Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 7. 7. 1991

Dober večer! Dve stvari sta bili značilni za današnji dan: Iskanje pametne in mirne rešitve na Brionih ob pomoči trojke in nova, resna znamenja, da se Jugoslovanska armada pripravlja na odločilni napad na Slovenijo.
Ker smo po naravi optimisti, upamo, da bo zmagal razum, zato najprej poglejmo, kakšne so možnosti, da do najhujšega ne bo prišlo.
Uspeh tretjega posredniškega potovanja trojke evropske skupnosti, tu na idiličnih Brionih, daleč od ponorelega sveta, je še zavit v meglico. Dopoldne so se zunanji ministri Nizozemske, Luksemburga, Portugalske sestali najprej s slovenskim voditeljem Kučanom, pa potem Markovičem, Jovičem, Tudžmanom, Mesičem. Potem so bili pogovori med slovenskimi predstavniki in predsednikom predsedstva Jugoslavije ter jugoslovanskim premierjem, popoldne pa so se sestali vsi skupaj planarno, razen Joviča, ki je zaradi obveznosti doma, odpotoval že zgodaj dopoldne. O dozdajšnjih pogovorih se ne ve veliko. Jugoslovanska in slovenska stran, sta se obvezali, da do konca pogajanj ne bosta dajali izjav.
Toda prva se je prekršila prva stran. Na kratko ocene dozdajšnjih pogovorov. Mesič: Pogovori so dobri, dogovori slabi. Jovič: EGS in Srbija sta dogovorjeno uresničili, Slovnija ne. Mesič: Nisem več optimist. Tupolkovski: Napredujemo počasi, toda v pravi smeri. Tudžman: Zadovoljen sem.
Dr. Drnovšek, ki si je danes tu prvič sestal z ostalimi člani predsedstva, je razkril, da je Slovenija ponudila nekatere nove predloge. Predstavnik EGS- a pa je le povedal, da se dogovarjajo o štirih točkah. O prenehanju spopadov, o tem, da predsedstvo prevzame nadzor nad jugoslovansko armijo, o možnostih, da se vse strani znova lotijo pogovorov o prihodnosti Jugoslavije, o mejah in carinah. Zvedelo se je, da je sporno le vprašanje carin. Slovenska stran, kateri je pismen dogovor, do tega bo po vsej verjetnosti prišlo in tudi pismeno zagotovilo EGS- a. Toda, kot rečeno, to so drobci ujeti tu in tam. Tiskovna konferenca naj bi razkrila več.
Kot je nakazala že kolegica Blanka Dobršek, podrobneje o tretjem dnevniku po tem, ko bodo predstavniki trojke povedali v čem so uspeli in v čem ne. V mednarodno dejavnost sodi tudi današnji prihod drugega človeka Sovjetske diplomacije, Julija Kricinskega, v Ljubljano. Zvečer ga je sprejel član predsedstva, Ciril Zlobec. Jutri se bo pogovarjal še z drugimi najvišjimi predstavniki republike. Kricinski je v Beograd, Zagreb in Ljubljano prinesel sporočila Mihaela Gorbačova. In zdaj posvetimo pozornost tistemu drugemu, nevšečnemu poglavju. To je grožnjam in novemu psihološkemu in političnemu pritisku na Slovenijo.
General polkovnik Blagoje Ančič namerava nadaljevati vojno v Sloveniji, smo slišali na popoldanski tiskovni konferenci. Slovenski obrambni minister Janez Janša, je namreč povedal, da je Blagoje Ančič pred dvema dnevoma o tem govoril 150 oficirjem v Beogradu. V govoru naj bi obdolžil zvezno vlado, da je najbolj kriva za nastale razmere. Jugoslovanska armada naj bi tako, po njegovem mnenju, v Sloveniji delovala s soglasjem ZIS- a. Markovič pa naj bi, tako Adžič, sklenil tajen dogovor z zahodnimi zavezniki. Enote jugoslovanske armade, naj bi se tako že pripravljale za naslednje napada v Sloveniji. Novi oficirji pa naj bi v Slovenijo prišli že jutri, do 20. ure zvečer. Janša je tudi povedal, da je Adžič v svojem govoru poudaril, da so tudi ultimativni sklepi predsedstva nastali v štabu vrhovnega poveljstva jugoslovanske armade. Adžič je nadalje komentiral sklepe predsedstva Jugoslaviji v osmih točkah, za katere je dejal, da so bili pripravljeni v štabu vrhovnega poveljstva in da je njihov namen, da se Slovenijo prisili, da izvede vse prejšnje odločitve zvezne vlade in predsedstva SFRJ. Se pravi, da popolnoma kapitulira. Če Slovenija tega ne bo storila, potem bo vojaški vrh prisilil predsedstvo SFRJ, da sprejme sklepe, ki bodo z uporabo sile to zagotovili. Če pa zvezno predsedstvo tega ne bo sprejelo, bodo ne glede na odločitev predsedstva udarili z vso silo, kajti pravi, da ne morejo več čakati, ni več umika.
Slovenijo naj bi po Adžičevem mnenju, tako je povedal Janez Janša, okopirali v 10 do 15 dneh, kajti cilj jugoslovanske armade naj bi bil, da Slovenija na vsak način ostane v Jugoslaviji.
