornji Radgoni.

Gornja Radgona, sejemsko mesto, mesto, ki ima svoje mesto v deželah Alpe- Jadran, je zavito v dim, ogenj, pa tudi verjetno v kri.

Do dramatičnih razmer je v opoldanskih urah, ko je tudi preostali del Jugoslavije dojel, kaj se pravzaprav dogaja, prišlo tudi v srbski skupščini. Nekateri opozicijski poslanci so ob presojanju razmer v Sloveniji, najprej zahtevali odstop dr. Jovića in Seida Bajramovića, članov Predsedstva Jugoslavije, ki sta po njihovem mnenju s svojimi odločitvami povzročila veliko škodo Srbiji in srbskemu narodu. Nato pa so starši sinov, ki so na služenju vojaškega roka v Sloveniji, vdrli v srbsko skupščino in izrazili skrajno ogorčenje zaradi vsega, kar se ta trenutek dogaja v vojski, ki se je poigrala z njihovimi nedolžnimi otroki.

Bilanca današnjih spopadov v Krakovskem gozdu je do sedaj zbranih podatkih osem mrtvih in 13 ranjenih. In kakšen je bil rezultat srditih spopadov v Prilipah, kamor je prispela kolona oklepnih vozil z Obrežja, pa v tem trenutku še ni znan, saj je komisija pravkar odšla na kraj spopadov. Sodeč po nekaterih še nepreverjenih izjavah in posnetkih tujih snemalcev, ki so bili na samem kraju bojevanja, pa bo število ranjenih in mrtvih precejšnje. Streljanje se je danes zjutraj po peti uri začelo v Krakovskem gozdu, kjer se je ob pol sedmih začel tudi prvi napad aviacije. Ti napadi so se čez dan večkrat ponovili, streljanje pa se je počasi umirjalo. Del kolone je zdaj, ko to poročam, na Drnovem, stoji, je pa obrnjen v smeri proti Zagrebu. V Prilipah se je spopad začel okoli desete ure. Tudi tu se je vključilo letalstvo, ki je na bojišče trikrat odvrglo vojni tovor. Ob 15. 20 pa so trije jastrebi napadli še prepreko tovornjakov na mostu čez Savo pri Čatežu ter bližnji hrib. Krvava bilanca tega spopada pa bo, kot sem že omenil, precejšnja. Po vseslovenskem alarmu je na tem območju zavladal le navidezni mir. Vendar nihče ne ve, do kdaj bo ta mir trajal, saj se je popoldan zaostrilo še v Podbočju, kamor je prišlo osem oklepnih vozil, do streljanja pa še ni prišlo. Pred slovensko- hrvaško mejo pri Bregani pa stoji kolona oklepnih vozil, vendar je za enkrat še vedno obrnjena proti Zagrebu. Upam, da tokrat spet ne gre za zatišje pred ponovnimi spopadi.

Smo na ljubljanskem gradu, pogovarjamo se komandantom enote, ki je tukaj. Vi ste slišali avion, ki je preletel Ljubljano pred dvajsetimi minutami?
Ja.
Kaj se je zgodilo?
Izstrelil je dva izstrelka, to sta bila topovska izstrelka.
Aviona pa niste videli, v katero smer je letel?
Avion je je prišel iz zelo visoke višine, tako, da ga nismo mogli zaznati.
Kam je pa potem odpeljal avion, odletel?
Meni se zdi, da v smeri Save, Moste- Polje pa naprej.

Zadostna hrana, voda, prostor, ležišče. Smo v kleti ginekološke klinike, kamor se je preselil tudi porodni oddelek. Življenje namreč vztrajno znova in znova nastaja, ne glede na razmere. Vidimo tukaj tudi zaklonišče, ki je že na pogled precej prijaznejše kot druga v KC.

Sicer pa je danes dopoldne v zveznem ministrstvu za informiranje direktor zvezne carine, Radoslav Sekulić, novinarje seznanil, da je vseh devet upravnikov carin v Sloveniji odpovedalo lojalnost zvezni direkciji. Bili smo popolnoma pripravljeni prevzeti carinsko službo v Sloveniji z okoli 200 cariniki srbske, predvsem pa črnogorske nacionalnosti ob spremljavi zveznega policijskega ministrstva, je dejal Sekulić. Okoli 170 je bilo korektno vrnjenih nazaj, medtem ko jih je približno 16 ostalo nekje v Sloveniji. Po besedah Sekulića so zvezni cariniki še vedno pripravljeni, da ob podpori tankov in zvezne policije, prevzamejo slovensko carino. V Beogradu pa je bila danes tudi seja zvezne ustavne komisije, ki je med drugim ugotovila, da je pač najbolje mirno sprejeti slovensko osamosvojitev kot dejstvo.
V okolici Beljaka sta se danes sešla slovenski predsednik Milan Kučan in nemški zunanji minister, Hans Dietrich Genscher, ki je tudi predsedujoči KEVS- a.

