Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 29. 6. 1991

Dober večer. Eno je zanesljivo. Po Sloveniji je zavladalo veliko razočaranje in tudi nov strah. Kdaj bo konec vse te morije? Žal je že tako, da niti skoraj 24 ur po razglasitvi premirja, ni mogoče za trdno vedeti, kdaj se bo zares začelo. Trije mrtvi, pet ranjenih, od tega trije hudo, to je bilanca današnjih spopadov na najjužnejšem delu slovenske državne meje z Italijo. Začelo se je zjutraj, ko je vojaški transporter brez posebne najave krenil z mejnega prehoda proti vasi Škofije. Tu je poskušal forsirati barikado, vnel se je kratek boj. Transporter je bil uničen, v njem so našli smrt trije vojaki, ranjen pa je bil nek podpolkovnik. Spopad je povzročil preplah, ki se je še stopnjeval, ko so na Škofijah zatulile sirene in napovedale letalski napad. Do tega na srečo ni prišlo. Dodatno so vznemirile prebivalce Obale vesti, da prihajajo iz smeri Črnega kala tanki, manjša oklepna enota, ki naj bi se prebila na Škofije. Ta enota je bila zaustavljena na Črnem kalu. Do drugega spopada je prišlo okoli desete ure, ko je drug vojaški transporter prodiral iz ankaranske smeri proti kemični tovarni Iplas. Posebne enote policije so ga zaustavile in v kratkem spopadu so bili ranjeni trije vojaki, ki so bili premeščeni v izolsko bolnišnico. Položaj se je zatem pomiril. Slovenski in okupatorjevi vojaki si pred mejnim prehodom na Škofijah stojijo iz oči v oči in čakajo na izid pogajanj, ki potekajo v Kopru. Na Gorenjskem je bilo sicer danes nekaj streljanja, vendar do resnih kršitev premirja ni prišlo. Sinoči je bilo najbolj vroče ob letališču Brnik. Po informacijah, ki sem jih dobil od načelnika uprave za notranje zadeve Kranj, Ivana Hočevarja, je v gozdu, kjer je skrita vojaška enota, več mrtvih in ranjenih vojakov, uničenih pa je tudi nekaj tankov. Ranjence, med njimi namestnika komandanta bataljona, ki ima gangreno, so odpeljali v bolnico. Armadi so dovolili, da je enoti v gozd odpeljala eno vozilo s hrano in vodo. Dostop do enote sicer po kopnem ni mogoč, zaradi izčrpanosti in živčnosti tudi komandanta, pa ni izključena možnost poizskusa napada na letališče. Na pogajanjih so se dogovorili, da lahko pod okriljem bele zastave, posebna ekipa odpelje posmrtne ostanke dveh avstrijskih fotoreporterjev z letališke steze. Indentifikacija še ni izvršena, saj je v vozilu ostal le kup pepela in kosti. Na podlagi sledi sklepajo, da sta fotoreporterja vozila z veliko hitrostjo, ko ju je zadel izstrelek kalibra 12, 7 mm. Vozilo, opremljeno tudi s šestimi rezervoarji za gorivo, je v trenutku zagorelo, se čez 40 metrov zaletelo v traktor in uničilo tudi tega. Za enkrat je znana le registrska številka vozila, W Vogel 1. Še informacija z Adria- Airways. Do ponedeljka so odpovedani vsi redni poleti, razen čarterskih in poletov za zdomce. Ura je 17 in 5 minut, bi mogoče začela z najnovejšo, najbolj veselo novico z Jezerskega.
Ja, danes smo uspeli skozi pogajanja priti do tega, da se je enota JA umaknila in sicer skozi pogajanja, umaknila se je s tega prehoda, tako da so miličniki ta prehod prevzeli in skozi pogajanja smo dosegli tudi to, da nam je prepustila dva protiavionska sredstva oklepna.
To je za enkrat edini mejni prehod na Gorenjskem, ki je v naših rokah.
