Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 20. 6. 1991

Dober dan. Predsedstvo Jugoslavije se danes ni sešlo v razširjeni sestavi, saj sta sinoči Janez Drnovšek in Stipe Mesič, sklicatelja Vasila Topurskovskega obvestila, da sta se prav tako kot tudi oba predsednika republik, Milan kučan in Franjo Tu}man, odločila da ju na sejo ne bo, saj ni bilo prepričljivega zagotovila, da bo Stipe Mesič uradno izvoljen za predsednika predsedstva Jugoslavije. No, preostali člani predsedstva, razen Drnovška in Mesiča, so, kot je izjavil Bajramovič, član predsedstva iz Bosne in Hercegovine, obravnavali tekoča vprašanja in oblikovali stališča, ki bi jih bilo mogoče uresničiti ob soglasju vseh članov predsedstva, in dodal, da se seja utegne nadaljevati v torek, seveda ob soglasju vseh. Ni pa hotel povedati, o čem so se pogovarjali in kakšna stališča so sprejeli.
Zvezna država je po današnjem propadlem poskusu sklica celotnega državnega vrha očitno še pred paramentalno krizo, ki se po 25. juniju utegne spremeniti v izredne razmere. Zvezni zbor je namreč na današnji seji postavil ultimat, da se zamenjava v državnem vrhu opravi najkasneje do naslednjega zasedanja, v nasprotnem namerava ukrepati po ustavi. Z drugimi besedami bi zvezni parlament prevzel funkcijo kolektivnega šefa v državi, kar pa bi po definiciji pomenilo parlamentarno krizo. Srbija, ki je pobudo Topojkovskega kanila izkristiti za nevtralizacijo blokade državnega vrha, oziroma zmanjšanje pritiska mednarodne javnosti, je namreč izračunala, da ima v zveznem zboru še vedno večino. Beograda verjetno ne bi motilo niti, če slovenski in hrvaški delegati ne pridejo več na zasedanje omenjenega zbora. Parlamentarna kriza pa bi se resno odprla z umikom republiških delegacij iz zbora republik in pokrajin. Štirje delegati iz Slovenije, Peter Hečed, Jože Meš, Ciril Korošec in Janez Kerm, so z današnjim odstopom na funciji delegatov v zveznem zboru, očitno samo prehiteli dogodke, ter z upokojitvijo prekinili negotovost. Hečed je omenjeno odločitev označil kot osebno moralno in politično dejanje med beograjskim nakovalom ter kladivom nepriznavanja legitimnosti federacije. Medtem, ko je četverica že pospravila kovčke, pa je zvezni zbor na predlog makedonskih delegatov, kot že rečeno, sprejel sklepe, da predsedstvo po ustavi in vrstnem redu, določenim s poslovnikom, proglasi in objavi izvolitev predsednika. Zvezni zbor bo zasedanje nadaljeval jutri z Markovičevo platformo za razrešitev krize, ki obe resoluciji, tako o samostojnosti Hrvaške kot Slovenije, označuje kot pravno nične ter politično enostranska dejanja. Če bi rekli, da je zadeva s carinami končana, bi bilo to daleč od resnice. Res pa je, da je podpredsednik slovenskega izvršnega sveta za to vprašanje, dr. Andrej Ocvirk, danes v Beogradu, s podpredsednikom zvezne vlade, Aleksandrom Mitrovičem, podpisal sporazum o plačevanju carinskih dajatev. Pojasnilo, zakaj je to stroril, smo našli v njegovem pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki v Radencih.