Italijanska vlada je o njihovem obisku obveščena, strinja se tudi s pripravljenim gospodarskim sporazumom med Furlanijo- Julijsko krajino in drugimi obmejnimi pokrajinami na eni ter Slovenijo in Hrvatsko na drugi strani. Sporazum o gospodarski pomoči Sloveniji in Hrvaški naj bi podpisali takoj, ko bo mogoče, njegovo uresničevanje naj bi steklo čimprej. V italijanskem parlamentu, pa tudi v Evropski skupnosti je že pobuda, da bi priznali samostojno, suvereno Slovenijo, prihod šestčlanske delegacije na čelu z Adrianom Biasuttijem pa pomeni polno podporo slovenskim prizadevanjem za samostojnost in neodvisnost, ki jo, kot so rekli na tiskovni konferenci italijanski gostje, pojmujejo tako kot mi v Sloveniji. Prepričani so, je dejal gost iz Gornjega Poadižja, da v Jugoslaviji ne gre za etnične spopade, pač pa za boj za demokracijo. Italijanska delegacija se je danes sestala tudi s predsednikom vlade, Lojzetom Peterletom. Položaj se hitro spreminja in v toku dneva so prihajali z italijanske strani različni signali. Navsezadnje je prišlo sporočilo, da je vlada zahtevala od Nizotemske, ki ima predsedniški mandat v ES v tem poletju, naj ukrene vse, da bi v Slovenijo takoj odšli opazovalci Evropske skupnosti. Pobuda naj bi bila potrebna zato, da ne bi čakali na sklepe, ki jih lahko sprejmejo na sestanku Evropske varnostne konference, ki se jutri sestaja v Pragi in v luči novic o kršitvah premirja, dogovorjenega med obiskom trojice zunanjih ministrov ES. Navzočnost predstavnikov opazovalcev Skupnosti bi v resnici lahko prispevala k temu, da bi se zbližala raven napetosti. Hkrati pa podprla konkretno prizadevanje dvanajsterice o uveljavljanju sporazuma, je rečeno v sporočilu. Na podlagi italijanskega predloga je nizozemska vlada že določila trojico funkcionarjev, ki bodo odpotovali v Beograd. Tam se bodo pogovarjali z zveznimi oblastmi, nato pa odšli v Ljubljano in pripravili pot poslanstvu opazovalcev. S senatske strani se bo imenovani funkcionar preko Gorice danes zvečer podal v Ljubljano, kjer naj bi s pomočjo italijanskega konzulata, torej edine take ustanove dvanajsterice v Sloveniji, skušal prispevati k tehnični izvedbi misije opazovalcev.
Danes, kot pravijo v Haagu, še ni pričakovati dokončnega dogovora v zvezi z opazovalci, temveč bodo o tem sklepali jutri, to je na drugem sestanku KEVS- a, ko se bodo predstavniki 35- tih podpisnic sešli v Pragi. Drugo vprašanje, ki se zastavlja v zvezi s tem in ob katerem bi se dokončni sklep o opazovalcih utegnil zavleči še za nekaj dni, je sklep ministrskega sestanka KEVS. Tudi o tem bodo jutri razpravljali v Pragi. Če se ga bodo odločili sklicati, bodo sklep o opazovalcih prepustili ministrom. Znano je, da je prekinitev ognja in umik Armade v vojašnice, prvi pogoj za rešitev krize, ki ga je trojka ES zastavila med dvema obiskoma v Jugoslaviji. Ob njeni včerajšnji vrnitvi je v zvezi z misijo opazovalcev eden izmed funkcionarjev dejal, da bi dvanajsterica utegnila v Jugoslavijo poslati skupno delegacijo nacionalnih opazovalcev iz držav, članic ES. Mogoče pa so tudi drugačne rešitve, kar je v zvezi s tistim, kar so v Haagu danes opredelili kot proučevanje modalitet in narave delegacije opazovalcev. Dvanajsterica ima diplomatska predstavništva povsod po svetu, tudi v Jugoslaviji in bi torej lahko v delegacijo vključili bodisi člane predstavništva ES v Beogradu, ali pa diplomate iz veleposlaništev članic, prav tako v Beogradu. Italijanski zunanji minister De Michelis je v zvezi s tem že nakazal možnost, da bi ES kot opazovalce v Slovenijo in Hrvaško poslala vojaške atašeje iz veleposlaništev v Beogradu. Povrh pa je v dvanajsterici že ustaljena praksa, da evropski parlament v konkretnih situacijah, do zdaj ne vojnih, pošilja kot opazovalce svoje člane. To bi bili seveda civilisti. Vedeti je treba, da dvanajsterica nima niti policije niti vojaških enot, ki bi jih lahko poslala v Jugoslavijo, s čemer bi misija dobila posebno vojaško konotacijo. Res pa je, da so možnosti, da bi v ES ali v zahodno evropski uniji, ki je obrambna organizacija zahodne Evrope, ustanovili