Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 30. 6. 1991

Dober večer! Četrti dan od začetka agresije jugoslovanske vojske na Slovenijo, nedelja je, pa tega ves dan še opazili nismo, se je dogajanje res prevesilo na politično- diplomatsko raven. Zjutraj smo sicer imeli alarm za zračni napad, vendar se je vse srečno izteklo in vojaških poročil je bilo čez dan malo. Morda. Morda pravimo in hkrati tudi malo upamo, morda je glavni dogodek današnjega dne vendarle poznopoldanski obisk predsednika jugoslovanske vlade, Anteja Markovića v Ljubljani. Prišel sicer ni sam, z njim sta bila med drugimi podpredsednik Mitrović in admiral Brovet, vendar se je Marković s predsednikom Kučanom in premierjem Peterletom, pogajal sam. Pogajajo se pravzaprav še zdaj. Kaj in kako se pogovarjajo, še nismo izvedeli. Če bomo dobili novice o tem, bomo o pogajanjih poročali še med to oddajo.

Razumljivo, da je jutranji alarm veliko vznemirjenost povzročil tudi v Mariboru, vendar so prebivalci brez panike upoštevali navodila in se preselili v zaklonišča. Na Šentilju so na mejnem prehodu v tem času ostale samo slovenske oborožene sile, vsi drugi pa so se umaknili na avstrijsko stran, kjer so jih avstrijski organi sprejeli brez pregleda kakršnihkoli osebnih papirjev. V tem času so bila v zraku nad mejo tudi avstrijska vojaška letala, omogočili pa so nam tudi, da smo obiskali posebne tankovske in pehotne enote avstrijske vojske. Popoldne je na Šentilju, kjer se je od sinoči predalo še 17 vojakov JA, prišlo do krajšega streljanja. Ranjenih ni bilo. Po štajerskih občinah so nam zagotovili, da z oskrbo ni težav, predstavniki mariborske, ruške, pesniške občine, pa so se dogovorili za usklajeno akcijo. Povsod, razen redkih izjem, kot denimo, v mariborskem TAM- u in Elektrokovini, kjer bodo prihodnji teden na kolektivnem dopustu, bodo redno delali. Razveseljiva je tudi skrb sosednjih, avstrijskih občin ob razmerah pri nas. Tako je lipniški okrožni glavar organiziral zbiranje in prevoz medicinskih potrebščin, ki jih bodo koristno uporabili na poškodbenem in kirurškem oddelku mariborske bolnišnice.
Če primerjamo s prejšnjimi dnevi, je bilo danes v Mariboru, na Štajerskem, relativno mirno. Je bilo tako tudi v Kopru? Se slišimo?
Slišimo se, ja. Tudi v Kopru je bilo relativno mirno. Sicer pa najprej o streljanju v Trnovskem gozdu, po katerem ste nas spraševali v prejšnjih poročilih in o katerem je govoril general Rašeta. Preverili smo informacijo pri idrijski TO in pri radijskih kolegih v Novi Gorici. Odgovor: danes v Trnovskem gozdu ni bilo nobenega streljanja. Žal je na Škofijah situacija še vedno tako napeta kot je bila. Do zamenjave podporočnika, ki so mu stvari očitno ušle iz rok in predvsem razuma, še ni prišlo. Odveč je seveda govoriti, kako se počutijo tamkajšnji prebivalci, ki jim vojak grozi z izstrelom rakete. Popoldne je bilo kljub premirju in dogovoru obeh strani, vseeno slišati strele v okolici Orleka. Tako so nas obvestili. Popoldne pa se je sestalo tudi vodstvo koprske skupščine in poziva vse gospodarstvenike, kulturne delavce in druge javne delavce in občane, ki imajo zvezo s partnerji v tujini, zlasti z republiko Italijo, da jih objektivno in redno obveščajo o dogajanjih v Sloveniji. Jutri je za občane Kopra normalen delovni dan, razen če v svojih podjetjih niso dobili drugačna navodila. In še obvestilo za starše, ki imajo svoje otroke na Debelem rtiču, kjer letujejo. Njihovi otroci so na varnem, sicer pa poslušajmo izjavo.

