Dokumentarci: Kamnita dediščina Krasa: Vklesano v kamen

TAKOLE. ČUJ, DA NEKAJ ŠE NAREDIMO DANES? DA NE BO KAJ POKADILO.
BO DRUG DAN.

DAJ, ŠE TISTO DAJ. EKOLA.
PA JE. ORODJE JE.
ORODJE IMAMO, PA UDARIMO.
NE BO TREBA DOSTI.

ČLOVEK JE OD NEKDAJ VERJEL, DA JE KAMEN VEČEN, ZATO JE VANJ ZAPISOVAL ZANJ POMEMBNE DOGODKE. PRETEKLOST KAMNA SE JE SPREMENILA V ZGODOVINO, V PRIPOVED, KAJ SE JE DOGAJALO S ČLOVEKOM. TAKO JE NASTALA KAMNITA DEDIŠČINA KRASA, VKLESANA V KAMEN.

TO JE NEKJE LETNICA, KO SO ZAČELI TA KAMNOLOM DELATI, POD ČRKAMI RS, 18, ČRTA, 9., 1905 LETA. TO JE V VRHOVLJAH

KAMNOLOM LISIČNA.

ŠE PRED DRUGO SVETOVNO VOJNO JE BILA KRAŠKA VASICA VRHOVLJE ENA SAMA KAMNARSKA DELAVNICA. LJUDJE SO SE V GLAVNEM PREŽIVLJALI S POLJEDELSTVOM IN ŽIVINOREJO. TODA VSAKA DOMAČIJA JE IMELA TUDI SVOJEGA KAMNARJA. DAVKI POD FAŠIZMOM SO BILI HUDI, TODA TREBA JE BILO PREŽIVETI IN VRHOVSKI KAVADURJI, DELAVCI V KAMNOLOMIH IN KAMNOSEKI SO BILI ZNANI PO CELI PRIMORSKI.

V TEJ KNJIGI SO ZAPISNIKI OD LETA 1919 DO 1936, POTEM JE NEK PREMOR IN OSTANE POTEM IZ 46., 47. LETA IN POTEM TO TRAJA DO 47. LETA. TO JE TA ZAPISNIK NAREJEN. PISANO PA JE V LASTNOROČNI PISAVI IN PODPISANI SO VSI PREDSEDNIKI, KI SO BILI IZVOLJENI TISTA LETA ZA OBDOBJE, IN BLAGAJNIKI IN NJIHOVI NAMESTNIKI.

TUDI LOKEV NA KRASU JE BILA ZNANA KAMNOSEŠKA VAS. NA KRAŠKIH TLEH OKROG VASI JE BILO V DOBRIH ČASIH TUDI NEKAJ STO KAMNOLOMOV. VSAKA DRUŽINA JE IMELA KAKŠEN VEČJI ALI MANJŠI KAMNOLOM. IZ 17. STOLETJA JE ZNANA STARA KAMNOSEŠKA DRUŽINA ČOKOVA, LILETOVA PO DOMAČE. BORIS ČOK SE ŠE SPOMINJA, ZAKAJ JE BILO DELO V KAMNOLOMU OPUŠČENO.

PREGOVORNO ZNANEMU KAMNOLOMU IZ NABREŽINE, KI JE OKRASIL TOLIKO SLAVNIH STAVB PO SVETU, SE PRIDRUŽUJE TUDI KAMNOLOM LIPICA PRI SEŽANI.

LE ŠE MALOKJE NA KRASU SEGA KAMEN PROTI KROŠNJAM DREVES. TA RAZNOLIKI KAMEN JE KOT LIST, NA KATEREGA STA NARAVA IN ČLOVEK IZPISOVALA POMEMBNE TRENUTKE SVOJEGA ŽIVLJENJA. A TA KAMNITI LIST JE NASTAL ŽE PRED MNOGIMI MILIJONI LET.

MORDA SE NA KRASU ŠE KDO SPOMINJA PREGOVORA, DA KAMEN RASTE. A KOLIKO STOLETIJ, TISOČLETIJ, MILIJONOV LET JE POTREBNO, DA ZRASTE TAKŠNA SKALA? DA NASTANEJO TAKO VELIKE KAMNITE GMOTE, KI RASTEJO IZ TAL? KOLIKO SO STARE TE SKALE? IN KOLIKO ČASA POTREBUJE VODA, DA JIH IZREZLJA V SKORAJDA UMETNIŠKE STVARITVE? ODGOVORE POZNAJO NA INŠTITUTU ZA RAZISKOVANJE KRASA V POSTOJNI.