Ja, edini, tečejo pogajanja še za predor Karavanke na Jesenicah.

General Andrija Rašeta je prišel v Ljubljano zgolj kot kurir, ki je prinesel s sabo na papirju 12 točk, oziroma pogojev za realizacijo včeraj doseženega premirja. Zahtevajo naslednje: govoril je sicer v imenu poveljstva V. vojaškega območja, vendar pa je postavljal tudi take zahteve, to boste videli iz tega, kar bom naštel, da je očitno, da gre tukaj za zahtevo vojaškega vrha, oziroma nekoga, ki s celotno zadevo upravlja. Prva točka, vrnitev mrtvih in ranjenih. Naš odgovor, kolikor to ni bilo že storjeno, ni nobenega problema glede vrnitve mrtvih. Glede ranjenih prav tako ne, seveda če ti sami želijo. Mnogi izmed teh, ki so v civilnih bolnišnicah, namreč izjavljajo, da se ne želijo preseliti v vojno- medicinske ustanove. 2. točka zahteva normalne pogoje za življenje takoimenovane JA, naš odgovor, o teh normalnih pogojih se bo možno pogovarjati, ko bodo vse enote armade, ki so še na bojnih položajih, v kasarnah, na način in v skladu s pogoji, ki smo jih postavili za realizacijo premirja. 3. točka, zahteva za priklop infrastrukture, predvsem PTT- ja, vez in tako naprej, naš odgovor, tudi o tem se je možno pogovoriti takoj, ko se vse enote vrnejo z bojnih položajev nazaj v kasarne, v skladu s pogoji, ki smo jih postavili, s tem, da smo jasno povedali, da med enotami JA še vedno obstajajo radijske zveze, ki jih ne motimo, zato da lahko ukaze o prekinitvi sovražnosti, razdelijo do vseh enot, se pravi, da lahko pridejo do vseh enot, tako da ni nepotrebne zmede in nepotrebnih žrtev. O ostalih zahtevah glede infrastrukture se prav tako lahko potem pogovarjamo, ko se reši situacija na bojišču. Proizvodnja in oskrba enot, proizvodnja, mišljena je proizvodnja po pogodbah, ki jih imajo nekatere enote armade s podjetji. To vprašanje bo rešeno takoj, ko bo dogovorjen status, oziroma, ko bo rešeno vprašanje vojne odškodnine. 5. točka, zahtevajo vrnitev orožja in materialno- tehničnih sredstev in drugih zaplenjenih sredstev. Naše stališče, o tem se lahko pogovarjamo, ko bo načelno rešeno vprašanje vojne škode. 6. točka, izpustitev ujetnikov, naše stališče je, o tem se lahko pogovarjamo v korelaciji z zahtevo države Slovenije, da se iz enot JA takoj odpustijo še vsi njeni preostali državljani. Sedma točka, zagotovitev nemotenega poteka komunikacij za oskrbo enot, vključno z možnostjo helikopterskih preletov. Naš odgovor, glede nujne preskrbe enot, stvar rešujemo na terenu samem, ne dovolimo pa nikakršnih premikov v zraku, ker je bil dogovor o premirju tak, da ni nikakršnih premikov, posebno ne helikopterskih. 8. točka, ki je najbolj sporna in ki vse ostalo postavlja pod velik vprašaj, zato to posebej poudarjam, vrnitev stanja na mejah v stanje, kot je bilo pred prevzetjem efektivne oblasti na tem področju ob razglasitvi samostojnosti Slovenije in kot ga zahteva odlok ZIS- a. Se pravi, zahtevajo tisto, kar naj bi bil povod za to agresijo. Naš odgovor, to v skladu s tem, kar je bilo včeraj dogovorjeno v Zagrebu, nikakor ne pride v poštev. In ta točka je z vidika tega, kaj je bilo včeraj dogovorjeno in zaradi česar je prišlo do premirja, povsem nerazumljiva. In nesprejemljivo je tudi, da tako zahtevo postavlja vojaška oblast, ne pa civilna. Da je ta točka spoštovanje prekinitve ognja, to je edina točka, v kateri smo se v celoti strinjali. Z naše strani je storjeno vse, da ne prihaja do uporabe sile, ognja, strelnega orožja, razen če je v skrajni sili potrebno neutralizirati pozicije nasprotnika, kadar krši premirje. 