Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 8. 7. 1991

Dober večer! Pa čeprav je skorajda zunaj še dan. Posredni televizijski dnevnik naj bi bil nekakšen pregled dogajanj celotnega dne, zato pač najprej informacija o ponoči končanih pogajanjih na Brionih. Trajala so celih 16 ur. Evropska trojka in predstavniki Slovenije, Hrvaške, zveznega predsedstva in zvezne vlade, so na koncu sprejeli dokumente o reševanju jugoslovanske krize.
Med temeljnimi načeli, ki so jih zapisali v deklaraciji, je na prvem mestu stališče, da o prihodnosti Jugoslavije lahko odločajo samo njeni narodi. Pogajanja se morajo začeti takoj, najkasneje pa 1. avgusta in morajo temeljiti na sklepni helsinški listini in pariški listini o novi Evropi.
Predsedstvu Jugoslavije mora dosledno izpolnjevati svojo ustavno vlogo, predvsem glede poveljevanja oboroženim silam. Vse strani se bodo vzdržale enostranskih odločitev in še posebej kakršnihkoli nasilnih dejanj. Pri uresničevanju teh načel, bo sodelovala tudi evropska skupnost, ki bo nadzirala pogajanja ter prispevala svoje strokovnjake za posamezna področja. V skladu s sklepom konference o evropski varnosti in sodelovanju v Pragi, naj bi že jutri k nam prišla posebna nadzorna komisija. K deklaraciji so sprejeli tudi aneksa, ki določata posamezne podrobnosti.
Mejne prehode bo nadzirala slovenska policija, ki pa bo delala po zveznih predpisih. Glede plačevanja carin velja dogovor, sklenjen med zvezno vlado in Slovenijo 20. junija, kar pomeni, da carine ostajajo zvezni prihodek, zbirali pa jih bodo slovenski cariniki. Plačevali jih bodo na skupni račun, ki ga bodo nadzorovali zvezni in republiški finančni minister ter predstavnik tujine.
Za zračni promet obstaja za vso Jugoslavijo enoten nadzor in sicer ga opravljajo pristojni zvezni organi. Glede varovanja mej, se vzpostavlja položaj, kakršen je veljal pred 25. junijem. Med trimesečnim suspenzom, naj bi se končala pogajanja o prihodnji ureditvi tega vprašanja, ki naj bi bilo rešeno po evropskih merilih. Da bi zagotovili ustavitev ognja, je treba deblokirati vse enote in objekte jugoslovanske vojske. Njene enote naj se brezpogojno vrnejo v vojašnice. S cest je treba odstraniti vse barikade. Vrniti je treba opremo jugoslovanske armade ter deaktivirati enote teritorialne obrambe. Te ukrepe je treba izpeljati nocoj, do polnoči. Do istega roka je treba izpustiti tudi vse ujetnike, pri čemer bo sodeloval tudi mednarodni Rdeči križ. Kot rečeno bo uresničevanje vseh teh sklepov nadzorovala mednarodna misija, katere delo bo omejeno predvsem na Slovenijo, po potrebi pa tudi na Hrvaško. V njej naj bi bilo 30 do 50 članov, tako civilistov, kot vojaških oseb. Delati naj bi začela čim prej, pri nas pa bo ostala, dokler bodo zainteresirane strani menile, da je to potrebno.
To je torej resolucija, ki jo bodo morali sprejeti še skupščina Slovenije, jugoslovansko predsedstvo in zvezni izvršni svet. To je dokument, ki je sprožil in zaznamoval vse aktivnosti današnjega dne.
Slovensko predsedstvo in slovenska vlada sta se že sešla. Na tiskovni konferenci, ki smo jo neposredno prenašali, smo zvedeli za njihovo mnenje. Sicer pa jo za to oddajo povzema, tiskovno konferenco, Jerka Bizin.
