- 8. dan
- Absolutno globalno
- Ali me poznaš?
- Alpe - Donava - Jadran
- ARS 360
- Babilon.TV
- Besedi na sledi
- Big father
- Bisergora
- Bleščica
- Brez reza
- Budizem na Slovenskem
- Bukvožer
- Čez planke
- Danes dol, jutri gor
- Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve
- Dokumentarci
- Dosje
- Družinske zgodbe
- Duhovni utrip
- Enajsta šola
- Globus
- Gozdovi Slovenije
- Hotel poldruga zvezdica
- Hribar
- Intervju
- Iz popotne torbe
- Izvir(n)i
- Knjiga mene briga
- Ljudje in zemlja
- Male sive celice
- Martina in dečko
- Med valovi
- Mednarodna obzorja
- Migaj raje z nami!
- Mihec in Maja
- Milijonar
- Mulčki
- Muzikajeto
- Na lepše
- Na vrtičku
- Notkoti
- Obzorja duha
- Opus
- Ozare
- Pisave
- Pod klobukom
- Podoba podobe
- Pogled na ...
- Polemika
- Polnočni klub
- Posebna ponudba
- Potepanja
- Prava ideja
- Predsednik za Slovenijo
- Prvi in drugi
- Radovedni Taček
- Resnična resničnost
- Ribič Pepe
- Slovenski magazin
- Slovenski vodni krog
- Strasti
- Sveto in svet
- Tarča
- Tednik
- Tekma
- To bo moj poklic
- Trikotnik
- Turbulenca
- Ugriznimo v znanost
- Umetni raj
- Umetnost igre
- Umko
- Večerni gost
- Velika imena malega ekrana
- Z glavo na zabavo
- Z vami
- Za zadnjim vogalom
- Zlatko Zakladko
|
Oddaje
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu... Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 4. 7. 1991
Besedilo, Slike
Premiera: četrtek, 04. julij 1991, Vse oddaje
![]() Dober večer. Orožje je utihnilo. Upamo, da za vedno, da bo z nadaljevanjem pogovora, vseeno, na kateri ravni, nevarnost, da se ponovno oglasi, vsak dan manjša. Kaj je najbolj pripomoglo k sedanjemu zatišju, je seveda težko reči. Zagotovo ne pokanje pušk, ne grmenje topov, ne rohnenje letal ali sikanje raket. Pač pa trezni, četudi trdi in dolgotrajni pogovori. Tako slovenske delegacije in delegacije ZIS ponoči v Zagrebu, o katerih smo danes že veliko poročali. Pa pogovoru v Predsedstvu Jugoslavije ali pa mednarodna dejavnost in obiski številnih tujih predstavnikov. Pogoje za trajno premirje pa je na današnji seji predstavilo Predsedstvo Jugoslavije, ki še vedno zaseda, brez člana iz Slovenije, dr. Drnovška, na njem pa sodelujejo tudi predsednik zvezne skupščine, predsednik vlade, zvezni sekretar za LO in zvezni sekretar za zunanje zadeve. Predsedstvo je svoje pogoje strnilo v osem točk. Prvič: najkasneje do 7. julija opoldne je treba na jugoslovanskih mejah vzpostaviti prvotno stanje. Drugič: popolnoma deblokirati enote in ustanove JA. Rok- 5 julij opoldne. Tretjič: do istega časa je treba vrniti vsa sredstva JA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in druga sredstva zveznih organov. Četrtič: oborožene enote TO in vse druge oborožene skupine Slovenije se morajo takoj, najkasneje pa do danes opolnoči, vrniti na lokacije, ki jih zasedajo v mirnem času, ker je Armada svoje enote že umaknila v vojašnice. Petič: takoj je treba vzpostaviti ves cestni in zračni promet. Šestič: do danes opolnoči je treba izpustiti vse ujetnike. Sedmič: dosledno je treba spoštovati prekinitev ognja in osmič: izvajanje teh sklepov Predsedstva bosta spremljala in nadzorovala Vasilj Tupurkovski in Bogić Bogičević. Z uresničevanjem teh sklepov, pravi Predsedstvo, bo zagotovljeno normalno delo in življenje državljanov republike Slovenije. ![]() Gospod predsednik, če bi teh osem točk lahko komentirali, ki so prišle iz Beograda kot nekakšni ultimati. Težko jih komentiram, ker jih uradno ne poznam. To, da ste prej to dobili vi, kar jaz seveda zelo cenim kot izraz posebne pozornosti do sredstev javnega obveščanja, to, da imajo prej, ta stališča, tuje ambasade, tujina kot legalni in legitimni organi slovenske države, je zgovoren dokaz, koliko je jugoslovanski državi, tudi njenim najvišjim organom, do te republike, razen kadar je treba