Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 2. 7. 1991

Besedilo, Slike
Premiera: torek, 02. julij 1991, Vse oddaje
Prejšnja: 1. 7. 1991
Naslednja: 3. 7. 1991
slika

Dober večer. Za vse to, kar se je danes zgodilo, ko se je s svojimi nerazumnimi odločitvami razdivjala generalska soldateska, ki je že nekaj dni grozila, da bo uporabila vsa svoja sredstva, da bo z letali bombardirala tudi civilno prebivalstvo, preprosto ni besed. Zdaj se zastavlja eno samo vprašanje, ali je vse skupaj še mogoče zaustaviti z razumom. V Ljubljano sta popoldne na pogovor s političnim vodstvom republike Slovenije prišla predesednik Predsedstva Jugoslavije, Stipe Mesić in član, dr. Vasilj Tupurkovski. Pričakujemo, da se bo vsak trenutek začela tiskovna konferenca, kjer bomo zvedeli, ali so se kaj novega dogovorili. O tem vas bomo takoj obvestili, čim se bo tiskovna konferenca začela in se bomo direktno vključili vanjo. Iz nekaterih delov Jugoslavije prihajajo siloviti protesti mater, katerih sinovi služijo vojaški rok v Sloveniji in na Hrvaškem. Na beograjslih ulicah je že 50 tisoč ljudi, po zagrebških ulicah pa se nenadzorovano streljajo. Zavijanje siren, zaklanjanje v zaklonišča in oglušujoči zvoki letal s smrtonosnim tovorom, ter močne eksplozije ob srditih spopadih, so zaznamovali dan, ki ga ni mogoče pozabiti. Krvavelo je srce mnogih mater. Poglejmo, kako je bilo v Gornji Radgoni.


slika

Ura je 17 in 51 minut, mi smo zamudili morda urico od pričetka spopada, ki ga je začela z vsemi plotoni iz topov, kar jih je na petih tankih in treh oklopnih transporterjih, enota JA, ki se je tukaj, na mednarodnem mejnem prehodu v Gornji Radgoni, vkopala v petek, se pravi, drugi dan pričetka spopadov v Sloveniji.

Ne vemo, kaj se tam dogaja. Slišimo, sicer, da pripadniki TO pozivajo vojake, naj se predajo, kajti vsak tak odpor kot je tale, kjer trpi civilno prebivalstvo, kjer se žrtve, je brezupen in kolikor lahko vidimo od tu, mi smo v Avstriji, na drugi strani Mure, je dim nekje v središču mesta. Vidim, da je dim tudi nekje nad mednarodnim prehodom v bližini osnovne šole dr. Janko Šlebinger. Rekli so mi, da je prva granata raznesla cerkveni zvonik. Še pred slabim mesecem dni so prav v tej cerkvi dvignili in na novo posvetili tri zvonove. V nervozi sem napačno pogledal na uro. Spopad se je začel nekaj pred četrto uro popoldan, sami pa lahko vidite, kakšne so posledice. Sama avstrijska Radgona je vkopana, na bregovih Mure je kar nekaj deset tankov in tudi močne pehotne enote, tule nad mano pa kolegi iz ORF- a snemajo kar iz helikopterja. Bližina mednarodnega prehoda. Izgleda kot da je to Bejrut, jugoslovanski Bejrut, ki si ga je privoščila okupatorska JA. Sami lahko vidite, da je neposredna bližina tega mejnega prehoda razrušena, hiše gorijo povsod, v hišah, v stenah hiš luknje od granat, topovskih strelov. Gori ostrešje osnovne šole Dr. Janko Šlebinger.

slika

Gornja Radgona, sejemsko mesto, mesto, ki ima svoje mesto v deželah Alpe- Jadran, je zavito v dim, ogenj, pa tudi verjetno v kri.

Takega barbarstva so bili sposobni samo nacisti. To so pa nacisti s peterokrako rdečo zvezdo. In kako je bilo v Mariboru in širši okolici? Vključujemo se v studio Maribor.
Pozdrav iz Maribora. V Mariboru še vedno veljajo pravila, ki izhajajo iz znaka, oziroma opozorila, alarma za zračni napad, ki so ga dali ob 14. 49 in še ni bil preklican. V mestu sicer ni nikakršne panike in je relativno mirno. Pokalo pa je popoldne, tudi okoli našega radijskega in TV doma pod Pekrsko gorco. Slišali smo najmanj deset močnih pokov. Vidimo posledice na naših posnetkih.


slika

V tem času je bila tudi večina našega TV moštva v zaklonišču, čeprav programa nismo prekinili niti za trenutek.


