Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 4. 7. 1991

Dober večer. Orožje je utihnilo. Upamo, da za vedno, da bo z nadaljevanjem pogovora, vseeno, na kateri ravni, nevarnost, da se ponovno oglasi, vsak dan manjša. Kaj je najbolj pripomoglo k sedanjemu zatišju, je seveda težko reči. Zagotovo ne pokanje pušk, ne grmenje topov, ne rohnenje letal ali sikanje raket. Pač pa trezni, četudi trdi in dolgotrajni pogovori. Tako slovenske delegacije in delegacije ZIS ponoči v Zagrebu, o katerih smo danes že veliko poročali. Pa pogovoru v Predsedstvu Jugoslavije ali pa mednarodna dejavnost in obiski številnih tujih predstavnikov. Pogoje za trajno premirje pa je na današnji seji predstavilo Predsedstvo Jugoslavije, ki še vedno zaseda, brez člana iz Slovenije, dr. Drnovška, na njem pa sodelujejo tudi predsednik zvezne skupščine, predsednik vlade, zvezni sekretar za LO in zvezni sekretar za zunanje zadeve. Predsedstvo je svoje pogoje strnilo v osem točk. Prvič: najkasneje do 7. julija opoldne je treba na jugoslovanskih mejah vzpostaviti prvotno stanje. Drugič: popolnoma deblokirati enote in ustanove JA. Rok- 5 julij opoldne. Tretjič: do istega časa je treba vrniti vsa sredstva JA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in druga sredstva zveznih organov. Četrtič: oborožene enote TO in vse druge oborožene skupine Slovenije se morajo takoj, najkasneje pa do danes opolnoči, vrniti na lokacije, ki jih zasedajo v mirnem času, ker je Armada svoje enote že umaknila v vojašnice. Petič: takoj je treba vzpostaviti ves cestni in zračni promet. Šestič: do danes opolnoči je treba izpustiti vse ujetnike. Sedmič: dosledno je treba spoštovati prekinitev ognja in osmič: izvajanje teh sklepov Predsedstva bosta spremljala in nadzorovala Vasilj Tupurkovski in Bogić Bogičević. Z uresničevanjem teh sklepov, pravi Predsedstvo, bo zagotovljeno normalno delo in življenje državljanov republike Slovenije.

Torej je treba počakati do jutri, ko naj bi prišla dva člana Predsedstva v Slovenijo, nekaj ultimatov, nekaj točk pa velja že danes do polnoči.
No mislim, do polnoči velja samo en ultimat, to je, da se mora TO Slovenije potegniti v vojašnice. Tisti, ki je to napisal, pač ne ve, da TO Slovenije nima vojašnic, da so to naši ljudje, ki so se odzvali klicu na mobilizacijo, ko je bila ogrožena njihova domovina. Pustili so svoje družine, pustili so svoja mesta v tovarnah, študentske klopi, svoja polja in so to, s čimer sicer ustvarjajo pogoje za življenje, zamenjali s puško. In tisti hip, ko agresorja ne bo več tu in ko bodo garancije in to mednarodne garancije, da se to ne bo ponovilo, bi se lahko pogovarjali o pogojih trimesečnega roka o prihodnosti, Jugoslavije, ki ga je postavila dvanajsterica, evropska preko svojih treh ministrov, potem bodo ti ljudje z velikim veseljem odšli, ne v kasarne, na svoje domove. Tam, kjer tečejo boji, jih pa itak ni. Še eno vprašanje. Glede na to, da smo poslušali izjavo generala A}ića, ali je vojaški prevrat bil izvršen ali ne? Kako vi to čutite? Ali ima zdaj politika, oziroma civilna oblast, moč nad vojsko ali ne. Glede na to, da se je Predsedstvo danes sestalo. Torej, izjave generala A}ića ni nihče preklical. Najmanj seveda general A}ić, ki bi bil prvi poklican, da se globoko, globoko opraviči. Ker ni tega preklica, jaz seveda mislim, da se ni čisto nič v realnih odnosih spremenilo. V formalnih morebiti se je, v realnih ne. Jaz sem, tako kot prej, prepričan, da je prava, realna politična sila, ki želi uveljaviti politične poglede na prihodnost Jugoslavije, JLA in dokler bo to stanje trajalo, toliko časa bodo seveda namesto političnih pogovorov ultimati. Pa mislite, da je najhujša nevarnost minila, ali lahko pričakujemo še kakšne hude zadeve?