Po Bavčarjevem mnenju bo jugoslovanska armada v Sloveniji skušala povzročiti različne incidente, da bi tako lahko opravičila uporabo sile. Janez Janše je tudi povedal, da naj bi Adžič v svojem govoru omenil tudi možnost zunanje intervencije. Sloveniji naj bi pomagali predvsem Nemčija, Avstrija, Madžarska ter Češka in Slovaška federacija, ki naj bi se zavzemale za obujanje velike Nemčije. General polkovnik Adžič, naj bi v govoru še poudaril, da bodo morali oficirji jugoslovanske armade, povelja izvrševati do konca. Izdajalci bodo ubiti takoj, jugoslovanska armada, pa bo tako dobila priložnost, da se drugič mnogo bolje izkaže, kot v prvi vojaški intervenciji v Sloveniji. Dejal je, da ima Jugoslovanska armada možnost, da se angažira tako, da bodo vsi narodi Jugoslavije njen dolžnik in da ni nujno, da ima armada pri tem mnogo izgub, kajti tehnična premoč je na njihovi strani. Dejal je, da vojna ne izbira žrtev. Da so bile izgube v Sloveniji minimalne in zanemarljive. Da je več mrtvih lahko v trčenju dveh avtobusov, zato tega ne jemljejo resno. Od sedaj naprej pa naj bo strah tisti, ki mora prisiliti nasprotnika na kapitulacijo. Strah pa se zgodi tako, da se uporabi vsa sila. Da se uporabi ogenj po vseh, ki se zoperstavljajo njihovim akcijam. Obstaja utemeljen strah, da je generalska hunta v Beogradu toliko nora, da bi uporabljala sredstva za množično uničevanje po ciljnem prebivalstvu. V tem primeru pa, kot veste, ne gre več za realno razmerje vojaških sil, gre zgolj za to, koliko časa bi potem svet gledal to uničevanje. Na primeru Kurdov, ker je to kar nekaj časa trajalo, lahko vidimo, kako demokratičen del sveta gleda na te zadeve in zaradi tega nismo preveliki optimisti. Igor Bavčar je še poudaril, da Slovenijo še vedno preletavajo vojaški helikopterji, ki tako kršijo naš zračni prostor, iz njih pa snemajo vojaške položaje slovenske teritorialne obrambe. Eden izmed ključnih ciljev jugoslovanske vojske, je po Bavčarjevem mnenju, odstranitev slovenskega in hrvaškega političnega vodstva. Jelko Kacin pa je povedal, da smo priča tudi poskusu gospodarskega zloma Slovenije. Glede na brutalno izjavo general polkovnika Adžiča, pa se je vprašal, kdo je pravzaprav prvi mož jugoslovanske armade oziroma kakšna je sploh vloga Veljka Kadijeviča. Danes je tako rekoč vsa preostala Jugoslavija stopnjevala pritisk na Slovenijo in somišljenike. V naslednjih minutah se boste sami lahko prepričali, na kakšne načine je to šlo. Takole, samo za pokušino, ugotovitev podpredsednika Markovičeve vlade, Aleksandra Mitroviča, izrečena za tanjevko. Slovenska teritorialna obramba je napadla vso Jugoslavijo. Slovensko vodstvo je marioneta določenih krogov v Nemčiji in Avstriji in sooblikovalec 4. rajha. Četudi od podpredsednika jugoslovanske vlade, to je preveč. Doslej so se s takimi trditvami poigravali srbski novinarji, seveda brez dokazov in argumentov. S tem v zvezi so na ministrstvo za zunanje zadeve poklicali avstrijskega veleposlanika in mu izročili oster protest zaradi avstrijske politike in njihovega vedenja. Očitajo grobo vmešavanje v jugoslovansko dogajanje, zavračajo njihove trditve, da so vojsko na meji okrepili zaradi svoje varnosti. Očitajo jim široko mednarodno dejavnost, v prid Sloveniji in Hrvaški in na koncu zahtevajo, da na vse to odgovorijo. Primeri kršenja pravil mednarodnega humanitarnega prava, oboroženih sil Slovenije, po mnenju polkovnika Starčeviča ne kažejo na ekcese, temveč na splošno stališče slovenskega vodstva do mednarodnega humanitarnega prava. Konkretno Starčevič omenja samo tretji člen vseh štirih ženevskih konvencij, ki je primerljiv na notranje spore. Vojni pravniki namreč menijo, da Slovenija ne more imeti statusa sprte strani, temveč, da ga je za oborožen odpor na delu ozemlja federalne države proti zvezni vojski.

Starešine nastanjene na Dobu, so danes zjutraj začeli z gladovno stavko. Poslali pa so tudi pismo predsedstvu Jugoslavije, republike Slovenije in komandi pete vojaške oblasti. V njej se ne pritožujejo čez nastanitvene pogoje, ampak čez politične in siceršnje brezvladje, ki vlada pri nas.

Ranjenih je bilo 163 vojakov, 89 pripadnikov teritorialne obrambe, 22 miličnikov, 38 civilistov in 1 tujec. Še podatki o mrtvih.