Sedaj pa v Šentilj, od koder se je pravkar vrnil naš posebni poročevalec.


Deset minut pred šesto se je tukaj, na šentiljskem mednarodnem mejnem prehodu, spet vnel srdit spopad. Slišite lahko streljanje pehote. Obstreljujejo se tako pripadniki JA in slovenske TO. Malo pred tem pa so imeli podporo, se pravi naši predstavniki slovenske TO, s strani tanka, ki že ves čas cilja karavlo na Bregu, to je šentiljska karavla. Do zdaj je bila sedemkrat zadeta, po teh sedmih zadetkih pa so se strelci v tanku odločili, da bodo prečesali teren okrog same karavle.


K temu dodajmo še, da so bili v obstreljevanju pri Šentilju, ranjeni štirje pripadniki TO, enega so prepeljali preko meje v bolnišnico v Wagni, druge tri pa v mariborsko bolnišnico. Moramo povedati tudi to, da so se nehali boriti pripadniki JA v Ceršaku, oziroma Sladkem vrhu v obmejni stražnici, kjer je bilo 80 vojakov, pod poveljstvom enega najbolj zagrizenih, trmastih starešin, majorja Jovanovića. Tudi tam so bili ranjenci, šest ranjenih, kolikor vemo do sedaj. Pozdrav iz Maribora.
Pred nekaj trenutki pa je dal izjavo na beograjsli TV o tem, kar se je danes dogajalo v Sloveniji, načelnik generalštaba, Blagoje A}ić.


slika

Do dramatičnih razmer je v opoldanskih urah, ko je tudi preostali del Jugoslavije dojel, kaj se pravzaprav dogaja, prišlo tudi v srbski skupščini. Nekateri opozicijski poslanci so ob presojanju razmer v Sloveniji, najprej zahtevali odstop dr. Jovića in Seida Bajramovića, članov Predsedstva Jugoslavije, ki sta po njihovem mnenju s svojimi odločitvami povzročila veliko škodo Srbiji in srbskemu narodu. Nato pa so starši sinov, ki so na služenju vojaškega roka v Sloveniji, vdrli v srbsko skupščino in izrazili skrajno ogorčenje zaradi vsega, kar se ta trenutek dogaja v vojski, ki se je poigrala z njihovimi nedolžnimi otroki.

Tako se je popoldan končalo zasedanje srbske skupščine. Skupina staršev in sorodnikov vojakov, ki so v JA v Sloveniji, je vdrla v skupščinsko dvorano. Menda jih pri tem ni ovirala niti varnostna služba. Bilo je slišati vzklike, Izdaja, Dol z vlado, starši pa so zahtevali, da se njihovi sinovi nemudoma vrnejo domov, čeprav začetek zasedanja srbske skupščine še zdaleč ni napovedoval takih dogodkov.


slika

Starši vojakov so v srbski skupščini danes zahtevali, da se njihovi sinovi v 24- tih urah vrnejo v kasarne. Vlada mora odstopiti, general Kadijević pa nemudoma pojasniti svoja dejanja. Zahtevajo tudi oborožitev srbske Narodne garde, ki naj bi odšla reševat vojake v Slovenijo, saj jih je JA izdala. Če dodamo k temu še njihovo zahtevo, da se nemudoma oblikuje večstrankarski parlament, lahko rečemo, da današnji dogodki v srbski skupščini prav lahko pomenijo njen razpad. In povrnimo se nazaj v Slovenijo. Hudo je bilo v Krakovskem gozdu in na Krškem polju, kjer je prišlo do močnega spopada tankovskih in oklepnih enot z enotami TO ob hkratnem letalskem bombardiranju. Podobno je bilo bolj ali manj povsod, kjer je bil agresor v blokadi.