pokazati vojaško silo. Mi smo predlagali pogovore od 26. decembra naprej ves čas, predlagali smo jih tudi po 25. juniju, predlagali smo jih, ko smo enostransko, s svojo iniciativo, zaustavili ogenj, kot se to vojaško reče in predlagamo jih tudi zdaj, tudi včeraj, ko je šel Dušan Plut na sestanek na komisijo, v katero ni bil imenovan in kar je posebej zahteval Ante Marković, da bi, kot je rekel danes, lahko povedal Armadi, kaj o njej misli. No, povedal je druge reči, očitno je to njegov problem, jaz bi pa rad povedal v zvezi s tem tole, da si pogovorov, političnega dialoga z ultimati nisem predstavljal. Na ultimate je možno dajati samo ultimate in potem je spet vojna in ne gre pozabiti, da te vojne nismo začeli mi, da je ta vojna tekla na slovenskih tleh in da je tudi še danes ta vojna na slovenskih tleh. Problem teh osmih točk, kot jih jaz razumem, torej vidim s tega vidika, z vidika nepripravljenosti na pogovore in še z nekega drugega vidika, namreč v teh sklepih je vse, kakor da ni bilo 25. junija. 25. junij pa je bil, njemu je sledila noč, s to nočjo so prišli tanki in ti tanki so še zmeraj tu. Ni važno, ali so v kasarnah ali ne, tu so. ![]() Torej je treba počakati do jutri, ko naj bi prišla dva člana Predsedstva v Slovenijo, nekaj ultimatov, nekaj točk pa velja že danes do polnoči. ![]() Mislim, da ni v ničemer minila ta nevarnost. Ta nevarnost je enaka kot prej, mislim pa, da je pomembno, da so Slovenci pokazali, da kadar gre za njihovo svobodo, da so se pripravljeni in da se znajo boriti, da se tu ni borila samo TO, teh nekaj tisoč pripadnikov te TO, ki so ji dolgo časa poveljevali prav ti isti ljudje, ki ji zdaj postavljajo ultimate in ki so jo napadli, dokler so pač mislili, da je to njihova struktura, ki se lahko uporabi tudi zoper Slovence. Ko so to ugotovili, so ji pobrali orožje, ali ji poskušali pobrati orožje, no, ampak da govorim bolj mirno in manj pod vtisom tega, kar sem prebral, bi rad rekel, da je to seveda zelo pomembno za svet, za svetovno javno mnenje. Slovenija je pokazala, da je pripravljena in sposobna braniti svojo suverenost, da pa si je ne želi in to, mislim, smo tudi pokazali, braniti in uveljaviti z orožjem. Če, potem tudi z orožjem, ampak predlagala je in zbrala je vrsto drugih sredstev in jaz seveda mislim, da bodo ta druga sredstva na koncu odločila. Na koncu ne bo odločilo orožje. Hvala lepa. ![]() Na vprašanje, ali obstajajo sumi za tuje vmešavanje na zadnje dogodke v Jugoslaviji, je odgovoril, da obstajajo, vendar pa morajo biti dokazani. Eno od vprašanj se je tudi glasilo: Ali so točne novice o mobilizaciji v Srbiji in zakaj so tanki na meji med Hrvaško in Srbijo? Odgovor je bil kratek: To je stvar štaba vrhovnega poveljstva JA. Ante Marković je izrazil tudi zadovoljstvo, ker je danes začelo delovati tudi Predsedstvo Jugoslavije in dodal, da je po ustavi samo ono poveljnik oboroženih sil. Član predsedstva Slovenije, dr. Dušan Plut, ki je vodil slovenske pogajalce v Zagrebu, je izjavo premierja Markovića, ki jo je dal v Zagrebu na tiskovni konferenci, da je bilo doseženo soglasje o štirih ključnih točkah zanikal in poudaril, da je bilo žal doseženo soglasje le o prekinitvi ognja in dogovor o današnjem nadaljevanju pogajanj. Na pobudo Slovenije za obisk delegacije ZIS- a v Sloveniji, doslej general Rašeta še ni odgovoril. Dnevnik pa nadaljujemo s pregledom tistega, kar se je danes v Sloveniji pokazalo kot ena od posledic nesmiselnega divjanja Armade. Z obiskom staršev srbskih in hrvaških vojakov, ki so zahtevali nazaj svoje sinove, kajti, kot je dejal eden od njih, sinoči ob postanku v Zagrebu, če nam jih vzamete, potem nas tudi ta država ne zanima več. ![]() Le slaba tretjina, predvsem starši iz Hrvaške, so odšli v dvorano, kjer so jih pričakali predstavniki RK in odbora staršev. Kljub poskusom, da