ENA IZMED ŽE PREGOVORNIH LASTNOSTI KRASA JE NJEGOVA ŽEJA. POVRŠINSKIH VODA SKORAJDA NI. VEČINOMA SO HUDOURNIŠKE, ZATO SO LJUDJE LOVILI DEŽEVNICO. TO DRAGOCENO ŽIVLJENJSKO TEKOČINO SO SHRANJEVALI V VODNJAKE- ŠTIRNE.

SKORAJ VSE ŠTIRNE IMAJO V KAMEN, V ŠAPO VKLESANO LETNICO NASTANKA, KOT TALE TU V ŠTANJELU- 1694. ZRAVEN PA IMAJO MNOGE TUDI IME IN PRIIMEK LASTNIKA, ALI VSAJ NJEGOVE INICIALKE.

V SICER MAJHNI, A SIMPATIČNI VASICI GRIŽE NAD ŠTORJAMI SO LJUDJE POGOSTO VPISOVALI LETNICE V KAMEN. ŠTEVILKE SO OSTALE, LE SPOMIN JE ZLIZAL ČAS.

KAKŠNO ESELJE JE ŠELE VODNJAK POMENIL KRAŠEVCEM NA ZGORNJEM KRASU, TAM PRED 200 LETI? NAMENILI SO MU PRAVO UMETNIŠKO STVARITEV. TALE ŠTIRNA V VASICI BRJE PRI KOMNU JE BILA LETA 1827 DELEŽNA ŠE POSEBNO POZORNOSTI DOMAČEGA KAMNOSEKA.

NADVSE ZANIMIV JE NAPIS V BOHORIČICI, VKLESAN NA KAMNITI PLOŠČI POD NIŠO KAPELICE V DOLENJI VASI PRI SENOŽEČAH. DESETLETJE PRED TEM JE PREŠEREN SPISAL SVOJO ZDRAVLJICO TUDI V BOHORIČICI. TA NAPIS V DOLENJI VASI PA JE PRAVI ZGODOVINSKI DOKUMENT. TAKO REKOČ POTRDILO O PLAČILU STROŠKOV ZA GRADNJO VODOVODA. GLASI SE: IZ ZASLUŠKOM CESTNE ŠUTE OD 3854 GOLDINARJEV, PLAČANA ŠPEŽA TE VODE IN DO KONC AUGUSTA 1855 DODELANO INU PLAČANO.

NAJVEČ NAPISOV, VKLESANIH V KAMEN, PA SEVEDA IMAJO SAKRALNE STAVBE: CERKVE, KAPELE, PILI, NAGROBNIKI. KATOLIŠKA CERKEV JE BILA DOLGA STOLETJA GOSPODARICA BESEDE, PISMENOSTI, SPOROČILNOSTI. NA KRASU JE NI SAKRALNE STAVBE, DA NE BI IMELA KAKŠNEGA NAPISA, STAREGA VSAJ NEKAJ STOLETIJ, ČE ŽE NE VEČ.

MNOGE CERKVE SO, ZLASTI V ČASU PROTIREFOMACIJE ZGRADILI NA VRHU GRIČEV, NA KRAJIH POGANSKIH SVETIŠČ. TAKRAT JE BILO TUDI NA KRASU MNOGO KAMNOSEŠKIH MOJSTROV, KI SO S KLADIVOM IN ŠPICO KLESALI KAMNITE BLOKE, OKRASKE IN LIKOVNO GOVORICO TEDANJEGA ČASA. OBVEZNA JE BILA LETNICA NASTANKA ALI OBNOVE, VKLESANA NAD VHODOM V CERKEV. TUDI CERKEV NA TABORU NAD VRABČAMI IMA JASNO SPOROČILO: KDO, KDAJ IN KOMU JO JE POSTAVIL. NA NAPISU PIŠE: TA STOLP BODI POSTAVLJEN SVETI MATERI, OD SIMONA POLANCA IN NJEGOVEGA SINA. M1711.

LETA GOSPODOVEGA 1426 JE ERHARD SCHWARZENEKA DAL NAREDITI TO DELO NA ČAST VSEM SVETNIKOM S POMOČJO SOSESKE.

IN ŠE ENA STAVBNA DEDIŠČINA KRASI LOKEV- OBRAMBNI STOLP IZ ČASOV PRVIH TURŠKIH UPADOV PROTI BOGATIM BENETKAM. ZGRADILI SO GA LETA 1487, SPOROČA VKLESANA LETNICA. DANES IMA V NJEM SREČKO ROŽE IZREDNO BOGAT VOJAŠKI MUZEJ.

OD 17. STOLETJA DALJE SO NA KRASU ZNANI ŠTEVILNI KAMNOSEKI, ZIDARJI IN STAVBARJI: VEVERJI V LOKVI, MELIHAR, FABIJAN V ŠTANJELU, ROJINA V BRKINIH, KARIŠI S POVIRJA. V 19. STOLETJU JE BILA NA KRASU ZNANA KAMNOSEŠKA RODBINA DOBRILA IZ HERPELJ, PA MOJSTRI CELANI IZ SEŽANE, KI SO ŽIVELI TUDI NA VRHEH. O NJIHOVEM DELU PRIČAJO LE SKROMNE INICIALKE ALI PA LE KAMNOSEŠKI PEČATI.

ZNAN JE NJEGOV LASTNI NAGROBNI NAPIS, AVTOEPITAF V TOMAJSKEM BRITOFU, KI GA JE NAREDIL PRED SMRTJO. DATUM SMRTI: 8. SEPTEMBER 1881 PA JE DODALA DRUGA ROKA. NA NAGROBNIKU PIŠE: BUH Z VAMI, LUBI MOJI BRATE INU SESTRE. TUKAJ BOM Z VAMI POČIVAL DO SODNEGA DNEVA, V ZEMLJI. TUKAJ JE MOJA KAMBRA, S ŠITRIH ŽAGENJ ZBITA INU SE Z ZELENO TRAVO POKRITA. KAJ NUCA BOGAT BITI, KER MORA VSE ZAPUSTITI. Z BOGOM, MOJE LJUBE SESTRE! Z BOGOM, MOJI SINOVI INU HČERE! Z BOGOM SVET INU VESELJE!

SREDI DANES ZARAŠČENEGA KRASA PA JE OB VRTAČI IN NEKDANJI NJIVI NEZNANI KRAŠEVEC V LEPO IZKLESAN KAMNITI KVADER ZAPISAL POMEMBNO SPOROČILO O POPLAVI V KRAŠKI DOLINI. TU JE NAPIS, KI GA JE NAPISAL BI REKEL EDEN TAKO, SAMOINICIATIVNO. NAPIS NA KAMNU SREDI GOZDA SE GLASI: TO JE TA KAMEN, JE TEKLA VODA Z DOLA, PO VERTLU DOL NA 2. SEPTEMBRA LETA 1864.

A ČE BI SE MOST PORUŠIL, SO BILA IMENA GRADITELJEV VSEM NA OČEM ŽE TAKOJ PRI MOSTU. EDEN MED NJIMI JE BIL TUDI JAKOB ČOK IZ LOKVE.

NEKDAJ JE BILA TUDI ODGOVORNOST TRDNA, VKLESANA V KAMEN.

HIŠE PREMOŽNIH KRAŠEVCEV, TRGOVCEV, GOSTILNIČARJEV SO ŽE NAVZVEN KAZALE BLAGINJO HIŠE. VHODNA VRATA SO BILA SKRBNO IZDELANA, ORNAMENITIKA JE BILA VPETA V OKUS TEDANJEGA ČASA. SEVEDA PA NI SMELA MANJKATI LETNICA IZGRADNJE TER IME GOSPODARJA.

OBNOVLJENA KOLONJA PA KAŽE TUDI NA DANAŠNJI OKUS GOSPODARJA IN NJEGOV SPOŠTLJIVI ODNOS DO PREDNIKOV. A KOLONJE OZIROMA MOGOČNI PORTONI SO BILI GLAVNI PREHOD IZ DOMAČEGA DVORIŠČA- BORJAČA V SVET. ZA LJUDI IN ZA ŽIVINO.

GREMO, GREMO!

ČE NA KAMNITEM DELU PORTONA NA PREKLADI NI LETNICE, LAHKO PO OBLIKI IN VIŠINI KOLONJE UGOTAVLJAMO ČAS NASTANKA.

MANJŠI, LOČNO SKLENJENI PORTONI OZIROMA KOLONJE SO BILI OBIČAJNI V ČASU DO SREDINE 18. STOLETJA. TAKRAT JE V ŽIVINOREJI NA KRASU PREVLADOVALA DROBNICA, VPREŽNA ŽIVAL PA JE BILA VEČINOMA GLEDE KRME NEZAHTEVEN OSLIČEK. KRAVE IN VOLI SO POSTALI VPREŽNA ŽIVAL ŠELE V 19. STOLETJU.

POČASI LEPO! POČASI LEPO! GREMO NAPREJ!

ZEMELJSKE JOŽEFINSKE REFORME V HABSBURŠKEM GOSPODARSTVU V 2. POLOVICI 18. STOLETJA SO PAŠNIŠTVO PREUSMERILE V HLEVSKO ŽIVINOREJO. ŽIVINO SO SPRAVILI V HLEV, ZUNAJ JE OSTALA KOŠNJA. ZA SPRAVILO SENA PA JE BIL POTREBEN VEČJI VOZ IN SEVEDA VEČJI VHOD NA DOMAČIJO. KAMNA OB VZNOŽJU PODBOJEV, ODRSALNIKA ALI ODRNIKA STA BRANILA, DA NE BI VOZ ZADEL OBNJU. NA TAKO VELIKIH PORTONIH JE NA PREKLADI SKORAJ PRAVILOMA PONOSNA LETNICA NASTANKA.

LE ŠE MALO KAMNITIH KAŽIPOTOV OZNAČUJE SMERI POTI PO KRASU. TALE KAŽIPOT PRI ŠTORJAH USMERJA POPOTNIKA NA KRAS, V GORICO IN POTEM PROTI VRHEM IN NAPREJ PROTI VIPAVI.

VEČ POTI PA PELJE V POVIR, V KRAŠKO VASICO PRI SEŽANI, KJER DELUJE ŠE EDEN REDKIH DRUŽINSKIH KAMNOLOMOV- TAVČARJEV KAMNOLOM.

GRABNI APNENCA SE RAZTEZAJO OD REPNA PA TU DO POVIRJA. TU JE PODJETNIK ŠKABAR IZ TRSTA LETA 1931 ODPRL KAMNOLOM IN IZ TEGA KAMNOLOMA SO PRVI KAMNITI BLOKI ŠKOLJČNEGA APNENCA POTOVALI V TRST NA GRADBIŠČA IN V DRUGE PRIMORSKE KRAJE.

POVIRSKI KAMEN, KI IMA REPENJSKO STRUKTURO, NEKATERI MU PRAVIJO TUDI MARMOR, SE ODLIKUJE PO MNOGIH DOBRIH LASTNOSTIH. LJUDJE RADI POSEGAJO PO VEČJIH ELEMENTIH, ŽAGANIH KOSIH, MASIVNIH KORITIH, JERTAH, PORTALIH, VČASIH PA IZBEREJO TUDI MANJŠE ELEMENTE. TAKO IMAJO NAŠI IZDELKI NAJVEČKRAT KORISTNO VREDNOST, VČASIH PA SAMO ESTETSKO.

PAVEL GULIČ IZ KOPRIVE IZHAJA IZ STARE KRAŠKE KAMNOSEŠKE DRUŽINE. JE MOJSTER V KLESANJU KAMNA. TRADICIJA SE NI IZGUBILA, ZAGOTAVLJA.
JAZ MISLIM, DA SE NI IZGUBILA. JAZ IMAM SINA, KI SICER NI KAMNOSEK, AMPAK OBVLADA STVARI. NE GRE V POZABO. IMAM TUKAJ MLADEGA SPET, TUDI NE GRE V POZABO, GRE NAPREJ, IZ GENERACIJE V GENERACIJO.

SVOJO ZGODBO PA PRIPOVEDUJE MORDA ŠE POSLEDNJA PRAVA KMETICA NA KRASU- FRANCKA MLJAČ IZ PRELOŽ. SVOJO NJIVO JE PRED TATOVI, PREBIVALCI BLIŽNJIH GOZDOV: DIVJIMI SVINJAMI IN SRNADJO ZAVAROVALA S KAMNITIM ZIDOM IN TA DOGODEK VKLESALA V KAMEN.

SAMO MOČNI IN PONOSNI LJUDJE PUSTIJO SLED V ZGODOVINI. JAZ SEM REKLA, DA MORA BITI VKLESANO V KAMEN, KAKO SEM SE PISALA, KO SEM BILA ROJENA, KATEREGA LETA SEM SE RODILA IN KATEREGA LETA SEM SE POROČILA IN KATERI LET JE BIL ZID IN DA SEM BILA VDOVA.

DOKLER BODO KRAŠEVCI SAMI PISALI SVOJO ZGODOVINO, TUDI VKLESANO V KAMEN, BODO GOSPODARJI NA SVOJI ZEMLJI IN V SVOJI HIŠI.