slika

Bilanca današnjih spopadov v Krakovskem gozdu je do sedaj zbranih podatkih osem mrtvih in 13 ranjenih. In kakšen je bil rezultat srditih spopadov v Prilipah, kamor je prispela kolona oklepnih vozil z Obrežja, pa v tem trenutku še ni znan, saj je komisija pravkar odšla na kraj spopadov. Sodeč po nekaterih še nepreverjenih izjavah in posnetkih tujih snemalcev, ki so bili na samem kraju bojevanja, pa bo število ranjenih in mrtvih precejšnje. Streljanje se je danes zjutraj po peti uri začelo v Krakovskem gozdu, kjer se je ob pol sedmih začel tudi prvi napad aviacije. Ti napadi so se čez dan večkrat ponovili, streljanje pa se je počasi umirjalo. Del kolone je zdaj, ko to poročam, na Drnovem, stoji, je pa obrnjen v smeri proti Zagrebu. V Prilipah se je spopad začel okoli desete ure. Tudi tu se je vključilo letalstvo, ki je na bojišče trikrat odvrglo vojni tovor. Ob 15. 20 pa so trije jastrebi napadli še prepreko tovornjakov na mostu čez Savo pri Čatežu ter bližnji hrib. Krvava bilanca tega spopada pa bo, kot sem že omenil, precejšnja. Po vseslovenskem alarmu je na tem območju zavladal le navidezni mir. Vendar nihče ne ve, do kdaj bo ta mir trajal, saj se je popoldan zaostrilo še v Podbočju, kamor je prišlo osem oklepnih vozil, do streljanja pa še ni prišlo. Pred slovensko- hrvaško mejo pri Bregani pa stoji kolona oklepnih vozil, vendar je za enkrat še vedno obrnjena proti Zagrebu. Upam, da tokrat spet ne gre za zatišje pred ponovnimi spopadi.

slika

Včerajšnji in današnji preleti letal nad jedrsko elektrarno Krško so nas nekako prisilili, da smo šli pregledat in se prepričat, v kakšnem stanju je jedrska elektrarna, ali je varna ali ni. Sedaj smo pri instrumentu, ki kaže moč reaktorja, s katerega je jasno videti, da ni nobene moči v elektrarni Krško, oziroma kot pravijo tukaj, v tehnološkem procesu, je elektrarna v procesu hladnega zaustavljanja. Sedaj prihajamo k kontrolnim palicam za zaustavitev reaktorja. Tudi te palice, oziroma ravno ti instrumenti tudi kažejo, da praktično v reaktorju ni nobene moči več. Od instrumentov, oziroma kontrolnih palic za zaustavitev reaktorja, se selimo k instrumentu, ki kaže, da generator ne dela in da ne daje nobene moči. Kot vidite, normalno skoči ta kazalec tudi do številke šeststo, danes je, kot vidite, na ničli. Sicer pa pravijo, da je JE Krško v tem procesu hladnega ohlajanja še najbolj varna za te razmere. Seveda pa nikakor ni mogoče predvideti, kakšne posledice bi bile, če bi sovražno letalstvo z močnimi rušilnimi bombami napadlo ta objekt. Res, da je ta objekt zgrajen z debelim armiranim oklepom iz betona, vendar nikoli se ne more ničesar predvideti. V sami JE Krško so z ozirom na razmere, ki so v tem koncu Slovenije, seveda poskrbeli za ojačano varnostno službo. Ravno takrat, ko smo prihajali v elektrarno, so se enotam varnostne službe same JE pridružili tudi pripadniki TO. Tako, da lahko rečemo, da so tudi v tem fizičnem varovanju JE dobro zavarovali in tudi mi smo imeli, kljub temu, da, če uporabim ta izraz, da nas poznajo, smo imeli kar precej težav, da smo se prebili do kontrolne sobe. Torej, iz JE Krško, se vam lahko kljub hudim časom, oglašam z dobrimi vestmi. Ljubljana je danes doživela dva alarma. Ljudje so se umaknili na varno, v zaklonišča. Dve minuti čez 14. 00 je vojaško letalo preletelo mesto, dvakrat ustrelilo in poskušalo prebiti zvočni zid. Ura je dve in deset minut, pred sedmimi minutami je nekaj počilo. Tukaj v centru Ljubljane vidimo razbite šipe v izložbah. V katero smer so bili usmerjeni?
Proti gradu.
Proti gradu?
Ja.

slika

Smo na ljubljanskem gradu, pogovarjamo se komandantom enote, ki je tukaj. Vi ste slišali avion, ki je preletel Ljubljano pred dvajsetimi minutami?
Ja.
Kaj se je zgodilo?
Izstrelil je dva izstrelka, to sta bila topovska izstrelka.
Aviona pa niste videli, v katero smer je letel?
Avion je je prišel iz zelo visoke višine, tako, da ga nismo mogli zaznati.
Kam je pa potem odpeljal avion, odletel?
Meni se zdi, da v smeri Save, Moste- Polje pa naprej.