bi se nekako organizirali, pregledali sezname ter naredili razporede, so se starši kmalu odpravili nazaj v avtobuse. Izvedeli smo tudi, da je bil v vsakem od vozil tudi oficir JA. Eden zadnjih avtobusov je bil namenjen v kasarno v Polju. Po nekaj neuspelih poskusih in po več kot polurni vožnji zaradi barikad na cesti, se je avtobus ustavil dobra dva kilometra pred kasarno v Polju. Kolona se je potem premaknila po Poti spominov in tovarištva proti kasarni. Ob približno pol treh smo se pripeljali z dvema avtobusoma z beograjsko registracijo in v spremstvu tujih novinarjev do odcepa z avtoceste Vrhnika. ![]() Kljub temu, da nam je bilo prvotno rečeno, da vstop v kasarno ne bo mogoč, tako je dejal poveljnik Stopar, smo vendarle dobili dovoljenje, da vsaj v krogu kasarne sprejmemo starše, ki so prišli v Postojno. Kot je sporočil RK Slovenije, lahko pričakujemo, da bodo starši ostali v Sloveniji, dokler ne bodo otroci dejansko odpuščeni. Ob tem prihajajo novice o zborih staršev iz številnih krajev po Jugoslaviji. V Pulju se je zbralo dva tisoč staršev in sorodnikov. Pred sovranje v Skopju so prišli starši iz Strumice, v Daruvarju pa so zahtevali vrnitev vojske v vojašnice in poslali protestno pismo hrvaškemu vodstvu. Toliko za zdaj o obisku staršev vojakov v Sloveniji. Spremljali smo jih že v prejšnjih informativnih oddajah in spremljali jih bomo tudi v naslednjih. Naj temu še dodam sporočilo službe za obveščanje pri Zveznem sekretariatu za LO. Prenaša ga Tanjug. Vojakom JA, ki se tako ali drugače vračajo iz Slovenije, ne pretijo nikakršne kazni. No, takoj, ko je bilo Tanjugovo sporočilo objavljeno, je povelsjtvo V. armadnega območja sporočilo, da je informacija lažna. Po sporočilu poveljstva bodo vojaki kaznovani po veljavni vojaški zakonodaji. Poveljstvo poudarja, da takšne informacije zavajajo in neposredno napeljujejo na deserterstvo. Zato poziva in obvešča vojake, naj ne nasedajo takšnim sporočilom, kajti beg iz enote bo najstrožje kaznovan. Na popoldanski tiskovni konferenci se je minister za informiranje, Jelko Kacin, med pregledom današnjih dogodkov v Sloveniji, najprej ustavil pri prihodu staršev, ki so predvsem iz Srbije in Hrvaške prišli po svoje otroke, vojake v enotah JA. Povedal je, da so dogodki težko obvladljivi. Vojašnice popoldan niso zapustili samo otroci prispelih staršev. Odhajalo je veliko vojakov in kaj nekaj sto se jih je predalo enotam TO. Vendar pa republiški RK še vedno nima zagotovila JA o varni vrnitvi vojakov, kot to zahteva Ženevska konvencija. Zato Slovenija ne prevzema odgovornosti pri vrnitvi, razen če vojaki za to izrecno ne zaprosijo republiko Slovenijo. Popoldan so v KC starešine in zdravniki JA obiskali deset ranjenih vojakov. Sedem jih ni mogoče prepeljati drugam, trije pa so izrazili željo, da ostanejo v KC. Sicer pa so ministra Kacina novinarji predvsem spraševali, kako bo z mejami in carinami v prihodnje, predvsem glede na današnje sklepe Predsedstva Jugoslavije. ![]() Jugoslavija dejansko nekaterih mej nima več. Meje republike Slovenije so jasne. Meje druge samostojne države, ki je razglasila svojo samostojnost, republike Hrvaške, pa niso tako jasne. Ni sporna meja med Slovenijo in Hrvaško, pač pa se zastavlja cela vrsta vprašanj, kje je meja med Hrvaško in njenimi vzhodnimi sosedami. Jelko Kacin pa je danes tudi povedal in potrdil, da so enote jugoslovanskega vojnega letalstva tekom dneva večkrat izvidniško preletele ozemlje republike Slovenije. ![]() Predstavniki JA so danes pripravili več sporočil za javnost, v Beogradu pa tudi tiskovno konferenco. V sporočilih poudarjajo, da slovenska stran ne spoštuje premirja, da v vojašnicah še vedno nimajo elektrike in telefonskih zvez, da v Sloveniji strahujejo družine starešin, da slovensko vodstvo zavaja javnost z lažnimi sporočili. Polkovnik