Brionska deklaracija je zelo ostra in nas v marsičem vrača nazaj, smo slišali na tiskovni konferenci. Toda, šlo je za odločitev med vojno in mirom in deklaracija je pogoj, da se stvari začnejo odvijati s pomočjo dialoga. O deklaraciji pa naj bi v sredo odločil slovenski parlament. V sredo zato, da bodo poslanci imeli dovolj časa za razumno odločitev, je povedal dr. Bučar. Dr. Rupelj je dejal, da zagotovil, da bo po treh mesecih konec moratorija na osamosvojitvene akte ni, da pa je priznanje Slovenije bližje, kot je bilo. Dr. Bučar je dejal, da bo zdaj treba oblikovati novo slovensko strategijo. Lojze Petrle je zatrdil, da neenotnosti med slovenskim vodstvom na Brionih ni bilo. Enako so potrdili tudi drugi. Sicer pa smo tako po tiskovni konferenci, zaprosili za pogovor predsednika predsedstva Slovenije, Milana Kučana.
Tukaj je v tiskovnem središču, pa tudi po vsej Sloveniji eno samo vprašanje. Smo kapitulirali? Ali bomo Slovenci dosegli svojo samostojnost? Ali je bilo treba dokončno popustiti na Brionih?

Hvala lepa gospod Kučan. Kot rečeno, se mora do deklaracije opredeliti še zvezno predsedstvo, ta pravkar zaseda, zvezna vlada, z zasedanjem je že končala, in skupščina Slovenije. Seja skupščine bo v sredo dopoldne. Zvezno predsedstvo pa je v razširjeni sestavi začelo zasedati pred poldrugo uro. Sejo vodi podpredsednik Branko Kostič, kajti predsednik Mesič, ima težave z zdravjem. Gre za povišano temperaturo. Prav tako na tej seji ne sodeluje član predsedstva Slovenije Dr. Janez Drnovšek, saj bi na sejo moral priti že s stališči skupščine Slovenije.
Ta pa bo kot rečeno šele pojutrišnjem. Prav tako so iz zvezne skupščine tudi uradno izstopili vsi slovenski delegati. O tem je predsednika Slobodana Kligorijeviča, pisno obvestil predsednik slovenske skupščine Dr. France Bučar. Na Brionske sklepe so se že odzvali tudi drugi udeleženci pogajanj. Med njimi tudi zvezni premije Ante Markovič. Človek, ki bi s svojimi zahtevami skoraj povzročil prekinitev pogajanj. To pa bi lahko pomenilo tudi konec evropske misije dobre volje. Celovit povzetek izjav in odzivov pripravljamo za tretji dnevnik, preprosto zato, ker vseh do sedaj še nismo prejeli. Objavljamo pa najprej poročilo o seji zvezne vlade in potem odlomek pogovora Anteja Markoviča.

Po vrhu pa je de Lore danes za francoski radio povedal, da bi vse širom balkanskih držav, če bi prišlo do popolnega razpada Jugoslavije, zagotovo imelo še veliko več gospodarskih težav, kot če bi se določeno institucionizirano sodelovanje med njimi nadaljevalo. Še nekaj. Na vprašanje ali si predstavlja, da bi nove sile, kot so NATO, to je tiste za tako imenovano hitro reakcijo, lahko posredovale o Jugoslaviji, je de Lore, ki je sicer zagovornik nove evrospke upravne politike, znotraj zahodnoevropske unije in sploh koncepcije evropske politične unije, menil, da bi bile take sile pri posredovanju v Jugoslaviji trajne, vendar pogoste. Redči križ Slovenije, je objavil nove podatke o žrtvah vojne v Sloveniji. Pri mrtvih se podatki niso spremenili, saj v zadnjih dneh ni bilo bojev. Zato ponovimo, da je vojna terjala 62 življenj. Še veliko več je bilo ranjenih. Največ pripadnikov jugoslovanske vojske, žal pa tudi kar 39 civilistov.
Še vedno se spreminjajo številke o ujetnikih. Do 10 ure je bilo med njimi že 2607 pripadnikov jugoslovanske armade, 137 zveznih miličnikov in 3 civilisti.