Kar zadeva odnos Avstrije do morebitne Slovenske valute, je Lacina povedal, da se bo Avstrija o tem posvetovala z ostalimi zahodnimi državami. Zdaj pa poglejmo v Radence, kjer so se zbrali slovenski gospodarstveniki. " Proces osamosvajanja Slovenije, se je začel že pred tremi leti, še pod staro oblastjo, ki je Beogradu dajala vedeti, da ne bo privolila v njegov diktat ", je na posvetu o gospodarstvu in samostojnosti Slovenije v Radencih med drugim povdaril Lojze Petrle, predsednik slovenske vlade. Ostati ali oditi iz Jugoslavije. Obe odločitvi sta precej tvegani. Druga pot je bolj gotova, je povdaril Lojze Petrle, pri čemer samostojna Slovenija ne ruši mostov gospodarskega sodelovanja med republikami obsoječe Jugoslavije, kot nam to hočejo nekatere republike podtikati. Pripravljeni so predlogi sporazumov, ki so povsod razen v Srbiji, naletili na ugoden odmev. V primeru Srbije pa led prebija gospodarska zbornica Republike Slovenije. Lojze Petrle se je posebej dotaknil prehodnega obdobja, predvsem z vidika gospodarske prisotnosti samostojne Slovenije na tujuh tržiščih. Kar zadeva zahodne Evrope, je bilo tukaj v ospredju povsem formalno vprašanje, ali bodo te države, s katerimi ima Jugoslavije bilatelarne ali multilateralne sporazume, ali bo ob tem, ko se bo spremenil status Slovenije, potekalo vse tako naprej, kot teče sedaj. Mi smo opravili številne obiske po Evropi in dobili povsot zagotovila, da ni v interesu nobene od teh držav, da bi karkoli od tega, kar teče, zaradi spremenjenega statusa slovenije bilo moteno, zmanjšano, ovirano. Marsikje so nam zelo pragmatično rekli, pridite ponovno po šestindvajsetem, če bo potrebno te zadeve formalizirat. Vprašanje kontingentov in podobne zadeve, tega ni nihče začenjal. To je bolj naša notranja tema še zaenkrat. Pa tudi to zaenkrat več ali manj dobro funkcionira.

Prosim navzoče, pritisnite na sivo tipko. Štirideset. Prekinjamo sejo do naslednjega obvestila po pošti. Hvala lepa.

Ob koncu ministrskega zasedanja Keusa, sta se v Berlinu sešla ameriški državni sekretar Backer in sovjetski zunanji minister Besmertnih. Proučila sta še nekatere podrobnosti o zmanjšanju jedrske oborožitve. Opazovalci menijo, da so prav diplomatske dejavnosti v Berlinu vzrok za to, da so preložili za danes napovedani obisk Backerja v Beogradu. Backer se bo tako z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji tako pogovarjal šele jutri. O razmerah na slovenskem in jugoslovanskem političnem prizorišču, so se slovenski voditelji, v Ljubljani, pogovarjali z Leronijem, podpredsednikom delegacije evropskega parlamenta za stike z Jugoslavijo. Gosta so najbolj zanimale Slovenske zahteve po suverenosti, ki so po njegovem mnenju legitimne. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, predsednik skupščine, France Bučar, premier Petrle in drugi, so Leroniju zagotovili, da meja s Hrvaško ne bo vplivala na svoboden pretok ljudi in blaga. Slovenska stran je pohvalila krepitev sodelovanja z evropskim parlamentom. Predsednik komisije Evropske skupnosti, sovjetski predsednik Grorbačov in premier Pavlov, so v Moskvi dosegli soglasje o vsebini prve listine o sedlovanju med Sovjetsko zvezo in Evropsko skupnostjo. V 12. mesecih po podpisu tako imenovanega podpisa o tehničnem sodelovanju, bo Evropska skupnost sovjetski zvezi namenila 540 milionov dolarjev za izobraževanje strokovnjakov za tržno gospodarstvo, za opremo ustanov, energetiko in promet. V Nemškem bundestagu so začeli razpravljati o tem, ali naj bo glavno mesto Združene Nemčije Bonn ali Berlin. K razpravi se je priglasilo več 120 poslancev, kar je največ po letu 1949. dramatična in čustvena razprava, poročajo dopisniki, pa za zdaj ne kaže, kateremu mestu bodo dali prednost.