Štav vrhovnega poveljstva je očitno že sinoči začel uresničevati napovedi o najvišji stopnji bojne pripravljenosti ter predvsem o mobilizaciji. Srbsko obrambno ministrstvo je pozno popoldne preko medijev samo potrdilo domneve o mobilizaciji določenih vojaških enot na področju republike. Zjutraj ob enih so republiški in občinski organi na področju republike Srbije sprejeli ukaz o mobilizaciji določenih vojnih enot oboroženih sil Jugoslavije, so objavili mediji. V omenjenem sporočilu obrambnega ministrstva v šifrah pozivajo vojaške obveznike na določena zbirna mesta ter poudarjajo, da ima obvestilo pomen osebnega poziva. Ni popolnoma jasno, ali gre samo za vojaške, oziroma partizanske enote, ali je mobilizirana tudi teritorialna obramba v Srbiji. V objavi se omenjajo obvezniki z vojnim razporedom, ki bodo ob morebitni neudeležbi, kaznovani. O preverjanju informacij o mobilizaciji in vojaških premikih smo se lahko prepričali, da je, recimo, v kasarni 4. julij v Beogradu na odhod pripravljenih več tankovskih in oklopnih enot. Tako v Beogradu kot v drugih krajih Srbije, je bilo sicer opaziti več vojaških obveznikov, ki so, po izjavah nižjih oficirjev, pripravljeni oditi tja, kjer bo najbolj potrebno, na zaščito državne meje. Iz Beograda še današnje pismo Vuka Draškovića, ki od Miloševića zahteva takojšen sklic srbskega parlamenta z dnevnim redom, ustanovitev srbske nacionalne garde. JA, kateri ste prepustili usodo srbskega naroda, se je pokazala nesposobna, ker je, kot pravi Drašković, v Sloveniji potolčena in ponižana, zato ne more preprečiti novega eksodusa Srbov. Na Hrvaškem je vse več ljudi prepričanih, da se okupacija in nasilje JA iz Slovenije seli na Hrvaško. Za takšno domnevo, ki jo je večkrat, neuradno seveda, slišati tudi v vrhovih nekaterih republiških organov, navajajo vrsto dokazov. V največji meri štejejo sem premike in pregrupiranje vojaških enot, predvsem na hrvaško- srbski meji. Kot drug dokaz navajajo poskuse mobilizacije, ko državljani Hrvaške dobivajo pozive za vpoklic v armado, ali ko jih na domovih obiskujejo oficirji, preoblečeni v civilne obleke. Slišati je celo, naj bi taka mobilizacija v tujini, konkretno so navedli Avstrijo, potekala tudi preko diplomatsko konzularnih predstavništev Jugoslavije. Kot tretji dokaz navajajo menjavo oficirjev na vseh vitalnih poveljniških mestih, šikaniranje njihovih fantov v posameznih enotah in tako dalje. Tudi jutranji preleti vojaških letal, zaradi katerih je prišlo do preplaha v Sloveniji, naj bi bili prvenstveno namenjeni pripravi ugodnejših izhodiščnih pozicij za vojno na Hrvaškem. Poziv Stipeta Mesića, ki je v funkciji ustavnega predsednika, zaukazal takojšnje prenehanje vseh akcij armade, kaže zato razumeti tudi v kontekstu teh domnev in predvidevanj. Zadnje sporočilo s seje vrhovnega državnega sveta govori predvsem o tem, kako v Srbiji izkrivljajo zaključke zadnjega pogovora z evropskimi parlamentarci. V drugem delu pa ponavlja grožnjo, da bodo v primeru nadaljnjih vojaških akcij pozvali svoje državljane, da se umaknejo iz armade. Sicer pa je že danes na območju Hrvaške mogoče govoriti o na pol vojnem stanju. Tako smo dobili podatek, da naj bi bilo v Glini ob zadnjih dogodkih več kot 100 mrtvih in ranjenih. V bitki na Petrovi gori 15, ob prehodu Donave 9 in tako dalje. Dvor na Uni je že šest dni zaseden z Martićevimi policaji, tako, da je vsaka komuinikacija prekinjena, v vasi Tenje število žrtev še vedno ni jasno, medtem ko je iz Gospića, Osijeka, Vukovarja in Vinkovcev prihajajo podatki o eksplozijah, puškarjenju in podobnem. Marsikdo zato upa, da bo ponovna iniciativa evropskih parlamentarcev in nenazdnje tudi Markovićeva pot v Slovenijo, vendarle zmanjšala pritisk in napetosti.
Novice nam sproti prinašajo v studio, naslednja, ki jo je poslal Republiški sekretariat za informiranje, pravi takole: Na ločenih pogovorih danes popoldne v Ljubljani med generalpolkovnikom Čušićem in ministroma Janšo in Bavčarjem, so razpravljali o tehničnih vprašanjih prekinitve ognja in ločevanja strani v konfliktu, ob posebnem prizadevanju za preseganje kritičnih razmer v enotah JA, v katerih samovoljne starešine ne upoštevajo ukazov nadrejenih poveljstev. Tanjug je danes posredoval domnevno izjavo predsednika republike Makedonije, Kira Gligorova, ki naj bi v intervjuju za turški časopis Huriet izjavil, da Jugoslavija, ne glede na dogodke v Sloveniji, ne bo razpadla in da si bo Makedonija prizadevala ohraniti jugoslovansko skupnost. Popoldne je tiskovna predstavnica makedonskega predsednika to odločno zanikala.