Potem smo dobili še več obvestil o preletih avionov, vendar jih nismo videli. Sedaj pa je ura 16 in 5 minut, iz smeri Krvavca se sliši bombardiranje in streljanje. Verjetno napadajo naš oddajnik. 20 minut za tem je Ljubljana doživela še en alarm, vendar do napada ali preleta avionov ni prišlo. Približno ob pol petih, to se pravi ob 16. 30, smo iz smeri Brezovice, oziroma Vrhnike, videli dim. Ura je 17. in 5 minut in kot slišite, znak za prekinitev alarma, prekinitev nevarnosti, v Ljubljani je mirno.

slika

Z ekipo smo prišli v KC, ura je pol štirih, čas obiskov, vendar bodo redki obiskovalci, ki so si upali priti sem, morali še nedoločen čas počakati, da vidijo svojce, kajti vse bolnike so preselili v zaklonišča.


A je bil alarm?
Bil, ja.
Ker mi ga nismo slišali dol na TV, tako, da ne vem.
A niste? Mi smo ga slišali in spontano so ljudje začeli prihajati v zaklonišče.
Koliko časa je pa trajala evakuacija?
Kompletna evakuacija ljudi in bolnikov je trajala sedem minut.
Zadnjič je bilo nekaj pripomb, da je premalo stolov tukaj. Bomo vprašali. Vi ste tudi pacientka. Je zdaj kaj bolje poskrbljeno za stole, da se imate kam vsesti?
Za vse je poskrbljeno.

slika

Zadostna hrana, voda, prostor, ležišče. Smo v kleti ginekološke klinike, kamor se je preselil tudi porodni oddelek. Življenje namreč vztrajno znova in znova nastaja, ne glede na razmere. Vidimo tukaj tudi zaklonišče, ki je že na pogled precej prijaznejše kot druga v KC.

Danes zaklonišče deluje v takem, pravem pomenu, žal, kot ima namen. Zelo mirno je potekala evakuacija pacientov v zaklonišče. Tukaj imamo več prostorov.
Ste imeli kakšen porod?
Porod smo imeli prvi dan, sicer vodim tudi zvezek, ki bo ostal tukaj za spomin. 30. junija smo imeli tudi porod, rodila se je deklica, mama je rodila drugič, ostalih podatkov še nimam, tako, da bomo redno vodili to evidenco.
Koliko imate novorojenčkov ta hip tukaj? Ta hip nimam točne številke.
Približno.
Približno okrog 80 verjetno. Nekaj takega.
Mama, čestitam, kako je? A je fantek a je punčka?
Punčka, punčka.
In a vas je zdaj kaj strah? Se počutite varno?
Ne. Varno se počutim.
Ve pa še čakate, kajne, da boste rodile?
Ja.
Vas je kaj strah?
Seveda nas je.- Česa bolj? Ja, jaz imam svoje otroke doma. Mislim, je vse drugače.


slika

Tisti, ki nikoli ne morejo spoštovati znakov za preplah, so reševalci, ki so ta hip na terenu, pa tudi službe, ki so v vsakem trenutku pripravljene sprejeti nujne bolnike. Kot smo že omenili na začetku Dnevnika, je prišlo do streljanja tudi v Zagrebu, potem, ko se je pred vojašnico Maršal Tito zbrala dvatisoč glava množica. Ljudje so hoteli zapreti pot kakšnim sedemdesetim vojaškim transporterjem in tovornjakom.