Čakanje, ki se spreminja v agonijo, se že maščuje. Zaposleni so se navadili živeti v razsulu. Improvizacija je postala pravilo in red izjema. V odnosu do bolnikov se zrcali pomankanje, ki je pogosto opravičilo za brezbrižnost. Igror Križman, ki je bil pripravljen ostati vršilec dolžnosti direktorja do sprejetja zakona o zavodih, se je naveličal vedejevstva brez pooblastil in napoveduje odstop. Skupščinska komisija za izbiro naslednika je obtičala v zanki političnih spletk in ustavila postopek. Menda je k temu pripomoglo pismo neznane vsebine, ki ga je poslala republiška sekretarka Katja Bor, ki se zdravi v kliničnem sredstvu, kjer je najbrž težko imuna na morebitna interesna prišepetavanja. Kakorkoli, danes sta vzela stvar v roke podpredsednik Malašič in pomočnik ministrice, Košir, ki vidita edino zakonsko možno arbitražo vlade, ki je za obstoj kliničnega centra odgovorna v postavitvi novega vršilca dolžnosti.
Osrednji problem je, ali bo sedanji direktor mag. Križman dal odpoved ali ne. Če bo do tega prišlo, potem bomo zastopali stališče, da je rešitev samo v imenovanju drugega v. d. direktorja, seveda tako, da bo imel nekatera dodatna pooblastila. To pa v zelo kratkem času, kajti zadeva je v resnici akutna. To torej pomeni, da bo vlada razveljavila razpis, in umaknila vse štiri uradne kandidate, ter ne da bi ustanavljala kakšno novo strokonvo komisijo, in ne da bi spraševala politične stranke, predlagala svojega vršilca dolžnosti, ki bi jih ta opravljal do ponovnega jesenskega razpisa, takrat že po novem zakonu, ki naj ne bi dopuščal političnih manipulacij. Doktor Košir je tudi zanikal, da bi vlada dobila zahteva po soustanoviteljstvu s strani mesta, razen tega zanjo ni zakonske podlage, niti stvarne potrebe. Kdo naj bi bil začasni direktor še ni znano, vsekakor pa ga bodo v tednu ali dveh izbirali znotraj kliničnega centra s soglasjem zaposlenih, glavni pogoj pa bo, da je strokovno močna osebnost s smislom za poslovnost.

Država Slovenija je danes dobila tudi svojo tiskovno agencijo. Pred slabima dvema urama je v Ljubljani namreč začela poskusno delati Slovenska tiskovna agencija, STA. Ustanovilo jo je sicer zasilno podjetje Imi, vendar tudi z denarjem slovenske vlade. Sedaj je tam zaposleno okoli deset ljudi, večina novinarjev, v letu dni pa nameravajo razžiriti dopisniško mrežo po Sloveniji, Jugoslaviji in Evropi, in ni naklučje, da je dan " D " za slovensko tiskovno agencijo napočil prav zdaj.
Mi smo pripravljeni na osamovojitev pred dnevom " D ", tako da bo tuja javnost redno obveščena o tem, kaj se bo v prihodnjih dnevih tukaj dogajalo. Angleški servis bo v nekaj dnevih redno začel teči, tako da bodo tuji dopisniki, diplomati in ostali lahko spremljali vsakodnevno, kaj se tukaj dogaja. Vsporedno začenjamo tudi graditi slovenski servis, smo sredo pogajanja z velikimi svetovnimi agencijami in z obema agencijama, ki delujeta na teritoriju Jugoslavije, glede izmenjave in nakupa servisov, tako da bi tudi po tej plati zgradili potrebno družbeno infrastrukturo za potrebno družbeno infrastrukturo za samostojno delovanje Slovenije, tako da bi pretok informacij tudi iz sveta v Slovenijo, tudi za potrebe njenih medijev bil urejen. Trenutno imamo pogodbo s slovensko vlado, po kateri opravljamo določene usuge za potrebe slovenske države in pa slovenskih predstavništev v tujini, sicer pa je naša strategija iti na trg in tam uspeti ali propasti.
Po osamosvojitvi bo še posebno pomembno, kako bomo povezani s svetom. Na to kot kaže mislijo tudi v slovenskem letalskem prometu, tako na letališču Ljubljana, kot tudi pri največjem slovenskem letalskem prevozniku, Adria airways- u.
Letališče Ljubljana zadnji dve leti skoraj neopazno spreminja svojo podobo in se obenem tehnološko posodabljajo. Do sedaj so zgradili nekaj nujno potrebnih spremljajočih objektov, v kratkem pa bodo dokončali povsem obnovljeno, razširjeno ter močno posodobljeno srednje letališko poslopje. Predvsem so bili razlogi v tem, da smo morali na vsak način modernarizirat tehnološke postopke, zagotovit večjo varnost na letališču, predvsem pa zagotovit to, da se vključimo v evropski prostor z sodobno tehnologijo, moderno stavbo in pa kar je najbolj pomembno, da izboljšamo storitve potnikom in obiskovalcem letališča.
Zaradi vsem znanih razlogov je promet na Ljubljanskem letališču letos za 20 odstotkov manjši, kot v enakem obdobju lani, vendar je še vedno precej večji, kot na drugih jugoslovanskih letališčih. Zanimivo je, da se je močno spremenila struktura potnikov in sicer 60 proti 40 v korist potnikov na mednarodnih poletih. Kot kaže, se bo to razmerje v prihodnje še povečalo. Kot kaže, se ob v prihodnje to razmeje še izbojšalo, saj je največji letalski prevoznik Adria airways prav danes v Ljubljani predstavil močno razširjeno povezavo z Nemško letalsko družbo Lufthanse, ki sicer načrtuje že za bližnjo prihodnost tudi neposredno povezavo letališča Brnik z nekaterimi nemškimi letališči.