Na vprašanje, ali obstajajo sumi za tuje vmešavanje na zadnje dogodke v Jugoslaviji, je odgovoril, da obstajajo, vendar pa morajo biti dokazani. Eno od vprašanj se je tudi glasilo: Ali so točne novice o mobilizaciji v Srbiji in zakaj so tanki na meji med Hrvaško in Srbijo? Odgovor je bil kratek: To je stvar štaba vrhovnega poveljstva JA. Ante Marković je izrazil tudi zadovoljstvo, ker je danes začelo delovati tudi Predsedstvo Jugoslavije in dodal, da je po ustavi samo ono poveljnik oboroženih sil. Član predsedstva Slovenije, dr. Dušan Plut, ki je vodil slovenske pogajalce v Zagrebu, je izjavo premierja Markovića, ki jo je dal v Zagrebu na tiskovni konferenci, da je bilo doseženo soglasje o štirih ključnih točkah zanikal in poudaril, da je bilo žal doseženo soglasje le o prekinitvi ognja in dogovor o današnjem nadaljevanju pogajanj. Na pobudo Slovenije za obisk delegacije ZIS- a v Sloveniji, doslej general Rašeta še ni odgovoril. Dnevnik pa nadaljujemo s pregledom tistega, kar se je danes v Sloveniji pokazalo kot ena od posledic nesmiselnega divjanja Armade. Z obiskom staršev srbskih in hrvaških vojakov, ki so zahtevali nazaj svoje sinove, kajti, kot je dejal eden od njih, sinoči ob postanku v Zagrebu, če nam jih vzamete, potem nas tudi ta država ne zanima več.
Nekaj pred poldrugo uro je pred halo Tivoli v Ljubljani prispelo osem avtobusov. Večina staršev, predvsem tistih, ki so prišli iz Beeograda, ni želela zapustiti vozila, ampak so želeli priti čimprej do kasarn in do svojih sinov.

Kljub temu, da nam je bilo prvotno rečeno, da vstop v kasarno ne bo mogoč, tako je dejal poveljnik Stopar, smo vendarle dobili dovoljenje, da vsaj v krogu kasarne sprejmemo starše, ki so prišli v Postojno.

Predstavniki JA so danes pripravili več sporočil za javnost, v Beogradu pa tudi tiskovno konferenco. V sporočilih poudarjajo, da slovenska stran ne spoštuje premirja, da v vojašnicah še vedno nimajo elektrike in telefonskih zvez, da v Sloveniji strahujejo družine starešin, da slovensko vodstvo zavaja javnost z lažnimi sporočili. Polkovnik Gvero je na tiskovni konferenci tudi povedal, da premik tankovske kolone iz Beograda ne pomeni nič drugega kot povečanje bojne pripravljenosti enot in da je bilo to že večkrat napovedano, če se dogovori ne bodo spoštovali. Tudi poročila naših dopisnikov so danes različna kot v prejšnjih dneh. Nekateri sicer še poročajo o zapoznelem umiku vojaških enot, drugi že o tem, kako si ljudje prizadevajo čimprej odpraviti razdejanje, omiliti škodo in vrniti življenje na običajne tirnice. Revnejši za imetje, obremenjeni z izkušnjo in bogatejši za spoznanje.
