Dokumentarci: Osvatina - Poganjski ogenj

KO SO OKROG DOMAČIJ BRILI MRZLI VETROVI IN JE NARAVA OTRPNILA, JE SONCE LE ŠE SLABOTNO BRLELO NAD GRIČI, KOT DA BO OBNEMOGLO IN PADLO V VEČNO TEMO. TEDAJ SO PRIŽGALI SUH DREVESNI PANJ, ČOK, ČULJO IN OGRELI DOM IN SONCE. VERJELI SO, DA SI BO TAKO SONCE OPOMOGLO. IN VSAKIČ SI JE RES OPOMOGLO. KO SO SPOMLADI ZAKURILI ŠE OSVATINO, JE SONCE VSTALO.

JA, TAKO. JAZ GREM ZDAJ TU DOL Z VOZIČKOM, TI POGLEDAŠ PA GOR. JA, VZEMI VOZIČEK.
POTEM SE BOVA PA ŽE SLIŠALA.
SE BOVA NAJDLA.
JA.
PRAV.

JE REKEL, DA ON SE NE SPOMNI, DA BI V BRDIH VIDEL TO, KAKO SO KURILI TO OSVATINO, DA PA ČE BOM ŠEL VIŠJE GOR PROTI SEVERU, V SEVERNA BRDA, TO JE V KOŽBANSKEM KOTU ALI PA GORI NA VRHOLJE, DA BOM PA SIGURNO ZVEDEL, KER GOR SO PA KURILI TO ŠE KASNEJE.

BRAVO, BRAVO, DOBREGA SI NAJDEL.
JA, SAMO JE ŠE ZELEN.
JA, SE GA BOVA LOTILA ZDAJ. EVO, ZDAJ GA PA BOVA.
AHA.

NATE OČA.

DA BOŠ ŽIVA, DA BOŠ ZDRAVA IN DA BOŠ DALA.

TOLE OSVATINO OZIROMA DREVESNI PANJ SO LJUDJE ISKALI ŽE MED LETOM. NAJBOLJ JE BIL CENJEN HRASTOV PANJ, AMPAK ČE NI BILO HRASTA, SO IZRILI TUDI PANJ KAKŠNEGA DRUGEGA DREVESA. O MERKI, MERKI.

SEVEDA SO UPORABILI ZA OSVATINO TUDI PODRTO DREVO, KI SE JE ZVRNILO V VIHARJU ALI PA V KAKŠNEM DEŽEVJU. IN SO ODŽAGALI KORENINSKI DEL, DREVO SO PUSTILI TAM IN SO POTEM PRINESLI TO OSVATINO DOMOV. ŽE PREJ SO GA OČISTILI ZEMLJE, AMPAK VEDNO JE MOGLA IMETI EN DEL DEBLA IN PA KORENIKE, KER SIMBOLIKA JE BILA ZELO PRISOTNA PRI TEH. IN SO GA POTEM IMELI TAM DO PRIPRAVE ZA TISTI VEČER, KO SO OSVATINO KURILI.

PREDEN SO PRINESLI OSVATINO V HIŠO, SO IZ OGNJIŠČA ODSTRANILI VSE, KAR JE BILO OD PREJŠNJEGA OGNJA, TAKO DA SO POMEDLI, VES PEPEL, OGLJE SO ODNESLI PROČ IN TLA SO ZELO TEMELJITO OBRISALI, DA BI TISTI PREOSTANEK STAREGA OGNJA, DA BI GA SPLOH NE BILO, KER SO ONI SMATRALI, DA TA NOV OGENJ JE ČISTO NOV, KI PRINAŠA SPET MOČ V HIŠO, RAVNO TAKO ZA SONCE, ZATO SO POPOLNOMA VSE OBRISALI, KO SO POSTAVILI OSVATINO NA OGNJIŠČE, JE POTEM GOSPODAR KOT EDINI, KI JE LAHKO PRIŽGAL OGENJ, PRIPRAVIL VSO TO SUHLJAD SPODAJ, PRIŽGAL IN POTEM JE OPRAVIL VES OBRED.