10. točka, osvoboditev enot v blokadi, naš odgovor, vse enote JA na ozemlju republike Slovenije so v blokadi. In sicer od trenutka, ko je vojno letalstvo JA bombardiralo civilne cilje tekom včerajšnjega dne. Ta blokada je v skladu z dogovorom, da se po 21. uri včeraj zvečer, se pravi, po sklenitvi premirja, ne izvaja premikov. In enote, ki so bile v blokadi, so še vedno na tem položaju. Hkrati pa je seveda ta blokada za nas tudi edina garancija, da se bodo pogoji premirja spoštovali. Naš predlog za to, da se to vprašanje reši, je pa to vprašanje, kljub temu, da je tehnično ključno za rešitev sedanje situacije, ki še vedno omogoča take in druge konflikte tudi nenamerne, naš predlog je naslednji. Vse enote JA, ki so v blokadi izven vojaških objektov, se pravi, na bojnih položajih, na komunikacijah, lahko odidejo v najbližjo kasarno, v najbližji vojaški objekt. Na prehodu jim zagotavljamo varnost, oficirji lahko obdržijo osebno orožje. To ni predaja, to je samo garancija, da premiki, ki bodo ob tem umiku izvedeni, ne bodo prerasli ali pa ne bodo prekvalificirani v ponovno bojno dejstvovanje. Če bo dosežen sporazum okrog te desete točke, potem se bo možno pogovarjati in pogajati o vseh ostalih točkah, razen o točki osem, ki je politična zahteva in ki je seveda nesmiselna zahteva. 11. točka, zahtevajo, da se ne ukrepa proti družinam aktivnih vojaških oseb. Naš odgovor, proti nobenemu članu družine pripadnikov aktivnih vojaških oseb v Sloveniji, ni bilo nikakršnih ukrepov in civilnih oseb, skratka, proti nobenim svojcem oseb, ki so v službi v okupatorski armadi in na naše vprašanje, naj nam dajo točne podatke, imena in priimke tistih, ki so bili maltretirani, da ukrepamo proti kršiteljem, v skladu z načeli pravne države, teh podatkov nismo dobili. Prosili smo generala, da pošlje to vsaj kasneje pismeno, pa je dejal, da bo poslal samo imena mest, kjer se je to dogajalo. Mi smo v pojasnilo okrog te točke navedli tudi to, da je včeraj v Ribnici prišlo do streljanja z ostrostrelskimi puškami na pripadnike TO iz blokov v stanovanjskem naselju, kjer stanujejo nekateri aktivni pripadniki JA. Dva pripadnika TO sta bila težje ranjena z ognjem iz stanovanjskih blokov. 12. točka, izpustitev organov zveznega sekretariata za notranje zadeve. Kot veste, so enote organov za notranje zadeve republike Slovenije in TO zajele večje število pripadnikov takoimenovane specialne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve, vključno s poveljnikom te brigade in z njimi ravnamo enako kot z ostalimi vojnimi ujetniki v skladu z mednarodnimi konvencijami. Na koncu je general Rašeta izrazil prepričanje in pripravljenost, da se o vseh problemih še naprej dogovarja, mi smo izrazili zadovoljstvo nad takim stališčem, posebno še, ker je ta isti general pred dvema dnevoma izjavljal, da bo v dveh urah opravil z nami. Takšno je torej stališče o tem, kako tehnično skleniti premirje. Vmes so kolegi v mariborskem studiu sporočili, da so že pripravljeni in da bodo predvajali posnetek poskusa zadnjega premika, armadnega premika. Poglejmo.