Ura je pet popoldne. Odhajajo, tretjina od dvajsetih oklopnih vozil. Na vlečnih vozilih je tudi nekaj najstrahotnejših tankov. Seveda, z ugasnjenimi motorji, brez groženj in strahu za vse, ki bi se jim postavili na poti. Vojaki so v avtobusih, koloni s tanki odhajajo nazaj v matično vojašnico na Vrhniko. Olajšanje za tukajšnje ljudi, za TO, za delavce letališča. Mnogi so tu v bližini. Želijo, da bi to letališče kmalu spet služilo svojemu namenu. Še prej pa je bilo treba veliko naporov, diplomacije, da so oficirji pristali na to, da zapustijo položaje ob letališki stezi in seveda, da z gosenicami ne bodo spet uničevali slovenskih cest. Odhajajo v spremstvu slovenske policije, teritorialne obrambe in vojaške milice. Celotna zaključna operacija je potekala mirno, brez zapletov, brez panike, kakršna je recimo vladala pred tednom dni, ko sva s snemalcem, Tinetom Golobom, prav te tanke spremljala na njihovi rušilni poti, minuli četrtek ob peti uri zjutraj. In če se je tokrat ta akcija na Brniku srečno končala, oziroma se še končuje, pa vendarle, žalostna novica, da so za položaji tankistov šele ob današnji akciji našli pogrešanega pripadnika TO, govori še o eni žrtvi, ki je zagotovo ne bi bilo treba. Podoba, kakšnega razdejanja je bila s strani JA, ki je bila teden dni nepovabljen gost, deležna Gornja Rdgona, je dovolj zgovorna že iz samih posnetkov. Pa vseeno, posebna komisija, ki je od prvih trenutkov svobode na delu, bo že pozno zvečer oblikovala prve podatke. Nihče si ne upa vnaprej napovedovati obsega škode. Toda, ko vidiš pet in več praktično do konca porušenih hiš na grajskem hribu, ko se topovskim strelom ni izognila niti ena stanovanjska hiša v bližnji in daljnji okolici mednarodnega mejnega prehoda, kjer so bili vkopani zvezni vojaki, ko so mnoga stanovanja na tem območju nasilno odprta in izropana, ko je bilo uničenih na desetine tovornih in drugih vozil, ko so ceste najmanj podobne same sebi, je lahko škodo izraziti le z besedo, katastrofa. Na delu so od prvega trenutka včerajšnje osvoboditve tudi gasilci, pa civilna zaščita, delavci Elektra, Komunale in še kdo. Tudi sosednji Avstrijci so priskočili na pomoč, že jutri pa se bodo dogovorili, na kakšen način učinkoviteje pomagati težko ranjeni Gornji Radgoni in njenim prebivalcem.
Informacijski center na mariborskem sejmišču, ki je preko celega dneva dajal podatke o ujetih in prebeglih vojakih na področju vzhodne Štajerske, je zelo dobro odigral svojo vlogo. Preko 1000 vojakov je bilo na njihovih seznamih in večina je našla vezi s svojci. Okriog 500 otrok, vojakov, se je sestalo s starši ali sorodniki. Večina tistih staršev, ki so prišli dopoldne z avtobusi iz Beograda, pa so našli svoje otroke v mariborskih vojašnicah, kjer so jim prav tako odprli vrata. Ob tem smo zabeležili vrsto pretresljivih pričevanj, objavljamo le eno izmed mnogih.

Značilnost današnjih odzivov tujine je predvsem njihova velika spremenljivost. Stališča se spreminjajo iz ure v uro. Poglejmo nekaj najbolj značilnih. Nemški kancler Kohl je zvečer izjavil, da lahko narodi Jugoslavije sami odločajo o svoji prihodnosti. Hkrati je poudaril, da mora svobodna Evropa, kot je dejal, tem narodom nuditi pomoč. Nizozemski zunanji minister Van den Brook, da bi priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške še povečalo napetosti v Jugoslaviji, njegov belgijski kolega Ejskens pa je izjavil, da bi bila ES prisiljena priznati Slovenijo in Hrvaško, če bo Jugoslavija proti njima še uporabljala silo. ES bo jutri v Haagu razpravljala o morebitni ustavitvi pomoči Jugoslaviji, pa tudi o priznanju Slovenije in Hrvaške. Za soboto je v Budimpešti napovedano srečanje zunanjih ministrov sedmih držav, ki mejijo na Slovenijo in Jugoslavijo. V kratkem naj bi o Jugoslaviji razpravljal tudi ameriški državni sekretar Baker in sovjetski zunanji minister Besmertni. Najpomembnejše za nas je pa gotovo zasedanje visokih predstavnikov Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Pragi. Zasedanje so popoldne prekinili, nadaljevali naj bi ga ponoči ali jutri, saj jugoslovanska delegacija še ni dobila odgovora iz Beograda, ali sprejema predlog KEVS- a, da bi v Jugoslavijo prišla posebna skupina mednarodnih opazovalcev. Mednarodna diplomacija na vseh ravneh išče možnosti vplivanja na odločilne dejavnike jugoslovanske krize. Italijanski zunanji minister, ki spremlja predsednika republike Cosigo na državnem obisku v Pragi, danes sodeluje na sestanku visokih funkcionarjev Evropske varnostne konference. Varnostna konferenca bo poslala v Jugoslavijo opazovalce takoj, ko bo dobila pozitiven odgovor od oblasti. Upajmno, da bo pristanek prišel čimprej, je dejal minister de Michelis na sestanku z italijanskimi novinarji v Pragi. Dodal je, da razmišlja tudi o novi politični misiji dobre volje, da bi vzpodbudil dialog med stranmi v konfliktu, ko se bo utrdila prekinitev sovražnosti. Za jutri so z italijanske uradne strani sporočili, da pričakujejo s haaškega sestanka zunanjih ministrov ES sklep, ki bo ustrezal vsem dvanajstim članicam. Ve se že, da so med njimi razlike. V Rimu dopuščajo možnost, da bi jutri sprejeli sklep o pripravljenosti držav ES priznati Slovenijo in Hrvaško, če bi vojska poskušala ukrepati proti tema severnima republikama Jugoslavije. V pričakovanju sklepa se je včeraj poslanska zbornica strinjala s pozivom, da ne bi hiteli s priznanji, ker bo v tem trenutku lahko še bolj zapletla položaj. To pa je stališče, ki je diametralno nasprotno prevladujočim mnenjem v tisku. Tam namreč menijo, da samo priznanje lahko zaustavi represijo. V Londonu je Thomas Stoly, predsednik spodnjega doma ameriškega kongresa na vprašanje, ali ni res, da se Washington približuje priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške izjavil, da bo do tega morda končno prišlo. V intevjuju za BBC je dejal, da ne more govoriti v imenu vlade, toda iz poročil, ki jih bere in iz izjav ameriškega predsednika in zunanjega ministra, kakor tudi iz izjav britanskega zunanjega ministra izhaja, da se zahod približuje možnosti preusmerjenosti v Jugoslaviji s sprejetjem morda ohlapnejše konfederacije in končno tudi morda neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Ko bo kongres prihodnji teden spet zasedal, pa pričakuje glasne zahteve od poslancev za prenehanje nasilja proti Sloveniji in Hrvaški s predlogi za priznanje neodvisnosti teh dveh republik. Za enkrat pa je po njegovem mnenju najučinkovitejši ukrep za prenehanje nasilja v Jugoslaviji, grožnja JA, da bo zahod priznal neodvisnost Slovenije in Hrvaške, je izjavil predsednik spodnejga doma ameriškega kongresa v Londonu.
V času, ko Nemčija odkrito razmišlja o priznanju slovenske in hrvaške neodvisnosti, Francija ostaja nepremakljiva in zavrača politično priznanje obeh republik. Jutrišnje srečanje ministrskega sveta ES v Haagu, na katerem bodo govorili o jugoslovanskem vprašanju, utegne pokazati, da se je Francija znašla osamljena, ali pa vsaj v manjšini najbolj togih držav dvanajsterice. Takšno razmerje moči je za francosko zunanjo politiko še toliko bolj neugodno, ker se splošno mnenje v ES, dokaj hitro premika v prid priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvatske. Še pred dnevi je Francija, skupaj z Britanijo in Španijo, tvorila trden dolg neupogljivega stališča do obeh republik. Po najnovejših vesteh pa London utegne spremeniti svojo politiko. V tem primeru bi se pokazalo, da so v Bonnu imeli prav, ko so Parizu očitali, da zaradi lažnih interesov, torej morebitnih težav s Korziko, zatiska oči pred novo stvarnostjo v Jugoslaviji. V Parizu mrko gledajo na takšne očitke in zunanji minister Dumas je po tridnevnem molku včeraj dejal, da Francija poleg načela o ozemeljski celovitosti, priznava tudi načelo o samoodločbi narodov. In celo, da nobenemu ne daje politične prednosti. A takšen premik v času, ko druge članice dvanajsterice že razmišljajo o priznavanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, ne zadostuje več. Zunanji minister Dumas bo imel v Haagu veliko dela, da se bo izognil izolaciji Francije v ES, če bo kljub kritikam, ki prihajajo celo iz domačih političnih logov, vztrajal pri strategiji statusa quo v Jugoslaviji.
Kot smo že poročali, zdaj pa s posnetki tudi lahko ilustriramo, je včeraj popoldne italijanska vojska prišla na mejno območje od Milj do Trbiža. Opremljena je z najsodobnejšimi vojnimi transporterji M 113 in tanki tipa leopard. V Trst pa naj bi iz Ancone odplula fregata Aliseo, ker pa za pot do trsta potrebuje 12 ur, je očitno, da še ni odšla na pot. Na vojaški prihod na mejo so že tudi prve reakcije Zelenih, češ da Italija daje jugoslovanski vojski v roke argument, s katerim so nastopali na začetku agresije. Na tržaški kvesturi so nam povedali, da je pod njihovim nadzorom 24 policajev zvezne policije, ki so včeraj, preden bi se morali umikati z mejnega prehoda Fernetiči, pobegnili v Italijo. So v civilu in s potnimi listi. Kvestura jim bo pomagala pri vrnitvi v Jugoslavijo po zračni ali morski poti. Katinarsko bolnišnico so danes v spremstvu obmejne policije zapustili zadnji trije ranjeni v spopadih zadnje dni. Vsi trije so zvezni policisti. Iz tržaške kreditne banke pa so nam sporočili, da se v njihovem dopoldanskem prometu že pozna, da so odprti vsi mejni prehodi s Slovenijo.
Skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem iz Ljubljane in gledališčem Rdeči pilot Dragana Živadinova, smo se pozno sinoči vrnili iz Essna, iz najuglednejšega svetovnega mednarodnega gledališkega fesitivala, Teater der Welt. Takoj moram povedati, da v tistem trenutku, ko so gledališčniki na zahodni železniški postaji uprizarjali dramski observatorij Zenit Dragana Živadinova, v režiji Dragana Živadinova, so začele prihajati prve slike in informacije, kaj se v Sloveniji dogaja. Takoj moram tudi povedati, da že naslednji trenutek, oziroma naslednje jutro, reagira mesto Essen in programski odbor festivala, ki se pridruži protestni noti obeh slovenskih gledališč. Niko Goršič, predstava je v danih okoliščinah na festivalu V Essnu izredno konotirala z dogajanji v Sloveniji.
Resnično, sozvočje

Še tole obvestilo: predstavnik za informiranje z letališča Brnik nam je sporočil, da je kljub umiku enot JA, na letališču še vedno nevarnost eksplozivnih sredstev. Jutri popoldne bodo javnosti sporočili o možnosti odvoza njihovih avtomobilov. In to je bilo vse, kar smo vam pripravili za to oddajo. Naslednja bo na sporedu približno ob 22. 20. Nasvidenje in lep pozdrav.