Do srečanja s Hansom Dietrichom Genscherjem je položaj zaostren do skrajnosti. V naselju Novi Zagreb je bilo slišati streljanje in sicer iz blokov, kjer stanujejo starešine JA. Streljali so na ljudi na ulici. Ob 18. in 15 sta odjeknila dva rafala iz vojašnice Maršala Tita. Okrog nje se je zbralo veliko število ogorčenih Zagrebčanov, ki so en tank, ki je pripeljal ven, zažgali. Iz kasarne so odpeljali štirje tanki. V Dugem Selu pri Zagrebu so pripravljeni težki tovornjaki, da bi preprečili izhod tankom iz tamkajšnje vojašnice. Pri Varaždinu pa je postavljena barikada, ob kateri se je zaustavila tankovska kolona. Naj povem še to, da je iz Čakovca prišel apel, da naj matere protestirajo nocoj ob 20. 00 pred skupščinami vseh mest proti ubijanju njihovih otrok. In še tole: od 18. 15 je zagrebško letališče spet odprto za civilni zračni promet.


slika

Sicer pa je danes dopoldne v zveznem ministrstvu za informiranje direktor zvezne carine, Radoslav Sekulić, novinarje seznanil, da je vseh devet upravnikov carin v Sloveniji odpovedalo lojalnost zvezni direkciji. Bili smo popolnoma pripravljeni prevzeti carinsko službo v Sloveniji z okoli 200 cariniki srbske, predvsem pa črnogorske nacionalnosti ob spremljavi zveznega policijskega ministrstva, je dejal Sekulić. Okoli 170 je bilo korektno vrnjenih nazaj, medtem ko jih je približno 16 ostalo nekje v Sloveniji. Po besedah Sekulića so zvezni cariniki še vedno pripravljeni, da ob podpori tankov in zvezne policije, prevzamejo slovensko carino. V Beogradu pa je bila danes tudi seja zvezne ustavne komisije, ki je med drugim ugotovila, da je pač najbolje mirno sprejeti slovensko osamosvojitev kot dejstvo.
V okolici Beljaka sta se danes sešla slovenski predsednik Milan Kučan in nemški zunanji minister, Hans Dietrich Genscher, ki je tudi predsedujoči KEVS- a.


slika

Do srečanja s Hansom Dietrichom Genscherjem je torej prišlo v koroškem letovišču Warenbad pri Beljaku, s slovenske strani pa sta sodelovala Milan Kučan in Dimitrij Rupel. Genscher je takoj po sestanku dejal, da se kot predsedujoči v kriznem štabu KSCD- ja, trdno zavzema za dosledno izvajanje treh dogvorjenih točk EG trojke v Zagrebu in da bo sprožil še hitrejši mednarodni proces pogajanj z Beogradom. Genscher je namreč mnenja in v celoti je glede tega podprl pobudo slovenske strani, da je treba v Slovenijo, oziroma v Jugoslavijo, takoj poslati mednarodne opazovalce. Osebno je proti vojaškim opazovalcem, ker meni, da je treba konflikte reševati predvsem in samo na političnem nivoju. Genscher je prav tako apeliral na JLA, da preneha z vojaškimi akcijami nad Slovenijo. Skratka, če zelo na kratko povzamem, Hans Dietrich Genscher se zavzema za takojšnjo sklenitev miru, prenehanje vojaških operacij in sicer mir pod patronatom internacionalnih opazovalcev. Svoje stališče pa bo poskušal konkretizirati že danes in jutri v Pragi na zasedanju KSCD. Kučan je v intervjuju po pogovoru z Gerenscherjem dejal, da je ta obisk za Slovenijo velika moralno politična podpora, ne glede na to, kje je do srečanja prišlo. V pogovoru so še enkrat razjasnili slovensko stališče do tiste točke dogovora s trojko v Zagrebu, ki je doslej sprožala največ spekulacij in različnih tolmačenj. Namreč, da trojka od slovenske strani ni zahtevala, da prekliče akt suverenosti, dogovorjena je bila samo postopnost izvajanja samostojnosti Slovenije v dogovoru z zvezno vlado in posameznimi republikami. Glede komisije, ki naj bi preverjala dogovor o ustavitvi ognja, je Kučan dejal, da je slovenska stran že sinoči določila člane te komisije, tega pa žal še ni storila vlada v Beogradu. Glede zahtevane in s strani Genscherja obljubljene mednarodne kontrolne komisije, je Milan Kučan dejal, da je to potrebno zato, ker očitno v Jugoslaviji trenutno ni možno sestaviti verodostojne opazovalne kontrolne skupine. Slovenija je 50 let sofinancirala Armado, torej tudi tisto orožje, ki je zdaj tako brutalno uporabljeno ravno proti njej sami. Nihče ne želi tega orožja, želimo le umik vojakov nazaj v kasarne in ne ponovni pohod po Sloveniji. Kajti že en pohod tankov je naredil ogromno škodo. Še en tak poskus pa bi iz Slovenije naredil zorano njivo. Današnja nevarna zaostritev razmer v Sloveniji je brez dvoma pripomogla, da se počasi, toda vztrajno spreminja svetovno mnenje. Uradna politika obsoja nasilje, poziva k miru in mrzlično išče rešitve za preprečitev eksplozije v Evropi. Hkrati pa so vedno bolj glasne zahteve političnih osebnosti in širše javnosti v zahodni Evropi, naj oblasti vendarle priznajo Slovenijo. Adriano Biasutti, predsednik deželne vlade Furlanije- Julijske krajine, ki se je s petimi sodelavci udeležil popoldanske novinarske konference, je poudaril, da je delegacija Furlanije- Julijske krajine, Veneta, Zgornjega Poadižja in drugih severno italijanskih pokrajin, v Ljubljano prišla, ne le, da bi simbolično potrdila solidarnost s Slovenijo, pač pa tudi konkretno pomagala. Mi bomo jutri zahtevali na sestanku, ki ga bomo imeli v okviru Alpe- Jadrana in sicer bomo to zahtevali v imenu vseh dežel severovzhodne Italije, torej, zahtevali bomo, da se takoj vzpostavi mednarodna kontrolna komisija ali preko KEVS- a ali pa preko same EGS.