Z njo se brez zadrege lahko legitimiramo v znanstvenem in kulturnem svetu.
Izšlo je tudi kazalo z imeni vseh, ki jih leksikon obravnava ali omenja. Ker pa je leksikon začel izhajati že leta 1925, so nekateri zvezki nepopolni in zastareli. Zato na akademiji zramišljajo, da bi ga v prihodnjih petih letih začeli izdajati na novo.
Da tudi s knjigo spoznavamo ta naš mali svet, seveda to ni nobena nova ugotovitev. To so vedeli že Marco polo, Krištof Kolumb ali pa Mladinska knjiga. S knjigo Kulturna dediščina Jugoslavije, njene naravne in kulturne znamenitosti, je ta založba res zaslužila mednarodno nagrado Knjige za turizem, ki jo je podelila evropska federacija za turistični tistk konec prejšnjega tedna blizu Firenc. To pa še ni vse. Posebno priznanje je knjigi Svetovna dediščina v Jugoslaviji podelil tudi mednarodni inštitut za turistične znanosti iz Firenc. Poleg številnih odličnih fotografij, so tukaj še besedila dr. Janeza Heflerja in dr. Ignacija Vojeta o kulturni dediščini, o naravni dediščini pa je pisal Matjaž Puc. Brez njih seveda ne bi bilo tako odlčno izpeljane vsebinske zasnove, kot si jo je izmislil urednik Marjan Krušič. Knjiga zanimiva tudi za tuje turiste, sodobne Krištofe Kolumbe. Medalje so tu, čakamo le še na turiste.
Zaostrene razmere se na svojevrsten način zrcalijo tudi v naraščanju kaznivih dejanj. V zadnjih devetih dneh so bili kar trije oboroženi ropi. Na dveh Slovenskih in eni Hrvaški bencinski črpalki. Storilci so umorili dva delavca, enega pa hudo ranili. Zadnji rop je bil danes zjutraj, nekaj minut pred četrto na črpalki v Trebnjem. Roparja sta umorila delavca črpalke Franca Špiljka. Sodelovnje občanov in izredno široka akcija miličnikov in kriminalistov sta omogočila, da so že čez dobre tri ure, v restavraciji hotela Paka v Velenju, prejeli dva usumljenca in sicer 26 letnega fanta iz Kamnika in 25 letnega iz Velenja. Pri njiju so našli tudi pištolo, s katero sta streljala v Šentrupertu 11. junija, v Rupi 16. junija in danes zjutraj v Trebnjem. Kriminalisti so na novinarski konferenci povedali, da so brezobzirna storilca odkrili ob pomoči tako imenovanih foto robotov. Za konec le še podatek, da je bilo letos v Slovenijih že 14 umorov in ravno toliko poskusov umorov, in da so kriminalisti že odkrili vse storilce, razen enega. To je vse v dnevniku na zadnji pomladanski dan. Prijeten večer in nasvidenje.