posebne enote s takim poslanstvom, da so torej o tej možnosti razpravljali na nedavnem vrhu dvanajsterice v Luxemburgu. Toda nikakršnih odločitev niso sprejeli, kar lahko kaže na dejstvo, da bo razprava o konkretnem posegu dvanajsterice, tako kot tudi v zvezi s kriznim mehanizmom Kevsa, ki še nima dokončne dorečene oblike, trajala vsaj še nekaj časa. Včerajšnje trditve namestnika poveljnika V. vojaškega območja, Andrije Rašete, češ da je slovenskim teritorialcem pri ponovnem zavzetju nekaterih mejnih prehodov, pomagala avstrijska vojska, je avstrijski zvezni kancler, Franz Wranizky, ocenil kot absurdne. Po avstrijskem obrambnem ministru, Wernerju Fassleabnerju, pa so takšne trditve kratkomalo pravljične. S takšnimi trditvami skuša verjetno JA zakriti šibkosti, je dodal avstrijski obrambi minister. Ocena, da se je JA v boju s slovensko vojsko odrezala klavrno in da se je David veliko bolje odrezal od Goljata, je namreč v Avstriji splošna. Sicer pa general Andrija Rašeta danes popoldne v intervjuju z dopisnikom avstrijske radiotelevizije v Zagrebu ni oporekal demantijem avstrijske vlade v zvezi z njegovimi očitki. Na vprašanje o razlogih za bombardiranje oddajnikov RTV Slovenija, pa je Rašeta odgovoril, da to jugoslovanska vojska počne zaradi vpliva, ki ga ima slovenska RTV na vojake jugoslovanske vojske. Rašeta je zanikal, da bi vojska izvedla državni udar. Namen vojske, tako Rašeta, naj bi bil zgolj v tem, da zavaruje mejo. Kot od ranega popoldneva poročata nemški radio in TV, je v Sloveniji spet vojna. Oborožene sile so postale, tako se glasi osnovna ocena, samostojno podjetje, predsednik Predsedstva, Mesić, ki bi jih moral imeti na vajetih, pa si po včerajšnjih ostrih besedah ne ve več sveta in se kdo ve zakaj, odpravlja v Ljubljano, četudi je zdaj že jasno, da se vojska ne odziva na domnevne kršitve premirja, marveč skuša operacije razširiti. Tako so pred poldrugo uro sporočili, da so se oborožene sile lotile širšega napada na komunikacije znotraj Slovenije in na komunikacije Slovenije z zunanjim svetom. Na zelo nespodbudne ocene je pravkar naletelo tudi potovanje zunanjega ministra Genscherja v Beograd, ter njegovi pogovori s Kučanom v Beljaku. In ko je Genscher pristajal v Celovcu, je bilo moč slutiti, da je bila njegova pot v Jugoslavijo brez haska, saj so prav tedaj začela prihajati prva poročila o novih premikih tankovskih enot, poročila, ki so potrdila tisto, kar so nenehno trdili v Sloveniji in kar je pred dvema dnevoma skozi zobe priznal tudi Marković, to je, da se je vojska pričela obnašati samostojno in deluje na lstno pest. Genscherju tako ni ostalo nič drugega, kot da je vnovič izjavil, da je treba opustiti sleherno nasilje in vse, kar je obljubil, je bilo, da se bo zavzel, da v Slovenijo pridejo civilni opazovalci premirja. Za formalne opazovalce, po njegovem, ni formalnega kritja. Genscher, ki se je popoldne že pogovarjal z zunanjima ministroma Avstrije in Nizozemske, bo jutri v Pragi vodil srečanje odbora visokih funkcionarjev zunanjih ministerstev držav, udeleženk Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, vendar pa je že zdaj nekaj takšnih, ki dvomijo, da se bo 35 udeležencev lahko dogovorilo za učinkovito akcijo. Prokrizni mehanizem je šele na preizkusu, mimo tega pa lahko jugoslovanska vlada sprejme na takšnem sestanku kakršnekoli obveznosti, ki pa se jim podivjana A}ićeva vojska ne bo podredila. Včeraj je predsednik zunanjepolitičnega odbora nemškega Bundestaga, Sterken, napovedal, da bodo Jugoslavijo, če mislijo generali svojo akcijo nadaljevati, povsem osamili, kot so osamili Irak. Predsednik socialdemokratske stranke, Enckholm, pa se je danes spet zavzel za to, da bi Slovenijo priznali kot neodvisno državo, brž, ko bi za to izpolnila formalne pogoje. Z vsem, kar se je danes dogajalo v Sloveniji, z zločini nad civilnim prebivalstvom, je zdaj očitno, da je vojska, oziroma generalni vrh generalov, izvedel državni udar. To potrjuje tudi izjava načelnika generalštaba, Blagoja A}ića, ki smo jo objavili na začetku Dnevnika, pa predlagam, da ji prisluhnemo še enkrat.