slika

Italijanska vlada je o njihovem obisku obveščena, strinja se tudi s pripravljenim gospodarskim sporazumom med Furlanijo- Julijsko krajino in drugimi obmejnimi pokrajinami na eni ter Slovenijo in Hrvatsko na drugi strani. Sporazum o gospodarski pomoči Sloveniji in Hrvaški naj bi podpisali takoj, ko bo mogoče, njegovo uresničevanje naj bi steklo čimprej. V italijanskem parlamentu, pa tudi v Evropski skupnosti je že pobuda, da bi priznali samostojno, suvereno Slovenijo, prihod šestčlanske delegacije na čelu z Adrianom Biasuttijem pa pomeni polno podporo slovenskim prizadevanjem za samostojnost in neodvisnost, ki jo, kot so rekli na tiskovni konferenci italijanski gostje, pojmujejo tako kot mi v Sloveniji. Prepričani so, je dejal gost iz Gornjega Poadižja, da v Jugoslaviji ne gre za etnične spopade, pač pa za boj za demokracijo. Italijanska delegacija se je danes sestala tudi s predsednikom vlade, Lojzetom Peterletom. Položaj se hitro spreminja in v toku dneva so prihajali z italijanske strani različni signali. Navsezadnje je prišlo sporočilo, da je vlada zahtevala od Nizotemske, ki ima predsedniški mandat v ES v tem poletju, naj ukrene vse, da bi v Slovenijo takoj odšli opazovalci Evropske skupnosti. Pobuda naj bi bila potrebna zato, da ne bi čakali na sklepe, ki jih lahko sprejmejo na sestanku Evropske varnostne konference, ki se jutri sestaja v Pragi in v luči novic o kršitvah premirja, dogovorjenega med obiskom trojice zunanjih ministrov ES. Navzočnost predstavnikov opazovalcev Skupnosti bi v resnici lahko prispevala k temu, da bi se zbližala raven napetosti. Hkrati pa podprla konkretno prizadevanje dvanajsterice o uveljavljanju sporazuma, je rečeno v sporočilu. Na podlagi italijanskega predloga je nizozemska vlada že določila trojico funkcionarjev, ki bodo odpotovali v Beograd. Tam se bodo pogovarjali z zveznimi oblastmi, nato pa odšli v Ljubljano in pripravili pot poslanstvu opazovalcev. S senatske strani se bo imenovani funkcionar preko Gorice danes zvečer podal v Ljubljano, kjer naj bi s pomočjo italijanskega konzulata, torej edine take ustanove dvanajsterice v Sloveniji, skušal prispevati k tehnični izvedbi misije opazovalcev.
Danes, kot pravijo v Haagu, še ni pričakovati dokončnega dogovora v zvezi z opazovalci, temveč bodo o tem sklepali jutri, to je na drugem sestanku KEVS- a, ko se bodo predstavniki 35- tih podpisnic sešli v Pragi. Drugo vprašanje, ki se zastavlja v zvezi s tem in ob katerem bi se dokončni sklep o opazovalcih utegnil zavleči še za nekaj dni, je sklep ministrskega sestanka KEVS. Tudi o tem bodo jutri razpravljali v Pragi. Če se ga bodo odločili sklicati, bodo sklep o opazovalcih prepustili ministrom. Znano je, da je prekinitev ognja in umik Armade v vojašnice, prvi pogoj za rešitev krize, ki ga je trojka ES zastavila med dvema obiskoma v Jugoslaviji. Ob njeni včerajšnji vrnitvi je v zvezi z misijo opazovalcev eden izmed funkcionarjev dejal, da bi dvanajsterica utegnila v Jugoslavijo poslati skupno delegacijo nacionalnih opazovalcev