TO JE TREBA FINO OŠPIČITI, DA BOMO LAHKO ZATIKALI NOTER V ŠTOR. DA BOMO LAHKO NESLI NOTER NA OGNJIŠČE.
O, MOŽJE, KAJ STE PRIPELJALI ČOK! TA BO GOREL CELO ZIMO! O, ČAKAJTE, ČAKAJTE, BOM JAZ MALO POMAGAL. STE VELIKEGA PRIPELJALI, TA BI MORAL TRAJATI CELO ZIMO. DEKLETA, VI SE GA NE SMETE DOTIKATI, SAMO MI LAHKO. KO BO NA OGNJIŠČU, POTEM PA LAHKO.
SUPER JE.
JA, NIČ TIKAT. PAŠE ŽGANJE PO TAKŠNI FAJDIGI.
HVALA LEPA.
TO BO ZA CELO ZIMO.
SO SE PA NAMATRALI.
ŠE MALO SEM TI GA PRIŠPARAL, TI KR SRKNI, SAJ ZDAJ BOŠ RABIL MALO MOČI, DA GA BOMO DALI DOL.

TO JE SVETI ČOK, SE SAMO MOŠKI LAHKO DOTIKAJO. NITI S PALICO GA NE SMEŠ, KJE SI ŠE TO VIDELA, ŽENSKA!
MI SMO RADOVEDNE ŽENSKE.
BOŠ NEHALA ALI NE BOŠ NEHALA.
NE, NE.
JA, KAR FINO ZAVRTI, DA BOM LAHKO ZABIL NOTER ROČAJ.
TI NE VEŠ, KAKO JE TRD.
JA, VEM, VEM.
KOT MOJA GLAVA.
TEGA NI ENOSTAVNO ZAVRTATI.
NO, ZDAJ PA LAHKO ZABIJEŠ.

TO JE ENA OD HRASTOVIH OSVATIN. LAHKO BI BILA TUDI TAKA, DA BI IMELA TA DEBELNI DEL VEČJI, KORENINE BI LAHKO BILE DRUGAČNE, KOT SO, PA TO JE ENA OD TEH OSVATIN. POTEM SO PA TUKAJ ZAVRTALI LUKNJO IN POTEM SO TE AČLE ZABILI V TO VRTINO. BILE SO PA ŠTIRI, DVE ZGORAJ, DVE SPODAJ. TE AČLE SO BILE ZATO, DA SO LAŽJE NESLI OSVATINO NA OGNJIŠČE, MEDTEM KO SPODNJI DVE STA PA BILI, DA JE BILA TALE OSVATINA DVIGNJENA, DA SO LAHKO POD NJO DALI DRVA, DA SE JE ZAKURILO, DA SE JE PREJ VŽGALA TA OSVATINA. TEMU PREDNJEMU DELU SO REKLI OČALIN IN TEM KLINOM SO REKLI AČLE. KO SO DALI OSVATINO NA OGNJIŠČE IN KO JE GORELA, ČE TA DEL NI ZGOREL, SO GA ODNESLI NA DVORIŠČE IN SO VERJELI, DA BO TO ZANESLJIVO ODGNALO ZIMO.

OČA, POKAŽI LJUBEZEN DO SVOJEGA SINA.
VIDIŠ, DA BO? BO, JE ŽE. PO TEM OPRAVILU, KI GA JE OPRAVIL GOSPODAR PA SO TUDI DRUGI ČLANI DRUŽINE METALI NA OSVATINO BRINOVE VEJICE.

ČUJTE, KAKO PRESKETA, ČUJTE, ČUJTE, DOBRA LETINA BO, DOBRA.

ČE PA JE OGENJ ZAŠKRTAL, DA SO SLIŠALI ZVOK, SO REKLI, DA SE OGLAŠA DREVESNI DUH.

A GOSPODAR JE ZNAL BRATI TUDI POSKAKOVANJE PLAMENOV, KI SO LIZALI SVETI LES. IN ZNAL JE RAZBRATI, KAJ SPOROČAJO SENCE NA ZIDU, KI JIH JE RISALA NEVIDNA ROKA IZ SREDIŠČA OGNJA.