Ali je predsednik Kučan zato, ker je torej pritrdil vsem trem zahtevam evropskih predstavnikov, že narodni izdajalec, za kar naj bi ga označevali nekateri Slovenci. Zunanji minister Rupel, ki se je tudi udeležil pogovorov v Zagrebu, je na dopoldanski tiskovni konferenci, prepričljivo ovrgel vsakršno podobno žalitev, češ, da predsednik Kučan ni slepo privolil na zahteve evropskih predstavnikov, ampak je vztrajal pri znanih slovenskih odločitvah. Moje stališče na tem razgovoru je bilo čvrsto in ponovil sem ga, zato, da bi ga gospodje razumeli. Od tega, kar je sprejela slovenska skupščina in kar smo mi razglasili, ne more biti umika. O tem se tudi ni mogoče pogajati.
Pogajamo pa se lahko o vseh preostalih pristojnostih, ki naj bi jih kot suverena država pridobivali postopoma. Slovenija namreč nikoli ni želela radikalno presekati tokov življenja in s tem kakorkoli ogrožati mir v tem delu Evrope. Tudi danes si Slovenci bolj kot vse, želimo mir, je poudaril Kučan. To je bila tudi najbolj soglasno izražena skupna zahteva slovenskih in evropskih predstavnikov. Jugoslovanska vojska se namreč mora takoj umakniti v vojašnice, so zahtevali. Mar današnje, predvsem enostransko kršenje premirja pomeni, da je jugoslovanska vojska gluha tudi za pobude najvišjih evropskih predstavnikov? Milan Kučan, predsednik predsedstva Slovenije, je danes ogrozil že dosežene dogovore z delegacijo Evropske skupnosti, ugotavlja sekretariat ZIS- a za informiranje. Tako je Kučan na jutranji tiskovni konferenci ob koncu pogovorov s predstavniki Evropske skupnosti dejal, da je sprejel vse tri pogoje, med njimi tudi odložitev izvajanja deklaracije in zakona o osamosvajanju Slovenije in nato, le nekaj ur kasneje, na tiskovni konferenci v Ljubljani dejal, da bo o vsem tem v ponedeljek odločala slovenska skupščina. V sporočilu zvezne vlade govorijo o tem, da slovensko vodstvo krši dogovore in zavrača sprejemanje mirnih in demokratičnih rešitev, ki jih je predlagal Ante Marković. Slovensko vodstvo s tem, ko zavlačuje sprejemanje rešitev, ki jih ponuja ES, ostaja dosledno sebi in svoji politiki ter ob tem slovensko ljudstvo še naprej poziva k obrambi proti okupaciji republike s strani 1990 pripadnikov JLA, piše v sporočilu Zveznega sekretariata za informiranje. Spričo očitne internacionalizacije spora in te vojne, je seveda zanimivo, kaj svet misli o položaju ki je nastal po sinočnjih pogovorih. Poslušajmo naše dopisnike. Previdnost, s katero so med dobro obveščenimi okoli vrha ES, davi komentirali izsledke nočnega obiska dvanajsteričine trojke v Jugoslaviji, se je ob najnovejših informacijah iz Beograda in Ljubljane, zasukala v drugo smer. Za bolj optimistično gledanje na jugoslovanski razplet je več razlogov, kot je na popoldanski tiskovni konferenci dejal visok dvanajsteričin funkcionar, ki se s trojko mudi v Jugoslaviji. Predvsem dejstvo, da je Milošević danes pristal na imenovanje Mesića za predsednika Predsedstva. Če bo torej Mesić izvoljen, bo s tem izpolnjen eden od pogojev, ki jih dvanajsterica postavlja za jugoslovanski razplet, s tem pa tudi za nadaljnjo finančno podporo Jugoslaviji. Sklep o ustavitvi gospodarske podpore in pomoči Jugoslaviji, katerega sprejetje je včeraj ob italijanskem in francoskem nasprotovanju terjal kancler Kohl, so do nadaljnjega preložili pač, dokler ne bo jasno, ali je Jugoslavija končno zakoračila na pot razpleta. Druga jugoslovanska novica, za katero je na