iz držav, članic ES. Mogoče pa so tudi drugačne rešitve, kar je v zvezi s tistim, kar so v Haagu danes opredelili kot proučevanje modalitet in narave delegacije opazovalcev. Dvanajsterica ima diplomatska predstavništva povsod po svetu, tudi v Jugoslaviji in bi torej lahko v delegacijo vključili bodisi člane predstavništva ES v Beogradu, ali pa diplomate iz veleposlaništev članic, prav tako v Beogradu. Italijanski zunanji minister De Michelis je v zvezi s tem že nakazal možnost, da bi ES kot opazovalce v Slovenijo in Hrvaško poslala vojaške atašeje iz veleposlaništev v Beogradu. Povrh pa je v dvanajsterici že ustaljena praksa, da evropski parlament v konkretnih situacijah, do zdaj ne vojnih, pošilja kot opazovalce svoje člane. To bi bili seveda civilisti. Vedeti je treba, da dvanajsterica nima niti policije niti vojaških enot, ki bi jih lahko poslala v Jugoslavijo, s čemer bi misija dobila posebno vojaško konotacijo. Res pa je, da so možnosti, da bi v ES ali v zahodno evropski uniji, ki je obrambna organizacija zahodne Evrope, ustanovili posebne enote s takim poslanstvom, da so torej o tej možnosti razpravljali na nedavnem vrhu dvanajsterice v Luxemburgu. Toda nikakršnih odločitev niso sprejeli, kar lahko kaže na dejstvo, da bo razprava o konkretnem posegu dvanajsterice, tako kot tudi v zvezi s kriznim mehanizmom Kevsa, ki še nima dokončne dorečene oblike, trajala vsaj še nekaj časa. Včerajšnje trditve namestnika poveljnika V. vojaškega območja, Andrije Rašete, češ da je slovenskim teritorialcem pri ponovnem zavzetju nekaterih mejnih prehodov, pomagala avstrijska vojska, je avstrijski zvezni kancler, Franz Wranizky, ocenil kot absurdne. Po avstrijskem obrambnem ministru, Wernerju Fassleabnerju, pa so takšne trditve kratkomalo pravljične. S takšnimi trditvami skuša verjetno JA zakriti šibkosti, je dodal avstrijski obrambi minister. Ocena, da se je JA v boju s slovensko vojsko odrezala klavrno in da se je David veliko bolje odrezal od Goljata, je namreč v Avstriji splošna. Sicer pa general Andrija Rašeta danes popoldne v intervjuju z dopisnikom avstrijske radiotelevizije v Zagrebu ni oporekal demantijem avstrijske vlade v zvezi z njegovimi očitki. Na vprašanje o razlogih za bombardiranje oddajnikov RTV Slovenija, pa je Rašeta odgovoril, da to jugoslovanska vojska počne zaradi vpliva, ki ga ima slovenska RTV na vojake jugoslovanske vojske. Rašeta je zanikal, da bi vojska izvedla državni udar. Namen vojske, tako Rašeta, naj bi bil zgolj v tem, da zavaruje mejo. Kot od ranega popoldneva poročata nemški radio in TV, je v Sloveniji spet vojna. Oborožene sile so postale, tako se glasi osnovna ocena, samostojno podjetje, predsednik Predsedstva, Mesić, ki bi jih moral imeti na vajetih, pa si po včerajšnjih ostrih besedah ne ve več sveta in se kdo ve zakaj, odpravlja v Ljubljano, četudi je zdaj že jasno, da se vojska ne odziva na domnevne kršitve premirja, marveč skuša operacije razširiti. Tako so pred poldrugo uro sporočili, da so se oborožene sile lotile širšega napada na