Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 5. 7. 1991

Enodnevni obisk predsednika slovenske vlade, Lojzeta Peterleta v Belgiji, je del diplomatske dejavnosti, ki se je je lotilo slovensko vodstvo z namenom, prikazati vso tragičnost položaja v svoji domovini in si izboriti mednarodno priznanje. Peterletovi pogovori tu v Bruslju so dvoplastni. Po eni se sestaja z najvišjimi predstavniki Belgije, po drugi s politiki Evropske skupnosti. Še pred pogovori pa je imel ob prihodu tiskovno konferenco, kjer je novinarje zanimalo, če je vojna končana, če je vojska res ušla nadzoru. Če je obisk v Belgiji začetek mednarodnega priznanja, Če je Slovenija razočarana, ker je EGS še ni priznala. Če je to začetek konca Jugoslavije. Odgovor na zadnje vprašanje se glasi. Bližamo se koncu. O srečanju z belgijskim premiejem Markensom, pa v naslednji informativni oddaji. Dr. Janez Drnovšek je bil v Bernu, kjer se je sestal s podpredsednikom švicarske konfederacije in zunanjim ministrom, Renejem Felderjem. Švicarji so izrazili razumevanje za slovenska stališča, pa tudi zaskrbljenost in poudarili, da je treba spore rešiti na miren način. Pripravljeni so na vrsto potez, ki so značilne za prehodno obdobje do formalnega priznanja Slovenije, ki pa je odvisno od več dejavnikov. Naš posebni poročevalec, Jurij Gustinčič sporoča, da so pripravljeni svoje ozemlje nuditi za morebitna jugoslovanska pogajanja ter ustanoviti svojo opazovalno skupino. Ne bodo dovolili, da bi prišlo do blokade Slovenije, če bi do tega pripeljala stališča NB Jugoslavije. Slovencem bodo dovolili neomejeno gibanje po Švici, ki ne bo odvisno od jugoslovanskih potnih listov. Na glavnem trgu v avstrijskem Grazu, od koder se oglašam, se je ob 19. 00 s sprevodom po mestnih ulicah pričelo veliko solidarnostno zborovanje pod geslom Mir in svoboda za Slovenijo in Hrvaško. Zborovanja, ki sta ga pripravili štajerska deželna vlada in mesto Gradec, se je udeležilo nekaj tisoč prebivalcev drugega največjega mesta v Avstriji. Medtem, ko se po telefonu oglašam v Dnevnik, zborovanje še traja. Žal ga je nekoliko zmotila nevihta. Slavnostni govorniki so medtem že bili, ali pa še bodo, štajerski deželni glavar, dr. Josef Kreiner, graški župan Alfred Stiengl, predsednik slovenskega parlamenta, dr. France Bučar, župani Maribora, Ljubljane in Zagreba. Na velikem solidarnostnem zborovanju Za mir in svobodo Slovenije in Hrvaške, bo spregovorila tudi dobitnica Nobelove nagrade za mir, Mairett Corigan iz severne Irske. Po zborovanju bo še maša v mestni cerkvi za vse žrtve spopadov v Sloveniji.