Gvero je na tiskovni konferenci tudi povedal, da premik tankovske kolone iz Beograda ne pomeni nič drugega kot povečanje bojne pripravljenosti enot in da je bilo to že večkrat napovedano, če se dogovori ne bodo spoštovali. Tudi poročila naših dopisnikov so danes različna kot v prejšnjih dneh. Nekateri sicer še poročajo o zapoznelem umiku vojaških enot, drugi že o tem, kako si ljudje prizadevajo čimprej odpraviti razdejanje, omiliti škodo in vrniti življenje na običajne tirnice. Revnejši za imetje, obremenjeni z izkušnjo in bogatejši za spoznanje. ![]() Pa še to: danes je samo vojašnico Franc Rozman Stane zapustilo preko 250 vojakov, za katere so tako v zbirnih centrih kot tudi na terenu poskrbeli, vsi so namesto uniform dobili ustrezna oblačila in obutev. Sicer pa so povsod po Štajerskem skušali že ves dan vsaj v grobem odstraniti posledice streljanja, rušenja in požarov v prejšnjih dneh. Na mejnem prehodu Šentilj se položaj normalizira. Slovenski mejni in policijski organi v sodelovanju z avstrijskimi kolegi, zagotavljajo nemoren promet. Vojaki TO so prevzeli nadzor nad obmejnimi stražnicami. Potniki proti Šentilju ali Mariboru morajo voziti po obvoznicah, bodisi skozi Jarenino, bodisi skozi Zgornjo Kungoto. Obnove so se lotili tudi že v vaseh Kok, Jastrebci in Gomila v okolici Ormoža, kjer so bili žrtve včerajšnjega brezumnega tankovskega obstreljevanja, ki je na gospodarskih poslopjih in hišah, po grobih ocenah, prizadejalo za najmanj 50 milijonov dinarjev škode. Mnogo več sredstev bo zahtevala obnova ormoškega mostu in okoliških razritih cest, ki jih Ormožanom samim zagotovo ne bo uspelo zbrati, saj gre za okoli 200 milijonov dinarjev. Na Hrvaškem tudi danes ni bilo pravega miru. Razmere se zaostrujejo, predvsem v vzhodni Slavoniji in Baranji. Medtem, ko enote srbskih rezervistov JA, katerih glavnina je še vedno na vzhodni hrvaški meji, del pa v vojašnici v Belem Manastiru mirujejo, hrvaški viri trdijo, da se pod okriljem vojske krepi dejavnost četniških teroristov. Najtežji incident se je dogodil v vasi Čelije, kjer so četniki postavili zasedo in iz nje ubili dva in ranili tri ljudi, kot smo izvedeli, pripadnike hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. V Borovem naselju pa je prišlo do streljanja iz različnih vrst orožja, ki se je začelo ob dvanajstih in je trajalo kar nekaj ur. V vas je nemogoče priti, poročajo pa, da se tam odvijajo prave ulične borbe. Vse bolj so tukaj prepričani, da se agresija JLA, ki smo ji bili priče v Sloveniji, zdaj v nekoliko drugačni obliki, seli na Hrvaško. Ob tem samo še podatek, ki so ga sporočili danes na tiskovni konferenci v Zagrebu, namreč, da je zaradi različnih blokad in terorističnih aktivnosti ta republika do zdaj utrpela 4 milijarde dolarjev škode, kar znaša skoraj tretjino družbenega proizvoda. Večino te vsote je utrpel hrvaški turizem. Kako se na razmere pri nas odziva tujina? Kakšna je njena aktivnost pri reševanju krize, o tem sodelavci zunanjepolitičnega uredništva. ![]() Značilnost današnjih odzivov tujine je predvsem njihova velika spremenljivost. Stališča se spreminjajo iz ure v uro. Poglejmo nekaj najbolj značilnih. Nemški kancler Kohl je zvečer izjavil, da lahko narodi Jugoslavije sami odločajo o svoji prihodnosti. Hkrati je poudaril, da mora svobodna Evropa, kot je dejal, tem narodom nuditi pomoč. Nizozemski zunanji minister Van den Brook, da bi priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške še povečalo napetosti v Jugoslaviji, njegov belgijski kolega Ejskens pa je izjavil, da bi bila ES prisiljena priznati Slovenijo in Hrvaško, če bo Jugoslavija proti njima še uporabljala silo. ES bo jutri v Haagu razpravljala o morebitni ustavitvi pomoči Jugoslaviji, pa tudi o priznanju Slovenije in Hrvaške. Za soboto je v Budimpešti napovedano srečanje zunanjih ministrov sedmih držav, ki mejijo na Slovenijo in Jugoslavijo. V kratkem naj bi o Jugoslaviji razpravljal tudi ameriški državni sekretar Baker in sovjetski zunanji minister Besmertni. Najpomembnejše za nas je pa gotovo zasedanje visokih predstavnikov Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Pragi. Zasedanje so popoldne prekinili, nadaljevali naj bi ga ponoči ali jutri, saj jugoslovanska delegacija še ni dobila odgovora iz Beograda, ali sprejema predlog KEVS- a, da bi v Jugoslavijo prišla posebna skupina mednarodnih opazovalcev. Mednarodna diplomacija na vseh ravneh išče možnosti vplivanja na odločilne dejavnike jugoslovanske krize. Italijanski zunanji minister, ki spremlja predsednika republike Cosigo na državnem obisku v Pragi, danes sodeluje na sestanku visokih funkcionarjev Evropske varnostne konference. Varnostna konferenca bo poslala v Jugoslavijo opazovalce takoj, ko bo dobila pozitiven odgovor od oblasti. Upajmno, da bo pristanek prišel čimprej, je dejal minister de Michelis na sestanku z italijanskimi novinarji v Pragi. Dodal je, da razmišlja tudi o novi politični misiji dobre volje, da bi vzpodbudil dialog med stranmi v konfliktu, ko se bo utrdila prekinitev sovražnosti. Za jutri so z italijanske uradne strani sporočili, da pričakujejo s haaškega sestanka zunanjih ministrov ES sklep, ki bo ustrezal vsem dvanajstim članicam. Ve se že, da so med njimi razlike. V Rimu dopuščajo možnost, da bi jutri sprejeli sklep o pripravljenosti držav ES priznati Slovenijo in Hrvaško, če bi vojska poskušala ukrepati proti tema severnima republikama Jugoslavije. V pričakovanju sklepa se je včeraj poslanska zbornica strinjala s pozivom, da ne bi hiteli s priznanji, ker bo v tem trenutku lahko še bolj zapletla položaj. To pa je stališče, ki je diametralno nasprotno prevladujočim mnenjem v tisku. Tam namreč menijo, da samo priznanje lahko zaustavi represijo. V Londonu je Thomas Stoly, predsednik spodnjega doma ameriškega kongresa na vprašanje, ali ni res, da se Washington približuje priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške izjavil, da bo do tega morda končno prišlo. V intevjuju za BBC je dejal, da ne more govoriti v imenu vlade, toda iz poročil, ki jih bere in iz izjav ameriškega predsednika in zunanjega ministra, kakor tudi iz izjav britanskega zunanjega ministra izhaja, da se zahod približuje možnosti preusmerjenosti v Jugoslaviji s sprejetjem morda ohlapnejše konfederacije in končno tudi morda neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Ko bo kongres prihodnji teden spet zasedal, pa pričakuje glasne zahteve od poslancev za prenehanje nasilja proti Sloveniji in Hrvaški s predlogi za priznanje neodvisnosti teh dveh republik. Za enkrat pa je po njegovem mnenju najučinkovitejši ukrep za prenehanje nasilja v Jugoslaviji, grožnja JA, da bo zahod priznal neodvisnost Slovenije in Hrvaške, je izjavil predsednik spodnejga doma ameriškega kongresa v Londonu. ![]() je bilo grozljivo. To je sozvočje s temo predstave, represivnosti državnih institucij. In seveda konkretno dejanje na bojnem polju v Sloveniji. ![]() Še tole obvestilo: predstavnik za informiranje z letališča Brnik nam je sporočil, da je kljub umiku enot JA, na letališču še vedno nevarnost eksplozivnih sredstev. Jutri popoldne bodo javnosti sporočili o možnosti odvoza njihovih avtomobilov. In to je bilo vse, kar smo vam pripravili za to oddajo. Naslednja bo na sporedu približno ob 22. 20. Nasvidenje in lep pozdrav. |
Po datumu premiere
Predlogi:
Novo arhivsko Top 5 oddaj |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||









, ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!














Mesić: O meji naj razsodi Haag
Potniški promet v decembru večji
SNS za referendum, LDS za umiritev
Ponovno zaostrovanje medsosedskih odnosov