komunikacije znotraj Slovenije in na komunikacije Slovenije z zunanjim svetom. Na zelo nespodbudne ocene je pravkar naletelo tudi potovanje zunanjega ministra Genscherja v Beograd, ter njegovi pogovori s Kučanom v Beljaku. In ko je Genscher pristajal v Celovcu, je bilo moč slutiti, da je bila njegova pot v Jugoslavijo brez haska, saj so prav tedaj začela prihajati prva poročila o novih premikih tankovskih enot, poročila, ki so potrdila tisto, kar so nenehno trdili v Sloveniji in kar je pred dvema dnevoma skozi zobe priznal tudi Marković, to je, da se je vojska pričela obnašati samostojno in deluje na lstno pest. Genscherju tako ni ostalo nič drugega, kot da je vnovič izjavil, da je treba opustiti sleherno nasilje in vse, kar je obljubil, je bilo, da se bo zavzel, da v Slovenijo pridejo civilni opazovalci premirja. Za formalne opazovalce, po njegovem, ni formalnega kritja. Genscher, ki se je popoldne že pogovarjal z zunanjima ministroma Avstrije in Nizozemske, bo jutri v Pragi vodil srečanje odbora visokih funkcionarjev zunanjih ministerstev držav, udeleženk Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, vendar pa je že zdaj nekaj takšnih, ki dvomijo, da se bo 35 udeležencev lahko dogovorilo za učinkovito akcijo. Prokrizni mehanizem je šele na preizkusu, mimo tega pa lahko jugoslovanska vlada sprejme na takšnem sestanku kakršnekoli obveznosti, ki pa se jim podivjana A}ićeva vojska ne bo podredila. Včeraj je predsednik zunanjepolitičnega odbora nemškega Bundestaga, Sterken, napovedal, da bodo Jugoslavijo, če mislijo generali svojo akcijo nadaljevati, povsem osamili, kot so osamili Irak. Predsednik socialdemokratske stranke, Enckholm, pa se je danes spet zavzel za to, da bi Slovenijo priznali kot neodvisno državo, brž, ko bi za to izpolnila formalne pogoje. Z vsem, kar se je danes dogajalo v Sloveniji, z zločini nad civilnim prebivalstvom, je zdaj očitno, da je vojska, oziroma generalni vrh generalov, izvedel državni udar. To potrjuje tudi izjava načelnika generalštaba, Blagoja A}ića, ki smo jo objavili na začetku Dnevnika, pa predlagam, da ji prisluhnemo še enkrat.


slika

To je torej bila izjava ob vojaškem puču in seveda videnje JA situacije. Vendar, kot vemo, tanki so prišli v Slovenijo, na naša tla in naredili zlo. Predlagam, da se za trenutek vključimo v tiskovno središče v CD. Novinarji v CD od šeste ure čakamo na napovedano tiskovno konferenco gospodov Mesića, Tupurkovskega in Drnovška. Po zadnjem sporočilu naj bi se ta začela že pred dobre pol ure, vendar gostov še ni. Vzrok za zamudo, to je po neuradnih informacijah, bi lahko bila tudi zadnja izjava, zadnje sporočilo generala A}ića, ker se gostje današnje tiskovne še pogovarjajo s slovenskim vodstvom. V vsakem primeru se bomo takoj vključili v program, ko se bi tiskovna konferenca začela, za zdaj pa ni informacij, kdaj naj bi to bilo.
Naslednja informativna oddaja bo nekaj po 22. 00 uri. Nasvidenje.

Prejšnja: 1. 7. 1991
Naslednja: 3. 7. 1991
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane