Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 4. 7. 1991

Besedilo, Slike
Premiera: četrtek, 04. julij 1991, Vse oddaje
Prejšnja: 3. 7. 1991
Naslednja: 5. 7. 1991
slika

Dober večer. Orožje je utihnilo. Upamo, da za vedno, da bo z nadaljevanjem pogovora, vseeno, na kateri ravni, nevarnost, da se ponovno oglasi, vsak dan manjša. Kaj je najbolj pripomoglo k sedanjemu zatišju, je seveda težko reči. Zagotovo ne pokanje pušk, ne grmenje topov, ne rohnenje letal ali sikanje raket. Pač pa trezni, četudi trdi in dolgotrajni pogovori. Tako slovenske delegacije in delegacije ZIS ponoči v Zagrebu, o katerih smo danes že veliko poročali. Pa pogovoru v Predsedstvu Jugoslavije ali pa mednarodna dejavnost in obiski številnih tujih predstavnikov. Pogoje za trajno premirje pa je na današnji seji predstavilo Predsedstvo Jugoslavije, ki še vedno zaseda, brez člana iz Slovenije, dr. Drnovška, na njem pa sodelujejo tudi predsednik zvezne skupščine, predsednik vlade, zvezni sekretar za LO in zvezni sekretar za zunanje zadeve. Predsedstvo je svoje pogoje strnilo v osem točk. Prvič: najkasneje do 7. julija opoldne je treba na jugoslovanskih mejah vzpostaviti prvotno stanje. Drugič: popolnoma deblokirati enote in ustanove JA. Rok- 5 julij opoldne. Tretjič: do istega časa je treba vrniti vsa sredstva JA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in druga sredstva zveznih organov. Četrtič: oborožene enote TO in vse druge oborožene skupine Slovenije se morajo takoj, najkasneje pa do danes opolnoči, vrniti na lokacije, ki jih zasedajo v mirnem času, ker je Armada svoje enote že umaknila v vojašnice. Petič: takoj je treba vzpostaviti ves cestni in zračni promet. Šestič: do danes opolnoči je treba izpustiti vse ujetnike. Sedmič: dosledno je treba spoštovati prekinitev ognja in osmič: izvajanje teh sklepov Predsedstva bosta spremljala in nadzorovala Vasilj Tupurkovski in Bogić Bogičević. Z uresničevanjem teh sklepov, pravi Predsedstvo, bo zagotovljeno normalno delo in življenje državljanov republike Slovenije.

slika

Gospod predsednik, če bi teh osem točk lahko komentirali, ki so prišle iz Beograda kot nekakšni ultimati.

Težko jih komentiram, ker jih uradno ne poznam. To, da ste prej to dobili vi, kar jaz seveda zelo cenim kot izraz posebne pozornosti do sredstev javnega obveščanja, to, da imajo prej, ta stališča, tuje ambasade, tujina kot legalni in legitimni organi slovenske države, je zgovoren dokaz, koliko je jugoslovanski državi, tudi njenim najvišjim organom, do te republike, razen kadar je treba pokazati vojaško silo. Mi smo predlagali pogovore od 26. decembra naprej ves čas, predlagali smo jih tudi po 25. juniju, predlagali smo jih, ko smo enostransko, s svojo iniciativo, zaustavili ogenj, kot se to vojaško reče in predlagamo jih tudi zdaj, tudi včeraj, ko je šel Dušan Plut na sestanek na komisijo, v katero ni bil imenovan in kar je posebej zahteval Ante Marković, da bi, kot je rekel danes, lahko povedal Armadi, kaj o njej misli. No, povedal je druge reči, očitno je to njegov problem, jaz bi pa rad povedal v zvezi s tem tole, da si pogovorov, političnega dialoga z ultimati nisem predstavljal. Na ultimate je možno dajati samo ultimate in potem je spet vojna in ne gre pozabiti, da te vojne nismo začeli mi, da je ta vojna tekla na slovenskih tleh in da je tudi še danes ta vojna na slovenskih tleh. Problem teh osmih točk, kot jih jaz razumem, torej vidim s tega vidika, z vidika nepripravljenosti na pogovore in še z nekega drugega vidika, namreč v teh sklepih je vse, kakor da ni bilo 25. junija. 25. junij pa je bil, njemu je sledila noč, s to nočjo so prišli tanki in ti tanki so še zmeraj tu. Ni važno, ali so v kasarnah ali ne, tu so.
Potem pravite, tako neuradno, da teh vseh točk ni mogoče sprejeti. Ker tu je zahteva, na primer, da se vzpostavi prvobitno stanje na mejah in podobne stvari. No, jaz seveda nič ne rečem, da o teh točkah ni mogoč pogovor, napsrotno, potreben je pogovor, ali o vseh političen, ali v nekaterih strokovnih, tudi vojaški, to je seveda drugo vprašanje in zato je Ante Marković tukaj v Ljubljani tudi govoril, da bo formiral svoj del komisije, ki je do danes ni in ki tudi včeraj ni delala, danes ni nadaljevala dela in tako naprej, mislim, da o teh podrobnostih ne govorim, morajo pa to seveda biti pogovori. Kolikor jaz to razumem, naj bi jutri prišla Tuporkovski in Bogičević v Slovenijo, ker bosta najbrž pojasnila, kakšna je ta vsebina. Jaz vsaj bi tako ravnal, če bi mi šlo res zato, da se demokratična stvar razplete. Če bi jaz sprejel stališča, bi šel, bi jih pojasnil, bi poskušal dobiti stališče sogovornika, njegove argumente in bi videl, kaj se da narediti. Ker pa je seveda sila edini argument, če ne politično, pa vojaško, potem je seveda to drugače. In jaz vsaj upam, da bo svet končno videl, kako se je v Jugoslaviji mogoče sporazumet. V Jugoslaviji se je mogoče sporazumeti, če sprejmeš moje stališče.

slika

Torej je treba počakati do jutri, ko naj bi prišla dva člana Predsedstva v Slovenijo, nekaj ultimatov, nekaj točk pa velja že danes do polnoči.
No mislim, do polnoči velja samo en ultimat, to je, da se mora TO Slovenije potegniti v vojašnice. Tisti, ki je to napisal, pač ne ve, da TO Slovenije nima vojašnic, da so to naši ljudje, ki so se odzvali klicu na mobilizacijo, ko je bila ogrožena njihova domovina. Pustili so svoje družine, pustili so svoja mesta v tovarnah, študentske klopi, svoja polja in so to, s čimer sicer ustvarjajo pogoje za življenje, zamenjali s puško. In tisti hip, ko agresorja ne bo več tu in ko bodo garancije in to mednarodne garancije, da se to ne bo ponovilo, bi se lahko pogovarjali o pogojih trimesečnega roka o prihodnosti, Jugoslavije, ki ga je postavila dvanajsterica, evropska preko svojih treh ministrov, potem bodo ti ljudje z velikim veseljem odšli, ne v kasarne, na svoje domove. Tam, kjer tečejo boji, jih pa itak ni. Še eno vprašanje. Glede na to, da smo poslušali izjavo generala A}ića, ali je vojaški prevrat bil izvršen ali ne? Kako vi to čutite? Ali ima zdaj politika, oziroma civilna oblast, moč nad vojsko ali ne. Glede na to, da se je Predsedstvo danes sestalo. Torej, izjave generala A}ića ni nihče preklical. Najmanj seveda general A}ić, ki bi bil prvi poklican, da se globoko, globoko opraviči. Ker ni tega preklica, jaz seveda mislim, da se ni čisto nič v realnih odnosih spremenilo. V formalnih morebiti se je, v realnih ne. Jaz sem, tako kot prej, prepričan, da je prava, realna politična sila, ki želi uveljaviti politične poglede na prihodnost Jugoslavije, JLA in dokler bo to stanje trajalo, toliko časa bodo seveda namesto političnih pogovorov ultimati. Pa mislite, da je najhujša nevarnost minila, ali lahko pričakujemo še kakšne hude zadeve?

slika

Mislim, da ni v ničemer minila ta nevarnost. Ta nevarnost je enaka kot prej, mislim pa, da je pomembno, da so Slovenci pokazali, da kadar gre za njihovo svobodo, da so se pripravljeni in da se znajo boriti, da se tu ni borila samo TO, teh nekaj tisoč pripadnikov te TO, ki so ji dolgo časa poveljevali prav ti isti ljudje, ki ji zdaj postavljajo ultimate in ki so jo napadli, dokler so pač mislili, da je to njihova struktura, ki se lahko uporabi tudi zoper Slovence. Ko so to ugotovili, so ji pobrali orožje, ali ji poskušali pobrati orožje, no, ampak da govorim bolj mirno in manj pod vtisom tega, kar sem prebral, bi rad rekel, da je to seveda zelo pomembno za svet, za svetovno javno mnenje. Slovenija je pokazala, da je pripravljena in sposobna braniti svojo suverenost, da pa si je ne želi in to, mislim, smo tudi pokazali, braniti in uveljaviti z orožjem. Če, potem tudi z orožjem, ampak predlagala je in zbrala je vrsto drugih sredstev in jaz seveda mislim, da bodo ta druga sredstva na koncu odločila. Na koncu ne bo odločilo orožje. Hvala lepa.
Kot smo že dejali, je na seji Predsedstva Jugoslavije sodeloval tudi predsednik zvezne vlade, Ante Marković. Ob pol treh popoldne, torej več kot dve uri prej kot pa je Tanjug posredoval sklepe Predsedstva Jugoslavije, je pripravil tiskovno konferenco, ki smo jo tudi neposredno prenašali. Čeprav je na njej povedal precej stvari, o katerih smo bolj malo vedeli, ali bolje, bili premalo obveščeni, se je novinarskim vprašanjem o nekaterih ključnih točkah bolj ali manj spretno izmikal.
V odgovorih je Ante Marković med drugim dejal, da mora vsaka razdružitev potekati sporazumno. K temu je dodal, da morajo biti carine enake za vso Jugoslavijo, Slovenija pa tega ne spoštuje. Nisem mogel prestaviti slovenske meje na Hrvaško, je dejal. Šel je celo tako daleč, da je odcepitev imenoval akt nasilja in da je IS s sprejetimi sklepi to želel odstraniti. Precejšen del tiskovne konference, točneje kar štiri vprašanja, so se nanašala na vprašanja, ali je ZIS dal nalog ali pa je morda vedel za ukaz vrhovnega poveljstva. Ante Marković je to vsakič odločno zanikal in celo dodal, da je za znano izjavo generala A}ića izvedel iz TV. Tudi med trimesečnim moratorijem, če bo začel veljati, morajo po vsej Sloveniji veljati zvezni predpisi za carine.

slika

Na vprašanje, ali obstajajo sumi za tuje vmešavanje na zadnje dogodke v Jugoslaviji, je odgovoril, da obstajajo, vendar pa morajo biti dokazani. Eno od vprašanj se je tudi glasilo: Ali so točne novice o mobilizaciji v Srbiji in zakaj so tanki na meji med Hrvaško in Srbijo? Odgovor je bil kratek: To je stvar štaba vrhovnega poveljstva JA. Ante Marković je izrazil tudi zadovoljstvo, ker je danes začelo delovati tudi Predsedstvo Jugoslavije in dodal, da je po ustavi samo ono poveljnik oboroženih sil. Član predsedstva Slovenije, dr. Dušan Plut, ki je vodil slovenske pogajalce v Zagrebu, je izjavo premierja Markovića, ki jo je dal v Zagrebu na tiskovni konferenci, da je bilo doseženo soglasje o štirih ključnih točkah zanikal in poudaril, da je bilo žal doseženo soglasje le o prekinitvi ognja in dogovor o današnjem nadaljevanju pogajanj. Na pobudo Slovenije za obisk delegacije ZIS- a v Sloveniji, doslej general Rašeta še ni odgovoril. Dnevnik pa nadaljujemo s pregledom tistega, kar se je danes v Sloveniji pokazalo kot ena od posledic nesmiselnega divjanja Armade. Z obiskom staršev srbskih in hrvaških vojakov, ki so zahtevali nazaj svoje sinove, kajti, kot je dejal eden od njih, sinoči ob postanku v Zagrebu, če nam jih vzamete, potem nas tudi ta država ne zanima več.
Nekaj pred poldrugo uro je pred halo Tivoli v Ljubljani prispelo osem avtobusov. Večina staršev, predvsem tistih, ki so prišli iz Beeograda, ni želela zapustiti vozila, ampak so želeli priti čimprej do kasarn in do svojih sinov.

slika

Le slaba tretjina, predvsem starši iz Hrvaške, so odšli v dvorano, kjer so jih pričakali predstavniki RK in odbora staršev. Kljub poskusom, da bi se nekako organizirali, pregledali sezname ter naredili razporede, so se starši kmalu odpravili nazaj v avtobuse. Izvedeli smo tudi, da je bil v vsakem od vozil tudi oficir JA. Eden zadnjih avtobusov je bil namenjen v kasarno v Polju. Po nekaj neuspelih poskusih in po več kot polurni vožnji zaradi barikad na cesti, se je avtobus ustavil dobra dva kilometra pred kasarno v Polju. Kolona se je potem premaknila po Poti spominov in tovarištva proti kasarni.


Ob približno pol treh smo se pripeljali z dvema avtobusoma z beograjsko registracijo in v spremstvu tujih novinarjev do odcepa z avtoceste Vrhnika.


slika

Kljub temu, da nam je bilo prvotno rečeno, da vstop v kasarno ne bo mogoč, tako je dejal poveljnik Stopar, smo vendarle dobili dovoljenje, da vsaj v krogu kasarne sprejmemo starše, ki so prišli v Postojno.

Kot je sporočil RK Slovenije, lahko pričakujemo, da bodo starši ostali v Sloveniji, dokler ne bodo otroci dejansko odpuščeni. Ob tem prihajajo novice o zborih staršev iz številnih krajev po Jugoslaviji. V Pulju se je zbralo dva tisoč staršev in sorodnikov. Pred sovranje v Skopju so prišli starši iz Strumice, v Daruvarju pa so zahtevali vrnitev vojske v vojašnice in poslali protestno pismo hrvaškemu vodstvu. Toliko za zdaj o obisku staršev vojakov v Sloveniji. Spremljali smo jih že v prejšnjih informativnih oddajah in spremljali jih bomo tudi v naslednjih. Naj temu še dodam sporočilo službe za obveščanje pri Zveznem sekretariatu za LO. Prenaša ga Tanjug. Vojakom JA, ki se tako ali drugače vračajo iz Slovenije, ne pretijo nikakršne kazni. No, takoj, ko je bilo Tanjugovo sporočilo objavljeno, je povelsjtvo V. armadnega območja sporočilo, da je informacija lažna. Po sporočilu poveljstva bodo vojaki kaznovani po veljavni vojaški zakonodaji. Poveljstvo poudarja, da takšne informacije zavajajo in neposredno napeljujejo na deserterstvo. Zato poziva in obvešča vojake, naj ne nasedajo takšnim sporočilom, kajti beg iz enote bo najstrožje kaznovan. Na popoldanski tiskovni konferenci se je minister za informiranje, Jelko Kacin, med pregledom današnjih dogodkov v Sloveniji, najprej ustavil pri prihodu staršev, ki so predvsem iz Srbije in Hrvaške prišli po svoje otroke, vojake v enotah JA. Povedal je, da so dogodki težko obvladljivi. Vojašnice popoldan niso zapustili samo otroci prispelih staršev. Odhajalo je veliko vojakov in kaj nekaj sto se jih je predalo enotam TO. Vendar pa republiški RK še vedno nima zagotovila JA o varni vrnitvi vojakov, kot to zahteva Ženevska konvencija. Zato Slovenija ne prevzema odgovornosti pri vrnitvi, razen če vojaki za to izrecno ne zaprosijo republiko Slovenijo. Popoldan so v KC starešine in zdravniki JA obiskali deset ranjenih vojakov. Sedem jih ni mogoče prepeljati drugam, trije pa so izrazili željo, da ostanejo v KC. Sicer pa so ministra Kacina novinarji predvsem spraševali, kako bo z mejami in carinami v prihodnje, predvsem glede na današnje sklepe Predsedstva Jugoslavije.

slika

Jugoslavija dejansko nekaterih mej nima več. Meje republike Slovenije so jasne. Meje druge samostojne države, ki je razglasila svojo samostojnost, republike Hrvaške, pa niso tako jasne. Ni sporna meja med Slovenijo in Hrvaško, pač pa se zastavlja cela vrsta vprašanj, kje je meja med Hrvaško in njenimi vzhodnimi sosedami. Jelko Kacin pa je danes tudi povedal in potrdil, da so enote jugoslovanskega vojnega letalstva tekom dneva večkrat izvidniško preletele ozemlje republike Slovenije.
RK Slovenije je sporočil najnovejše podatke o številu umrlih, ranjenih in ujetih vojakov, miličnikov in civilistov v bojih v Sloveniji. Enote TO so ujele 2013 pripadnikov JA, 2 civilista in 129 pripadnikov zvezne policije. Ranjenih je bilo 152 pripadnikov Armade, 66 teritorialcev, 22 miličnikov, 38 civilistov, med njimi tudi 2 tujca. V bojih je umrlo 35 pripadnikov Armade, 3 pripadniki TO, 2 miličnika, 5 civilistov ter 4 tuji državljani. Predsedstvo hrvaškega sabora je objavilo sporočilo za javnost, v katerem odreka JA pravico, da na hrvaškem državnem ozemlju pripravlja napadalno akcijo proti Sloveniji. Predsedstvo se je za to odločilo potem, ko je Armada z vso brutalnostjo dokazala, da ne misli spoštovati dogovora s predstavniki Evropske skupnosti.

slika

Predstavniki JA so danes pripravili več sporočil za javnost, v Beogradu pa tudi tiskovno konferenco. V sporočilih poudarjajo, da slovenska stran ne spoštuje premirja, da v vojašnicah še vedno nimajo elektrike in telefonskih zvez, da v Sloveniji strahujejo družine starešin, da slovensko vodstvo zavaja javnost z lažnimi sporočili. Polkovnik Gvero je na tiskovni konferenci tudi povedal, da premik tankovske kolone iz Beograda ne pomeni nič drugega kot povečanje bojne pripravljenosti enot in da je bilo to že večkrat napovedano, če se dogovori ne bodo spoštovali. Tudi poročila naših dopisnikov so danes različna kot v prejšnjih dneh. Nekateri sicer še poročajo o zapoznelem umiku vojaških enot, drugi že o tem, kako si ljudje prizadevajo čimprej odpraviti razdejanje, omiliti škodo in vrniti življenje na običajne tirnice. Revnejši za imetje, obremenjeni z izkušnjo in bogatejši za spoznanje.
Ura je pet popoldne. Odhajajo, tretjina od dvajsetih oklopnih vozil. Na vlečnih vozilih je tudi nekaj najstrahotnejših tankov. Seveda, z ugasnjenimi motorji, brez groženj in strahu za vse, ki bi se jim postavili na poti. Vojaki so v avtobusih, koloni s tanki odhajajo nazaj v matično vojašnico na Vrhniko. Olajšanje za tukajšnje ljudi, za TO, za delavce letališča. Mnogi so tu v bližini. Želijo, da bi to letališče kmalu spet služilo svojemu namenu. Še prej pa je bilo treba veliko naporov, diplomacije, da so oficirji pristali na to, da zapustijo položaje ob letališki stezi in seveda, da z gosenicami ne bodo spet uničevali slovenskih cest. Odhajajo v spremstvu slovenske policije, teritorialne obrambe in vojaške milice. Celotna zaključna operacija je potekala mirno, brez zapletov, brez panike, kakršna je recimo vladala pred tednom dni, ko sva s snemalcem, Tinetom Golobom, prav te tanke spremljala na njihovi rušilni poti, minuli četrtek ob peti uri zjutraj. In če se je tokrat ta akcija na Brniku srečno končala, oziroma se še končuje, pa vendarle, žalostna novica, da so za položaji tankistov šele ob današnji akciji našli pogrešanega pripadnika TO, govori še o eni žrtvi, ki je zagotovo ne bi bilo treba. Podoba, kakšnega razdejanja je bila s strani JA, ki je bila teden dni nepovabljen gost, deležna Gornja Rdgona, je dovolj zgovorna že iz samih posnetkov. Pa vseeno, posebna komisija, ki je od prvih trenutkov svobode na delu, bo že pozno zvečer oblikovala prve podatke. Nihče si ne upa vnaprej napovedovati obsega škode. Toda, ko vidiš pet in več praktično do konca porušenih hiš na grajskem hribu, ko se topovskim strelom ni izognila niti ena stanovanjska hiša v bližnji in daljnji okolici mednarodnega mejnega prehoda, kjer so bili vkopani zvezni vojaki, ko so mnoga stanovanja na tem območju nasilno odprta in izropana, ko je bilo uničenih na desetine tovornih in drugih vozil, ko so ceste najmanj podobne same sebi, je lahko škodo izraziti le z besedo, katastrofa. Na delu so od prvega trenutka včerajšnje osvoboditve tudi gasilci, pa civilna zaščita, delavci Elektra, Komunale in še kdo. Tudi sosednji Avstrijci so priskočili na pomoč, že jutri pa se bodo dogovorili, na kakšen način učinkoviteje pomagati težko ranjeni Gornji Radgoni in njenim prebivalcem.
Informacijski center na mariborskem sejmišču, ki je preko celega dneva dajal podatke o ujetih in prebeglih vojakih na področju vzhodne Štajerske, je zelo dobro odigral svojo vlogo. Preko 1000 vojakov je bilo na njihovih seznamih in večina je našla vezi s svojci. Okriog 500 otrok, vojakov, se je sestalo s starši ali sorodniki. Večina tistih staršev, ki so prišli dopoldne z avtobusi iz Beograda, pa so našli svoje otroke v mariborskih vojašnicah, kjer so jim prav tako odprli vrata. Ob tem smo zabeležili vrsto pretresljivih pričevanj, objavljamo le eno izmed mnogih.


slika

Pa še to: danes je samo vojašnico Franc Rozman Stane zapustilo preko 250 vojakov, za katere so tako v zbirnih centrih kot tudi na terenu poskrbeli, vsi so namesto uniform dobili ustrezna oblačila in obutev.

Sicer pa so povsod po Štajerskem skušali že ves dan vsaj v grobem odstraniti posledice streljanja, rušenja in požarov v prejšnjih dneh. Na mejnem prehodu Šentilj se položaj normalizira. Slovenski mejni in policijski organi v sodelovanju z avstrijskimi kolegi, zagotavljajo nemoren promet. Vojaki TO so prevzeli nadzor nad obmejnimi stražnicami. Potniki proti Šentilju ali Mariboru morajo voziti po obvoznicah, bodisi skozi Jarenino, bodisi skozi Zgornjo Kungoto. Obnove so se lotili tudi že v vaseh Kok, Jastrebci in Gomila v okolici Ormoža, kjer so bili žrtve včerajšnjega brezumnega tankovskega obstreljevanja, ki je na gospodarskih poslopjih in hišah, po grobih ocenah, prizadejalo za najmanj 50 milijonov dinarjev škode. Mnogo več sredstev bo zahtevala obnova ormoškega mostu in okoliških razritih cest, ki jih Ormožanom samim zagotovo ne bo uspelo zbrati, saj gre za okoli 200 milijonov dinarjev. Na Hrvaškem tudi danes ni bilo pravega miru. Razmere se zaostrujejo, predvsem v vzhodni Slavoniji in Baranji. Medtem, ko enote srbskih rezervistov JA, katerih glavnina je še vedno na vzhodni hrvaški meji, del pa v vojašnici v Belem Manastiru mirujejo, hrvaški viri trdijo, da se pod okriljem vojske krepi dejavnost četniških teroristov. Najtežji incident se je dogodil v vasi Čelije, kjer so četniki postavili zasedo in iz nje ubili dva in ranili tri ljudi, kot smo izvedeli, pripadnike hrvaškega ministrstva za notranje zadeve. V Borovem naselju pa je prišlo do streljanja iz različnih vrst orožja, ki se je začelo ob dvanajstih in je trajalo kar nekaj ur. V vas je nemogoče priti, poročajo pa, da se tam odvijajo prave ulične borbe. Vse bolj so tukaj prepričani, da se agresija JLA, ki smo ji bili priče v Sloveniji, zdaj v nekoliko drugačni obliki, seli na Hrvaško. Ob tem samo še podatek, ki so ga sporočili danes na tiskovni konferenci v Zagrebu, namreč, da je zaradi različnih blokad in terorističnih aktivnosti ta republika do zdaj utrpela 4 milijarde dolarjev škode, kar znaša skoraj tretjino družbenega proizvoda. Večino te vsote je utrpel hrvaški turizem. Kako se na razmere pri nas odziva tujina? Kakšna je njena aktivnost pri reševanju krize, o tem sodelavci zunanjepolitičnega uredništva.

slika

Značilnost današnjih odzivov tujine je predvsem njihova velika spremenljivost. Stališča se spreminjajo iz ure v uro. Poglejmo nekaj najbolj značilnih. Nemški kancler Kohl je zvečer izjavil, da lahko narodi Jugoslavije sami odločajo o svoji prihodnosti. Hkrati je poudaril, da mora svobodna Evropa, kot je dejal, tem narodom nuditi pomoč. Nizozemski zunanji minister Van den Brook, da bi priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške še povečalo napetosti v Jugoslaviji, njegov belgijski kolega Ejskens pa je izjavil, da bi bila ES prisiljena priznati Slovenijo in Hrvaško, če bo Jugoslavija proti njima še uporabljala silo. ES bo jutri v Haagu razpravljala o morebitni ustavitvi pomoči Jugoslaviji, pa tudi o priznanju Slovenije in Hrvaške. Za soboto je v Budimpešti napovedano srečanje zunanjih ministrov sedmih držav, ki mejijo na Slovenijo in Jugoslavijo. V kratkem naj bi o Jugoslaviji razpravljal tudi ameriški državni sekretar Baker in sovjetski zunanji minister Besmertni. Najpomembnejše za nas je pa gotovo zasedanje visokih predstavnikov Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Pragi. Zasedanje so popoldne prekinili, nadaljevali naj bi ga ponoči ali jutri, saj jugoslovanska delegacija še ni dobila odgovora iz Beograda, ali sprejema predlog KEVS- a, da bi v Jugoslavijo prišla posebna skupina mednarodnih opazovalcev. Mednarodna diplomacija na vseh ravneh išče možnosti vplivanja na odločilne dejavnike jugoslovanske krize. Italijanski zunanji minister, ki spremlja predsednika republike Cosigo na državnem obisku v Pragi, danes sodeluje na sestanku visokih funkcionarjev Evropske varnostne konference. Varnostna konferenca bo poslala v Jugoslavijo opazovalce takoj, ko bo dobila pozitiven odgovor od oblasti. Upajmno, da bo pristanek prišel čimprej, je dejal minister de Michelis na sestanku z italijanskimi novinarji v Pragi. Dodal je, da razmišlja tudi o novi politični misiji dobre volje, da bi vzpodbudil dialog med stranmi v konfliktu, ko se bo utrdila prekinitev sovražnosti. Za jutri so z italijanske uradne strani sporočili, da pričakujejo s haaškega sestanka zunanjih ministrov ES sklep, ki bo ustrezal vsem dvanajstim članicam. Ve se že, da so med njimi razlike. V Rimu dopuščajo možnost, da bi jutri sprejeli sklep o pripravljenosti držav ES priznati Slovenijo in Hrvaško, če bi vojska poskušala ukrepati proti tema severnima republikama Jugoslavije. V pričakovanju sklepa se je včeraj poslanska zbornica strinjala s pozivom, da ne bi hiteli s priznanji, ker bo v tem trenutku lahko še bolj zapletla položaj. To pa je stališče, ki je diametralno nasprotno prevladujočim mnenjem v tisku. Tam namreč menijo, da samo priznanje lahko zaustavi represijo. V Londonu je Thomas Stoly, predsednik spodnjega doma ameriškega kongresa na vprašanje, ali ni res, da se Washington približuje priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške izjavil, da bo do tega morda končno prišlo. V intevjuju za BBC je dejal, da ne more govoriti v imenu vlade, toda iz poročil, ki jih bere in iz izjav ameriškega predsednika in zunanjega ministra, kakor tudi iz izjav britanskega zunanjega ministra izhaja, da se zahod približuje možnosti preusmerjenosti v Jugoslaviji s sprejetjem morda ohlapnejše konfederacije in končno tudi morda neodvisnosti Slovenije in Hrvaške. Ko bo kongres prihodnji teden spet zasedal, pa pričakuje glasne zahteve od poslancev za prenehanje nasilja proti Sloveniji in Hrvaški s predlogi za priznanje neodvisnosti teh dveh republik. Za enkrat pa je po njegovem mnenju najučinkovitejši ukrep za prenehanje nasilja v Jugoslaviji, grožnja JA, da bo zahod priznal neodvisnost Slovenije in Hrvaške, je izjavil predsednik spodnejga doma ameriškega kongresa v Londonu.
V času, ko Nemčija odkrito razmišlja o priznanju slovenske in hrvaške neodvisnosti, Francija ostaja nepremakljiva in zavrača politično priznanje obeh republik. Jutrišnje srečanje ministrskega sveta ES v Haagu, na katerem bodo govorili o jugoslovanskem vprašanju, utegne pokazati, da se je Francija znašla osamljena, ali pa vsaj v manjšini najbolj togih držav dvanajsterice. Takšno razmerje moči je za francosko zunanjo politiko še toliko bolj neugodno, ker se splošno mnenje v ES, dokaj hitro premika v prid priznanju neodvisnosti Slovenije in Hrvatske. Še pred dnevi je Francija, skupaj z Britanijo in Španijo, tvorila trden dolg neupogljivega stališča do obeh republik. Po najnovejših vesteh pa London utegne spremeniti svojo politiko. V tem primeru bi se pokazalo, da so v Bonnu imeli prav, ko so Parizu očitali, da zaradi lažnih interesov, torej morebitnih težav s Korziko, zatiska oči pred novo stvarnostjo v Jugoslaviji. V Parizu mrko gledajo na takšne očitke in zunanji minister Dumas je po tridnevnem molku včeraj dejal, da Francija poleg načela o ozemeljski celovitosti, priznava tudi načelo o samoodločbi narodov. In celo, da nobenemu ne daje politične prednosti. A takšen premik v času, ko druge članice dvanajsterice že razmišljajo o priznavanju neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, ne zadostuje več. Zunanji minister Dumas bo imel v Haagu veliko dela, da se bo izognil izolaciji Francije v ES, če bo kljub kritikam, ki prihajajo celo iz domačih političnih logov, vztrajal pri strategiji statusa quo v Jugoslaviji.
Kot smo že poročali, zdaj pa s posnetki tudi lahko ilustriramo, je včeraj popoldne italijanska vojska prišla na mejno območje od Milj do Trbiža. Opremljena je z najsodobnejšimi vojnimi transporterji M 113 in tanki tipa leopard. V Trst pa naj bi iz Ancone odplula fregata Aliseo, ker pa za pot do trsta potrebuje 12 ur, je očitno, da še ni odšla na pot. Na vojaški prihod na mejo so že tudi prve reakcije Zelenih, češ da Italija daje jugoslovanski vojski v roke argument, s katerim so nastopali na začetku agresije. Na tržaški kvesturi so nam povedali, da je pod njihovim nadzorom 24 policajev zvezne policije, ki so včeraj, preden bi se morali umikati z mejnega prehoda Fernetiči, pobegnili v Italijo. So v civilu in s potnimi listi. Kvestura jim bo pomagala pri vrnitvi v Jugoslavijo po zračni ali morski poti. Katinarsko bolnišnico so danes v spremstvu obmejne policije zapustili zadnji trije ranjeni v spopadih zadnje dni. Vsi trije so zvezni policisti. Iz tržaške kreditne banke pa so nam sporočili, da se v njihovem dopoldanskem prometu že pozna, da so odprti vsi mejni prehodi s Slovenijo.
Skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem iz Ljubljane in gledališčem Rdeči pilot Dragana Živadinova, smo se pozno sinoči vrnili iz Essna, iz najuglednejšega svetovnega mednarodnega gledališkega fesitivala, Teater der Welt. Takoj moram povedati, da v tistem trenutku, ko so gledališčniki na zahodni železniški postaji uprizarjali dramski observatorij Zenit Dragana Živadinova, v režiji Dragana Živadinova, so začele prihajati prve slike in informacije, kaj se v Sloveniji dogaja. Takoj moram tudi povedati, da že naslednji trenutek, oziroma naslednje jutro, reagira mesto Essen in programski odbor festivala, ki se pridruži protestni noti obeh slovenskih gledališč. Niko Goršič, predstava je v danih okoliščinah na festivalu V Essnu izredno konotirala z dogajanji v Sloveniji.
Resnično, sozvočje