popoldanski tiskovni konferenci, tukaj v Luksemburgu, rečeno, da v zvezi s trojkinimi dosežki vliva nov optimizem, je govor predsednika Kučana na slovenski TV. Tukaj si ga razlagajo kot javno obljubo osebnega angažmaja pri plediranju v slovenski skupščini, da ta sprejme dvanajsteričine predloge v zvezi s trimesečnim moratorijem na uresničevanje slovenske samostojnosti. Odgovor dvanajsteričinega predstavnika na novinarsko vprašanje, ali se moratorij nanaša na nadaljnje uveljavljanje samostojnosti, ali pa na samo samostojnost, odgovor se je torej glasil: na samo samostojnost. Dodatna razlaga dvanajsteričinih dosežkov, ki, kot kaže, ubira tu zelo različna pota, je bila podana s strani drugega visokega funkcionarja skupnosti, ki se je s trojko ponoči mudil v Jugoslaviji, to je Gerharda Wurdharda. Slovenska samostojnost verjetno ostaja dejstvo, je menil, vendar predvsem kot vzvod določenega pritiska Slovenije na ostale republike, da začnejo pogajanja, tako je rečeno, o bodočem ustroju Jugoslavije. Če je včeraj potisek rimskokatoliške cerkve med molitvijo na konsistoriju v Vatikanu še improviziral na temo priznanja legitimnih teženj Slovencev in Hrvatov, je danes na Petrovem trgu v Rimu bral skrbno pripravljen tekst. V Jugoslaviji ni mogoče in se ne sme s silo zadušiti pravic in legitimnih teženj narodov, je dejal. In v kontekstu, moje misli se danes obračajo posebej k dragim ljudem v Sloveniji in na Hrvaškem, ni pustil nobenega dvoma o tem, na koga se besede v tem trenutku nanašajo. O pridobljeni pravici do samoodločbe Slovenije in Hrvaške, danes pišejo uvodničarji velikih časopisov nacionalnega pomena, ki so morda res za korak pred drugimi in pred politiko, toda so pomembni ustvarjalci javnega mnenja. Velike politične stranke so zavzele stališče z druge strani. Z obsodbo nasilja, z domnevno obnovo zakonitosti, nato pa tudi z opozarjanjem na pravico do suverenosti, čeprav nekam za zdaj nepodrobneje določenem prihodnjem balkanskem elastičnem državnem dogovoru. To je videti, glede na žrtve vojaškega pohoda proti Sloveniji, zelo teoretično in tudi oddaljeno od neposrednega priznanja deklaracije o samostojnosti, glede na stanje pred tem, pa je pomemben premik. Zlasti papeževa omilitev neutralnosti, ki jo je doslej načelno držal Vatikan, do dejanj jugoslovanskih severnih republik, bo zanesljivo vplivala na italijansko javno mnenje in politične sile.

Temu naj dodamo, da so italijanske dežele, članice Alpe- Jadran, zahtevale takojšen sestanek delovne skupnosti, saj menijo, da je njihova dolžnost, da obsodijo uporabo sile in pomagajo najti mirno rešitev. Vrnimo se zdaj k jugoslovanskim razsežnostim sinočnjega dogovora. Očitno postaja, da ga srbsko- črnogorska naveza spet skuša vpeti v svoj voz. Štirje predstavniki v Predsedstvu, dr. Jović, Bajramović in oba Kostića, pravijo, da so zdaj pripravljeni priznati Mesića za predsednika Predsedstva, če bosta Hrvaška in Slovenija, kot pravijo, spoštovali zahteve zahodnoevropske tričlanske delegacije in preklicale protiustavne odločitve o odcepitvi. Najbrž že veste, da naj bi Mesića imenovali na seji Predsedstva Jugoslavije v širši sestavi, ki je bila sklicana za ob 19. 00, pa potem preložena. Dr. Drnovšek se je ne bo udeležil, ker je, kot je sporočil, za Mesića glasoval že 15. maja. In pri tem ostaja. Zdaj imamo na zvezi našega beograjskega sodelavca, Vladimirja Voduška. Najprej, ali kaj veš, zakaj je bila seja preložena?