V nemškem zunanjem ministrstvu so bili danes popoldne mnenja, da bi kazalo počakati z vključevanjem druge stopnje protikriznega mehanizma v okviru Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Za vključevanje 35 glavega odbora visokih uradnikov zunanjih ministerstev se je izrekla Avstrija, ki je zahtevala od jugoslovanske vlade pojasnila v zvezi z dogajanjem v Sloveniji in dobila iz Beograda povsem nezadovoljiv odgovor. V Bonnu sodijo, da vse možnosti, ki jih imajo posredovalci, se pravi trije zunanji ministri ES, v Beogradu naj bi bili nocoj ob 20. 00 v dosedanji sestavi, še niso izkoriščene, mimo tega pa se zdi, da je lahko posredovanje ES ta hip veliko bolj prožno kot sklicevanje predstavnikov 35 držav in usklajevanje njihovih pogledov. Z razmerami v Jugoslaviji se bodo v Bonnu intenzivno ukvarjali tudi jutri, kancler Kohl bo dopoldne posvetil jugoslovanski krizi tiskovno konferenco, opoldne pa bo začel zasedati tudi zunanje politični odbor Bundestaga. Na njem bodo o zaostritvi jugoslovanske krize poročali zunanji minister Genscher in pa člani Bundestaga, ki so bili danes v Ljubljani. Ob 14. 00 uri bo pred odborom nastopil makedonski predsednik Kiro Gligorov, ki prihaja v Bonn in ki se bo dopoldne pogovarjal z zunanjim ministrom Genscherjem zelo verjetno o novem predlogu za pogajanja o novi ureditvi odnosov v Jugoslaviji. Med tiste, ki razmišljajo tudi o mednarodnem priznanju Slovenije in Hrvaške, pa sodi od danes tudi predsednik socialnodemokratske stranke in ministrski predsednik dežele Schlezlig- Holstein, Bjorn Enholm, ki je nemško vlado pozval, naj v svoja razmišljanja vključi tudi možnost za mednarodno priznanje obeh republik, češ da osrednje politične vodilne sile v Jugoslaviji ni več. Zunanjepolitični strokovnjak v vodstvu socialnodemokratske stranke, Hanzel, pa je danes grajal petkovo misijo zunanjih ministrov ES v Jugoslaviji, češ, da so spravili skupaj dogovor, ki je nejasen in krhek.
Poleg ES, ki je danes zvečer v Beograd znova poslala zunanje ministre Luksemburga, Italije in Nizozemske, da bi v drugem poskusu morda vendarle odvrnili nevarnost nadaljnjih groženj z vojaško akcijo v Sloveniji, se v razpravo o jugoslovanski politični krizi vključuje tudi Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Še preden bodo članice helsinškega procesa sprožile nujni mehanizem za mirno urejanje konfliktov, se bodo jutri v Ženevi sestali izvedenci iz 35- tih držav, ki imajo na programu tritedensko razpravo o manjšinah. Četudi dramatični položaj v Sloveniji ne sodi v delovni okvir ženevske konference, bo švicarski zunanji minister, Rene Felber, kot je neuradno slišati, v svojem jutrišnjem uvodnem nastopu še posebej izpostavil razmere v naši republiki, ki očitno močno skrbijo švicarsko vlado. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva, Marco Cameroni, je v današnji izjavi napovedal ostri ton ministrovega nastopa. Švica obsoja vsako uporabo sile, še posebej pa nasilje, ki ga jugoslovanska vojska izvaja v Sloveniji, je dejal tiskovni predstavnik. Po mnenju Švice, ki se je skupaj z ES, Avstrijo in Ameriko, zavzela za sklic visokih funkcionarjev iz vseh držav, udeleženk helsinškega procesa, je treba spore, kakršen je izbruhnil v Jugoslaviji, reševati po načelih Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ti pa so: pravica do samoodločbe, nedotakljivost meja, spoštovanje pluralistične demokracije, človekovih pravic ter pravne države.