Zadnjih 24 ur je bilo pri nas mirno, če izvamemo nenapovedane prelete šestih helikopterjev Armade. No, o tem informativna služba ljubljanskega korpusa ni rekla nič, pač pa je prek Tanjuga opoldne sporočila, da je bila prekinitev ognja ponoči kršena v Novem mestu. Pripadniki TO naj bi tam napadli vojašnico in skladišče orožja. Pokrajinski štab je to nemudoma zanikal in pripomnil, da je bilo streljanje ponoči res slišati, vendar znotraj vojašnice. Slovenski RK je objavil tudi nove podatke o zajetih, ranjenih in padlih. Zajetih je bilo skoraj 2450 pripadnikov Armade in zvezne milice, med ranjenci je 182 pripadnikov Armade in miličnikov, 66 teritorialcev in 38 civilistov, življenje pa je izgubilo 38 vojakov in miličnikov, 3 pripadniki TO, 5 civilistov in 10 tujcev. Medtem se je že iztekel rok za vrsto ultimatov Predsedstva, zadnji pa se bodo v nedeljo. Razumni se, čeprav ne tako hitro, kot je bilo zahtevano, ker to praktično sploh ni bilo mogoče, le uresničujejo. Končno, lahko rečem, končno, po dobrih 24- tih urah, odkar so začeli nakladati, oziroma odvažati z brniškega letališča, je na Vrhniko odpeljal še zadnji, 14. tank, seveda na vlečnem vozilu. Včeraj opoldne se je začela ta sklepna operacija čiščenja Brnika. Ob petih popoldne je odšla prva skupina, ob enih ponoči druga, danes dopoldne tretja in zdajle, nekaj pred drugo uro, še četrta. Torej je letališka steza brez nevarnosti grozečih tankov. Ob teh je bilo tu še osem oklepnih vozil, takoimenovanih samohodk. Ob pristonosti TO, policije in vojaške milice, so pomagala z vozili tudi naša gradbena podjetja. Zaradi zahtevnosti prevoza pa so sodelovala tudi posebna vozila JA. Upajmo, da so v tem trenutku vsi ti tanki že varno spravljeni za ograjo v vojašnici na Vrhniki. Upam pa tudi, da se mi ne bo več treba javljati od tu, z Brnika, v takšni vlogi, čeprav je današnje javljanje kar optimistično. 10. 30 dopoldne, železniška postaja Ljubljana, Vilharjeva cesta, Ljubljana, prepovedano snemanje. Med 12. 00 in 14. 00 uro Gospodarsko razstavišče, prepovedano snemanje. Tu se iz vseh zbirnih centrov po Sloveniji zbirajo vojni ujetniki pod okriljem RK Slovenije in predsedstva RK Jugoslavije. Slovenija, oziroma RK Slovenije, skupaj s predstavniki predsedstva RK Jugoslavije, to lahko zdaj že rečemo, danes ni kršil mednarodne konvencije Ženeve o vračanju vojnih ujetnikov JA na njihove domove.
Ura je 15. 35, ljubljanska železniška postaja, takole odhaja vlakovna kompozicija na tir 7, da sprejme okrog 350 vojnih ujetnikov, ki bodo danes pod okriljem RK Slobvenije in RK Jugoslavije, zapustili ozemlje države Slovenije.