Mesić je menda že bil na zagrebškem letališču, vendar se je vrnil nazaj. Srbska koalicija je namreč potem, ko je že pristala na njegovo izvolitev, rotacijo ponovno pogojila, da Hrvaška in Slovenija suspendirata, kot pravi Jović, protiustavne odločitve o secesiji. Zvedeli smo namreč, da sinočnji pogovor s predstavniki EGS o trimesečnem moratoriju, ni zadovoljil Srbije, temveč so Jović, Avramović in Kostić ponovno po ciničnem sporočilu za javnost, zahtevali, da se ne samo zamrznejo te odločitve, ampak da se dokumentom o razdružitvi odreče tudi hrvaški sabor, oziroma slovenska skupščina. Igra se seveda igra med Srbijo in Hrvaško.
In kako je s trditvami, da se Srbija mobilizira?

Hvala, Vlado, za to poročilo, sicer pa poglejmo, mi smo pripravili tukaj, kaj je povedal polkovnik, ki je vodil tiskovno konferenco.

Na sedežu RK Slovenije ves dan zvonijo telefoni. Iz vse Jugoslavije kličejo zaskrbljeni svojci vojakov, ki so se tukaj znašli v neprostovoljni vojni. Žal pa je edini seznam, s katerim razpolaga RK tisti, ki so jim ga posredovale civilne bolnišnice, v katerih je med vsemi ranjenci kar dve tretjini pripadnikov vojske. JA namreč o tistih ranjencih, ki jih sama oskrbuje, pa tudi o mrtvih, zajetih ali pogrešanih udeležencih spopadov, ne obvešča Rdečega križa, kar je v grobem nasprotju z mednarodnimi sporazumi. Zato je RK Slovenije že včeraj zaprosil V. armadno območje, da te podatke sporoča, vendar do danes še ni odgovora. Kar pa zadeva prebegle vojake, pripadnike JA, pa je najbolje, da se oglasijo v občinskih štabih TO, od koder bodo lahko vzpostavili stik s svojci. Sicer pa RK Slovenije pričakuje še nocoj obisk delegacije mednarodnega RK iz Ženeve, ki je menda že na poti iz Zagreba, ki si bo ogledal prizorišča in se seznanil z resničnimi razsežnostmi in posledicami konflikta ter, tako se nadejamo, tudi ponudil svojo pomoč in sodelovanje.
Od ostalega dogajanja, tako po svetu, kot po Jugoslaviji, se nam je še posebej pomembna zdela samo tale vest.
Vsi trije voditelji nacionalnih strank v BIH, torej Alija Izetbegović, Radovan Kara}ić in Stjepan Kljujić, so na prebivalce te republike naslovili skupen poziv k mirnemu, vzajemnemu življenju. V njem so zapisali, da, upoštevaje poslabšane razmere v BIH, v imenu strank, ki jih vodijo, pozivajo vse prebivalce, naj storijo vse za ohranitev takih medsebojnih odnosov, ki bodo zagotavljali varnost življenj, premoženja in pravic vseh ljudi, zlasti manjšin. S tem tudi končujemo 2. Dnevnik, 3. bo na sporedu ob pol enajstih. Takrat bomo morda vedeli že kaj več, kdaj bo seja Predsedstva Jugoslavije in seveda, ali je bilo še kaj novega glede prelomljenega premirja. Nasvidenje.