Več kot 3000 demonstrantov se je danes popoldne na Dunaju udeležilo solidarnostne demonstracije za Slovenijo in protesta proti intervenciji jugoslovanske vojske. Demonstracijo so organizirali in pripravili odbor Slovencev, ki živijo na Dunaju ter društva dunajskih Hrvatov in Albancev. Poleg slovenskih, hrvaških in albanskih udeležencev, velja omeniti, da so se demonstracije solidarnostno udeležili tudi številni Avstrijci. Svobodna Slovenija, svobodna Hrvaška, Kosovo- republika, Slovenija Slovencem, Evropa mora priznati Slovenijo, Dol s srbskim imperializmom in beograjskim centralizmom, je le nekaj parol, ki so jih skandirali demonstranti in jih je bilo mogoče prebrati na transparentih. Povorka se je vila od dunajske filozofske fakultete preko ringa do Štefanove katedrale. Med govorniki na Štefanovem trgu je bila tudi poslanka Zelenih, Marlen Petrović, ki je v svojem govoru avstrijsko vlado pozvala, naj čimprej prizna Slovenijo in Hrvaško. Dunajčani in številni tujci pa so se danes na osrednjem dunajskem trgu seznanili tudi s slovensko himno in z novo slovensko zastavo. Ob zaključku demonstracije, ki je potekla mirno in urejeno, je skupina na Dunaju živečih Slovencev pred Štefanovo katedralo prižgala svečke v spomin žrtvam jugoslovanske vojaške agresije v Sloveniji.
Najbolj zaskrbljeni za usodo slovenske države so prav gotovo slovenski izseljenci. Skoraj v vseh državah sveta so pripravili vrsto demonstracij, v Berlinu so oblikovali odbor za pomoč suvereni in neodvisni Sloveniji, materam, katerih sinovi so padli, pa so izrekli iskreno sožalje. Potem, ko so Zeleni Slovenije sprožili široko akcijo za obveščanje mednarodne javnosti o dogajanju v Sloveniji, so podporo republiki Sloveniji izrekli Zeleni iz Italije, Avstrije, Španije, Zeleni v evropskem parlamentu, vsi pa so obljubili, da si bodo v svojih državah in po vsem svetu, prizadevali za priznanje nove države. Vrsto poslanic podpore je dobil tudi nadškofijski ordinariat v Ljubljani, ki mu francoski, švicarski, pa tudi italijanski škofje sporočajo, da ves čas molijo za mirno rešitev zaostrenih razmer v Sloveniji. Nosilka Nobelove nagrade za mir, Maritt Corigan mc Guier iz Belfasta pa je sporočilo, da je v okviru pogajanj, ki bi pripeljala do miroljubne rešitve razmer v Sloveniji, na Hrvaškekm in v Srbiji, pripravljena navezati stike z drugimi nosilci Nobelove nagrade za mir in uporabiti lastne izkušnje pri reševanju konfliktov. Beograjski ženski lobi proti nasilju in vojni pa v svojem pozivu zahteva, da se enote JLA brezpogojno umaknejo v vojašnice. Fantje niso odšli v vojsko, da bi preprečevali odcepitev kateregakoli naroda od Jugoslavije. Jugoslavija, ki jo je treba vzdrževati s silo, ni potrebna niti enemu narodu, niti eni narodni manjšini, niti enemu državljanu. Od slovenske vlade in TO pa zahtevajo, da omogoči mirno vrnitev enot jugoslovanske vojske v vojašnice. Ustavitev vseh vojaških akcij je nujen pogoj za pogajanja o oblikah skupnega življenja in odcepitvi. Vse državljane, od Triglava do Djevdjelije tudi pozivajo, naj odpovedo državljansko poslušnost vsem oblastem, ki zaostrujejo spor in vodijo vojno.