JUŠ JERMAN IZ MOČIL PRI KAMBREŠKEM MI JE PA POVEDAL TO, DA MU JE NJEGOV STAR OČE PRIPOVEDOVAL, DA SO V ČASU, KO SO KURILI OSVATINO, PEKLI TUDI REPO IN JO POTEM TUDI ZAUŽILI. TO PA ZATO, DA BI IZ SEBE IZČISTILI VSO HUDOBIJO IN PA ZLOBO, DA BI SE TELO IZČISTILO.

A ZELO POMEMBNO JE BILO, DA SO ZLE DUHOVE, HUDOBCE IN BOLEZNI PREGNALI TUDI IZ DRUGIH PROSTOROV DOMAČIJE. NA DOLGO LESKOVO PALICO, KI JE IMELA NA SPODNJEM KONCU ZATAKNJENI DVE KOKOŠJI PERESI, TAKO NAJ BI ŠEL DIM NAVZGOR, SO NATAKNILI DREVESNO GOBO. GOSPODAR JO JE PRIŽGAL NA GOREČI OSVATINI TER Z NJO OKADIL VSE PROSTORE V HIŠI, KOT TUDI HLEVE, KAŠČE, KLETI. HUDOBIJA NI SMELA NIKJER PUSTITI SVOJIH MLADIH.

SVETI OGENJ JE BILO TREBA VAROVATI TUDI PONOČI. IZBRALI SO MLADEGA FANTA ALI MLADENKO, KI JE VSO NOČ PREŽDELA OB OGNJU. VAROVALA PA JE TUDI SVETO MIZO, KJER SO V ČASU OSVATINE BILE NEDOTAKNJENE DOBROTE NARAVE. NO, IN KO JE OSVATINA ZGORELA, JE GOSPODAR VEDNO POBRAL PEPEL. NEKAJ PEPELA JE STRESEL OD HIŠNIH VRAT DO VRAT HLEVA, PREOSTALI DEL PEPELA JE PA VEDNO ODNESEL NA KRAJ, KJER SO IZRUVALI TALE PANJ. TAKO DA SO VERJELI, DA ČE TEGA NE BODO NAREDILI, NA TISTEM PROSTORU NE BO VEČ ZRASLO NOBENO DREVO.

V STAROSLOVANSKI MITOLOGIJI JE BILO DREVO DEL TELESA BOGINJE MOKOŠ, VELIKE MATERE VLAŽNE ZEMLJE. DREVESNE KORENINE SO NJENE KOSTI, TELO JE IZ ZEMLJE IN KAMENJA, LASJE PA SO VEJE V KROŠNJI IN TRAVA, KI PREKRIVA ZEMLJO. MARSIKATERA ZGODBA IZ SVETA STAROVERCEV JE DOLGA STOLETJA TIČALA GLOBOKO V NJIHOVIH DUŠAH, DO KODER JE ŠE MODERNA ZNANOST- ETNOLOGIJA, LE REDKOKDAJ PRIŠLA. A TE NESLIŠNE ZGOBE SO SE PRETAKALE IZ RODA V ROD.
TOLE PRIPOVED MI JE PRIPOVEDOVALA MOJA PRABABICA BAN MARIJA- FRIGLOVA IZ PRELOŽ. ROJENA JE BILA LETA 1877, UMRLA PA JE LETA 1967 STARA 90 LET. BILA JE DOBRA PRIPOVEDOVALKA STARIH STVARI, KI SO ME ZAČELE ZANIMATI, KO SEM HODIL V GIMNAZIJO. NAJPREJ MI JE REKLA IN MI ZABIČALA: " TO TI POVEM ZATO, KER SI NAŠ, KER BOŠ TAKE STVARI RAZUMEL IN JIH BOŠ ZNAL ČUVATI. PREDVSEM JIH MORAŠ ZNATI ČUVATI ZA POZNEJŠE RODOVE, KAJTI MI SMO JIH MORALI SKRIVATI IN ZATAJEVATI. "

JESENI, KO JE DOZORELO ŠE ZADNJE ŽITO- AJDA, SO SE ČASTILCI KULTA RODNOSTI V JAMI TRIGLAVCI ZBRALI IN ODŠLI SO NA IZVIR IMENOVAN UROČE. TO SO BILE DEKLETA SVEČENICE, DEKLETA SO NABIRALA PRAPROT V OKOLICI VROČKA IN POMAKALA TO PRAPROT V ČUDEŽNO IZVIRNO VODO, KI JE IZVIRALA IZPOD SIVE SKALE. NAKAR SO JO SPRAVILE V VREČE IN JO ODNESLE DOMOV.

POTEM SO STAROVERCI ČAKALI PRAVO NOČ, PRAVO LUNO. OB PRVI POLNI LUNI SO SE PONOVNO SREČALI NA VZPETINI GOLCA NAD VASJO PRELOŽE IN SE ODPRAVILI PROTI SVETEMU KRAJU RODNOSTI, PROTI VOTLINI TRIGLAVCI. DEKLETA SO BILA OBLEČENA V SVEČANE BELE OBLEKE, OKROG PASU SO SI OVILE POSVEČENO PRAPROT, KI JE V VODI DOBILA VAROVALNO IN ZDRAVILNO MOČ.

SREDI VOTLINE JE BIL VZVIŠENI OBREDNI KAMEN V PODOBI VELIKE MATERNICE. GLADEK MOKER OBREDNI OLTAR SE JE ZAKLJUČIL S POLDOGOVATO VDOLBINO, NAPOLNJENO Z VODO, KI JE VANJO KAPLJALA S STROPA V OBLIKI MOŠKEGA SPOLOVILA. TU SE JE ROJEVALO ŽIVLJENJE.

DEKLETA SO POLOŽILA PRAPROTNE PASOVE ČEZ TO SKALO, TA OBREDNI KAMEN IN SE POSTAVILA OB SVEČENIKU.

ON JE IMEL S SABO ŽITA, IN SICER TRI VRSTE ŽIT, KI SO BILA PRIPRAVLJENA ZA SEJO NA JESEN. PREVIDNO JE IZ MALHE VZEL VSAKO ŽITO, NAKAR GA JE POTRESEL V TO ŠKOVNICO ALI TOLE VDOLBINICO, V KATERI JE BILA VODA IN REKEL:
O, DEVA, DAJ, DA DOBRO BI RODILA, DA MORA JI NE BI NIČ SLABEGA STORILA.
DEVA JEROVI, DEVA JEROVI, DEVA JEROVI!

ZA POVRH PA SO V VODO ŽIVLJENJA STRESLI ŠE OREHE, TE STARODAVNE SIMBOLE PLODNOSTI.

KO JE PRETEKEL POTREBEN ČAS, DA SO ŽITNA ZRNA VZKLILA IN SE JE NA NEBU POKAZAL PRVI LUNIN KRAJEC, SE JE STAREŠINA BOŽJA GLAVA SPET ODPRAVIL K VOTLINI TRIGLAVCI. TJA SE JE S SEKIRO IN MALHO, KOT DA GRE V GOZD PO OPRAVKIH, NAPOTIL ZA BELEGA DNE.

IN RES, ŽITA SO V VODI VELIKE MATERE VZKLILA V ČVRSTE, ZDRAVE KALČKE.

PREVIDNO JIH JE POLOŽIL V MALHO IN SE ODPRAVIL NAZAJ PROTI VASI.

STOPIL JE DO ZORANIH NJIV KMETOV, KI SO MU ZAUPALI OBRED, IN V ZEMLJO ZASADIL MOČNE KALČKE ŽIT. " JARI, ŽITO, JARI! " JE PRI TEM POLGLASNO ZAMRMRAL. TISTEMU POLJU V PRELOŽAH PRI LOKVI ŠE DANES PRAVIJO JAROVCA.