Poveljstvo ljubljanskega korpusa je te dni prevzel general major Jovan Pavlov. Danes se je prvič predstavil javnosti in v svoji izjavi ponovil stališča armade do dogodkov v Sloveniji. Med drugim je dejal, da armada dosledno spoštuje premirje, medtem ko pripadniki slovenske policije in teritorialne obrambe izvajajo na pripadnike armade in njihove družine, posebne oblike pritiskov. Danes smo skušali te trditve preveriti, vendar nam kljub zagotovilom v nekaterih vojašnicah, niso dovolili snemati, kaj šele, da bi nas napotili k starešinam in družinam za katere imajo, po njihovem mnenju trdne dokaze o ravnanju naše policije in teritorialne obrambe. Poglejmo zato, samo to, kaj je novi poveljnik ljubljanskega korpusa povedal našemu novinarju.
Slišali smo vašo izjavo. Kaj pa lahko poveste o vojakih slovenske narodnosti, ki služijo v ljubljanskem korpusu? Kako je sedaj z njimi?

S tiskovne konference v vojaškem taboru, najprej spodbudna novica. Hrvaško vodstvo zanika informacije, da so slovenski vojaki, ki so pobegnili iz kasarn in poiskali zatočišče pri vojaški policiji, nasilno priključeni enotam hrvaške narodne garde. Sicer pa je bila tiskovna konferenca v znamenju rezultatov pogajanj na Brionih. Za Hrvaško, tako kot za Slovenijo, pravijo vladni predstavniki, je dogovor sprejemljiv. Vendar bo najkasneje v naslednjih dveh dneh jasno ali se obe strani držita točk deklaracije. Hrvaška meni, tako pravi obrambni minister Šime Džordan, da je možnosti za miren razplet malo, kajti vojni vrh, kot je pred dnevni dejal general Adžič, namerava še naprej ukazovati zveznemu predsedstvu in obsoja zvezni izvršni svet, da so izdali Jugoslavijo Ameriki. Vojska bo do konca branila socializem, ki ga zastopa Slobodan Miloševič, pravi minister. Če nobena od strani ne bo odstopila, Slovenija in Hrvaška tega ne bosta storili zaradi plebiscita oziroma referenduma, bo potrebna pomoč organizacije ZDA. Šime Džordan pravi, da vojska pripravlja napad na Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino z vsemi sredstvi, tudi s kemičnim orožjem. Sicer pa so danes povedali tudi kakšna je tragična bilanca včerajšnjega spopada v Tenju. Uradno sta mrtva 2 pripadnika hrvaške policije, 16 je težje, 11 lažje ranjenih. Neuradno sta mrtva še 2 in 4 civilisti. Dejstvo je, da so popoldan spet začeli z iskanjem žrtev na bojišču. Hrvaška je prepričana, da je vojska zaveznik četnikov in trdi, da bi hrvaške oborožene sile včeraj uničile četniško oporišče, če se nebi vmešala armada. Sicer pa Hrvaška oblast še vedno ni natančno odgovorila, zakaj ni priskočila na pomoč Sloveniji v času agresije. Med drugim se sklicuje na svoje notranje probleme in poudarja, da je na Hrvaškem vsak dan mrtvih toliko policistov, kot je bilo mrtvih vseh teritorialcev skupaj v Sloveniji, v času agresije.
Potem, ko je član predsedstva Jugoslavije Vasilj Tupurkovski poslance Makedonskega sobranja seznanil s sklepi sprejetimi na Brijonih in jih pozval, da jih sprejmejo, so poslanci opozorili, da Makedonija ne ve kaj hoče, da nima nobenih garancij Evrope in ZDA v zvezi z obrambo in podobno. Slišati je bilo tudi opozorila, da je to zadnja možnost za ohranitev miru. Do tega trenutka sklepov še niso sprejeli. Makedonska vlada bo tudi naredila vse, da se bodo makedonski vojaki, ki služijo rok v Sloveniji čimprej vrnili v svojo domovino in obveznost dokončali tam. Pravzaprav je treba reči, da je ta akcija širša, da o takšni možnosti razmišljajo tudi v drugih republikah. Pobudo za vrnitev slovenskih vojakov iz Bosne in Hercegovine in bosansko- hercegovskih iz Slovenije, je dal tudi svet staršev iz Ljublajne. O možnostih takšne zamenjave, pa je predsednik predsedstva Bosne in Hercegovine, Alija Izetbegovič, dopisniku radia Sarajevo iz Slovenije dal slabo tolažbo.