Iz kabineta dr. Janeza Drnovška so nam pravkar sporočili, da bo v večernih urah seja Predsedstva Jugoslavije. Med drugim je na dnevnem redu tudi imenovanje Stipeta Mesića za predsednika Predsedstva. Janez Drnovšek se seje ne bo udeležil, ker je svoj glas za njegovo imenovanje dal že 15. maja. Dr. Drnovšek se je danes pogovarjal s številnimi vodilnimi politiki in veleposlaniki zahodnih držav o Jugoslaviji. Avstrijskega zunanjega ministra Vranizkega je seznanil z razmerami pri nas, Vranizky pa je Drnovška seznanil s politično akcijo Avstrije na mednarodnem političnem prizorišču. Dr. Drnovšek se je pogovarjal tudi z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem, ki mu je zagotovil, da je v najkrajšem možnem času pripravljen obiskati Slovenijo. Drnovšek se je pogovarjal tudi z generalno sekretarko Sveta Evrope, Larinjerjevo, ki je izrazila pripravljenost, da se Svet aktivneje vključi v reševanje krize, jutri bo Svet ponovno obravnaval razmere v Jugoslaviji. Grški zunanji minister Samaras pa je sporočil, da svet ministrov ES proučuje možnost, da bi oblikoval opazovalno misijo, ki bi nadzorovala ustavitev vojaških aktivnosti in začetek političnega dialoga. Sporočilo za javnost, ki smo ga pravkar dobili od ministrstva za obrambo, tudi ministrstvo za delo je podpisano republike Slovenije. Takole pravi: ker je možno, da bo JA nadaljevala s kršitvijo ustavitve ognja tudi v naslednjih dneh, priporočamo, da v vseh tovarnah, obratih in drugih organizacijah, ki so v bližini položajev JA in vojašnic, jutri, v ponedeljek, 1. julija 1991, ne delajo. O delovnem procesu v drugih podjetjih in organizacijah naj presodijo sami ali pa v dogovoru z občinskimi upravnimi organi in ustreznimi štabi. V organizacijah in podjetjih, ki bodo jutri delala, je treba zagotoviti možnosti za pravočasno obveščanje, alarmiranje in zaklanjanje delavcev. Veliko novic, veliko izjav, veliko ugibanj je bilo v temle Dnevniku. Malo razmišljam, ker v obilici dogodkov, novic in ugibanj, za razmišljanje zmanjka časa. Razmišljanje smo zato pustili za konec oddaje. Razmišljanje doktorja Veljka Rusa.

A ne mislite mogoče, da ponovno zahtevat in vztrajat po treh mesecih na tej slovenski samostojnosti, vendarle ne bi bil nek ponoven dokaz, da prvič nismo uspeli? Jaz smatram, da smo dejansko uspeli. Mi smo pravzaprav štiri republike potegnili za seboj. Če mi danes razvijemo nek koncept pravzaprav nove Jugoslavije in ne govorimo samo o tem, kako se ločujemo iz stare Jugoslavije, bomo verjetno poleg zaveznikov v Jugoslaviji, dobili tudi zaveznike v Evropi. Stvar je namreč na nek način paradoksalna. Vsi govorijo o tem, da potrebujemo enotno in dremokratično Jugoslavijo. Zakaj ne bi enotno in demokratično Jugoslavijo zasnovali v Ljubljani in Zagrebu, zakaj bi bilo treba pravzaprav problem enotnosti prepustit Zagrebu, demokracijo pa Ljubljani. Po mojem mišljenju bi mi morali biti v teh stvareh bolj ambiciozni in razvit, in tudi bolj odgovorni. Čeprav smo majhen narod, smatram, da smo odgovorni tudi za vse tisto, kar bo nastalo po našem odhodu v stari Jugoslaviji. Tej odgovornosti se ne moremo odreči.
Prav zdaj, ko se pogovarjava, se pogovarjajo tudi slovenske oblasti s predsednikom Markovićem, ki je prišel sem k nam, v Ljubljano. Kako bi vi ocenili njegovo vlogo pri reševanju te krize in koliko je pravzaprav Marković sproduciral to krizo, ki je zdaj nastala v Sloveniji? Marković jo je pravzaprav sproduciral po isti logiki kot pravzaprav mi. In sicer vsi stojimo na nekih defenzivnih pozicijah. Premalo je pravzaprav razmišljanja o novi alternativi. Marković se krčevito drži federacije, mi se bolj ali manj vztrajno, zares tudi pogumno, držimo načela osamosvojitve, medtem tisti, ki bo znal pointegrirat stare dele Jugoslavije v neko novo, bolj žlahtno, bolj demokratično, v liberalno družbeno skupnost, tisti jo bo pravzaprav tudi najbrže v največji meri lahko užival. Mi pravimo, da zmage in uspehi pripadajo integratorjem, ne junakom.
Pa še tole za konec športnih novic. Poročali smo že, da naši športniki odpovedujejo nastope za barve jugoslovanske reprezentance. To so danes storili tudi štirje slovenski športniki na Sredozemskih igrah v Atenah. Igorju Majcnu, Juretu Bučarju in Rajmondu Debevcu sta se pridružila Robi Smrekar in Polona Frelih. V Atenah je 26 slovenskih športnikov, vsi so ta čas še tam, v Atenah. Namiznoteniška zveza Slovenije pa je prekinila vse odnose z namiznoteniško zvezo Jugoslavije. To je bil današnji 2. Dnevnik. Bila je nedelja, pa tega še opazili nismo. Nasvidenje.