Generalštab je prepričan, da so včerajšnji sklepi Predsedstva samo potrdili pravilno usmeritev vojaškega vrha. Javno komentiranje ter diskreditiranje odločitev državnega vrha v Sloveniji ter nadaljevanje napadov TO in oboroženih sestavov na vojsko, pa onemogočajo mirno razrešitev krize, kar bo po Negovanovićevem imelo težke posledice. Vojska v Sloveniji spoštuje prekinitev sovražnosti, vendar TO po Negovanovićevo, usmerja svoje dejavnosti proti manjšim vojaškim objektom in skladiščem. Nagovanović je napovedal, da je končan del aktivnosti, ki izvirajo iz odločitev Predsedstva, sicer pa je odgovornost za nadaljnja dogajanja na meji, prenesena na Predsedstvo države, češ da verjamejo v vgrajevanje instrumentarija za vračanje prvotnega režima na meji. Negovanović je ponovno grozil z vojaškim posegom, tudi zaradi domnevnega nehumanega postopka z družinami oficirjev v Sloveniji.

Zaradi vojnih blokad na cestah je promet s tovornjaki še vedno precej moten. Podjetja ne dobijo reprodukcijskega materiala za svoje delo, izvoza praktično ni. Tu na Gospodarski zbornici Slovenije so oblikovali posebni krizni štab, zbirajo pa tudi vse podatke, ki jih imajo podjetja pri svojem delu.
Ta center ima dve direktni telefonski številki, na kateri se lahko vsa zainteresirana podjetja oglasijo in sicer sta ti dve številki 214- 407 in 215- 584. Naš nasvet podjetjem je sledeč: najprej naj se obrnejo na njihovo območno GZ, kjer bodo skušali ugotoviti, kakšne informacije imamo, območne GZ so v dnevnem kontaktu s poročili in telefonsko, v zvezi s kriznim štabom in pa z informacijskim centrom, gre pa predvsem zato, da skušamo reševati transportne probleme, probleme oskrbe z repro materiali, probleme, ki so povezani z izvozom ali uvozom, skratka, vse probleme, ki jih podjetja imajo in mislijo, da jih lahko zbornica v kakršnikoli obliki ali pa povezavi z upravnimi organi ali komerkoli, reši, naj se, prosim, oglasijo na tej številki na ljudi, ki tukaj delajo.
Po prvih ocenah GZ so zaradi vojne najbolj prizadeta velika slovenska podjetja, denimo Gorenje in IMV, ki imajo organizirano takoimenovano just in time dobavo, kar pomeni, da zaloge reproduktivnih materialov obnavljajo dnevno ali tedensko. Med regijami imajo največ škode Štajerska in Prekmurje in podjetja Avto Radgona, Radenci ter Mura. To so zapustili tuji kontrolorji proizvodnje.
Z GZ in občinskimi komisijami, ki že ocenjujejo škodo, pa bo sodelovala tudi republiška komisija za oceno vojne škode. Vodil jo bo Leo Šešerko, so sklenili na današnji seji republiške vlade, vojni čas pa je, kot kaže, tudi pri nas žal čas vojnih dobičkarjev. Cene večine izdelkov, pa tudi cene na trgu se seveda še oblikujejo prosto, zato je le vprašanje morale, da so se, na primer, v sredo, Zmajeve baterije, v teh dneh zelo iskano blago, podražile za 50 do 100 odstotkov. Slovenska vlada je izvedela, da so se ponekod podražila tudi osnovna živila in nekateri proizvodi, med 10 in 25 odstotki. Zato je danes prejela odlok, da morajo trgovine maloprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov, olja, sladkorja, moke in osnovnega kruha, pa tudi soli in mineralne vode ter pralnih praškov, vrniti na raven, ki je veljala 25. junija, ne glede na to, da so se odkupne cene mleka in mesa, zvišale. Odlok velja, dokler se razmere ne bodo uredile, bati pa se je, da ne za dolgo, saj so visoki inflaciji ne bo mogoče izogniti. Na slovenskih mejnih prehodih medtem hitijo pripravljati vse potrebno, da bi bila naša vrata v svet čimprej spet normalno in na stežaj odprta. Že v prejšnjih informativnih oddajah, tudi včeraj, smo pokazali razdejanje, ki so ga povzročili pripadniki Armade in zvezni miličniki, pa tudi opustošenje po njihovih obiskih brezcarinskih prodajaln in tako dalje. Zdaj pa poglejmo še nove posnetke z mejnih prehodov, na ketere doslej po umiku vojske še nismo prišli.

Vodja Demokratične zveze Kosova, Ibrahim Rugova, je na današnji tiskovni konferenci ponovno dejal, da Albanci nimajo kaj iskati v ostanku Jugoslavije, če bi Slovenija in Hrvatska iz nje izstopili. Albanci bodo ostali v Jugoslaviji le, če ta ostane zveza suverenih držav ali konfederacija. Tako Rugova. Na Hrvaškem pa medtem tudi preživljajo težke čase negotovosti in priprav na morebitne podobne razmere kot so bile pri nas. Imamo še eno poročilo našega posebnega poročevalca iz Zagreba.

Priznati je treba, da so se težave staršev nadaljevale tudi po varnem prihodu v Ljubljano, v Maribor in na Vrhniko. Nihče ni organiziral obiskov v vojašnicah, nekatere skupine so morale hoditi peš tudi po nekaj kilometrov. Toda vse to ni nič v primerjavi z negotovostjo, ki te starše šele čaka. Sodeč po današnji izjavi srbskega obrambnega ministra Jokića, bodo vse ujete, ranjene in psihično utrujene vojake poslali na dvotedenski dopust, potem pa naj bi prišli nazaj v enote. Krog napenjanja živcev in političnih manipulacij bo tako sklenjen, vprašanje je le, koliko krogov bo do še hujše vojne.
V 2. Dnevniku, 5. julija, pa je to vse. To je bila tudi naša 7. današnja informativna oddaja. Naslednja bo okrog 22. 20. Nasvidenje.