slika

je bilo grozljivo. To je sozvočje s temo predstave, represivnosti državnih institucij. In seveda konkretno dejanje na bojnem polju v Sloveniji.
Predstava je imela izjemen odziv v nemški, ne samo kulturni, ampak tudi politični javnosti.
Vsekakor bo to gostovanje ostalo kot eno najpomembnejših gostovanj slovenskih gledališč nasploh.
Namreč, dramatični dogodki, ki so se odvijali v Sloveniji, so v resnično grozljivem sozvočju soupadali z dramskim observatorijem Zenit, ki nosi nedvomno sporočilo.
Vsekakor. Tudi naslednja predstava, Odisej in sin, s katero potujemo jutri zjutraj na evropski festival v Greonoble, bo naredila nekaj podobnega. Prikazala bo analizo jugoslovanske preteklosti, avanturizma.


slika

Še tole obvestilo: predstavnik za informiranje z letališča Brnik nam je sporočil, da je kljub umiku enot JA, na letališču še vedno nevarnost eksplozivnih sredstev. Jutri popoldne bodo javnosti sporočili o možnosti odvoza njihovih avtomobilov. In to je bilo vse, kar smo vam pripravili za to oddajo. Naslednja bo na sporedu približno ob 22. 20. Nasvidenje in lep pozdrav.

Prejšnja: 3. 7. 1991
Naslednja: 5. 7. 1991
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane