Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Dokumentarci: Sirija - Na osi zla?

Besedilo, Slike
Premiera: sobota, 12. januar 2008, Vse oddaje
Prejšnja: Pozor! nadzor!
Naslednja: Svetovci
slika

Damask je ena najstarejši prestolnic na svetu. Tu prebiva četrtina vseh Sirijcev, skoraj pet milijonov ali dve in pol Sloveniji. Prestolnica Sirije je eno najstarejših mest na svetu. Domačini mu pogovorno rečejo kar " As sham ", slovensko ime pa izhaja iz latinskega Damaskus. Leži 80 km od sredozemske obale pod antilibanonskimi gorami. 1200 let pred Kristusom je bil tako imenovani Aram Damaskus središče aramejskega kraljestva. Aramejščina pa je, kot boste videli kasneje, pomembna tudi za Kristjane. Sicer pa si zaradi številnih zgodovinskih dogodkov Damask štejejo za center svoje vere tako Kristjani kot Muslimani. Danes je Damask sodobna prestolnica. Tradicionalno muslimansko življenje se meša s tipičnim vrvežem, ki smo ga vajeni v zahodni civilizaciji.


slika

Devet desetin od več kot 18 milijonov Sirijcev je islamske ali natančneje sunitske vere. V veličastni mošeji 5 x na dan molijo, ne samo prebivalci Damaska, pač pa tudi iz preostalih 13ih sirskih provinc. Mošeja je stara čez 1300 let.


Manj znan je pomen Sirije za Krščanstvo. Pred 2000 leti je dekle Tekla bežalo pred vojaki, ki so jo preganjali, ker je bila Kristjanka. Ko je prišla do hribov, se je stena odprla in Tekli se je posrečilo uiti.


Danes je v teh krajih samostan. Tri vasice okrog pa so znane po tem, da so ohranile Kristusov jezik.


Aramejščine, jezika, ki ga je govoril Jezus Kristus, ni slišati skoraj nikjer več na svetu. Izjema je ta vasica, 50 km iz Damaska. V Maluli še vedno govorijo aramejsko.


slika

Sirija je pravi raj za arheologe, odkritja pa se še kar vrstijo. Bližje vzhodna država je prerevna, da bi sama zmogla dovolj denarja za izkopavanja. Primanjkuje jim tudi strokovnjakov. Na pomoč je priskočila tudi EU. Madžarski arheologi delajo na enem od dveh najpomembnejši gradov, imenuje se Margat, gre pa za znamenito križarsko utrdbo. Ta čas grad sicer prenavljajo, a na slej ko prej zelo primitiven način. Zgolj z napori štirinožcev bo vse skupaj trajalo predolgo. Sicer pa je vodja izkopavanj eden najbolj priznanih madžarskih arheologov, ki spominja na dejstvo, da je bil gospodar gradu v 13. Stoletju kralj Andraš Drugi, ta ima pomembno vlogo tudi v naši, slovenski zgodovini.


slika

Sicer pa so prav gradovi zaščitni znak Sirije, saj jih je mogoče najti praktično povsod. So najbolj nazorni ostanki nekaj stoletnega boja za Sveto zemljo med Krščansko Evropo in Muslimanskim svetom. Utrdbe, ki so jih gradili vitezi so služile za zaščito pred muslimani ali pa so bile kot odskočna deska za pohode proti Jeruzalemu.


Najstarejše izkopanine iz feničanskega arheološkega najdišča Ugarit segajo kar 8 tisoč let nazaj. Gre za mestno državico, ki je svoj višek dosegla približno 450 let pred našim štetjem. Danes se lahko sprehajamo po ostankih tega mesta, ki se razprostirajo na kar 27 hektarji. Sicer Ugarit prvič omenjajo 1800 let pr. n. št., 400 let mlajša pa je prva odkrita abeceda. Pisali so jo ugaritski pisarji in obsega 30 klinopisnih znakov. Z našim vodičem smo poskušali sestaviti besedo Slovenija. To pa sploh ni tako lahko.


slika

Ceste v Siriji so začuda v povprečju boljše od naših, tudi tista v središču države, kjer se pokrajina spremeni v puščavo. Enolična vožnja in vedno istih prizorov ne spremeni nič, izjema je puščavska bencinska črpalka, jekleni konjički pač ne vprašajo kdaj in kje postanejo žejni.


Naš cilj je eno svetovnih čudes Palmira. Mnogi jo primerjajo s piramidami v Gizi ali jordansko Petro. Je v srcu puščave, 240 km vzhodno od Damaska. Gre za oazo kjer je zraslo mesto Palmira, katerega prebivalci so obogateli na račun številnih trgovskih karavan, ki so se ustavljale na poti iz daljnega vzhoda proti Sredozemlju. Rimski cesar Avrelij je mesto sicer požgal vendar so ostanki antićnega mesta še danes in jih ne spregleda noben turist, ki pride v Sirijo.


slika

Arabski svet je svet trgovine in če ste v kateri od arabskih dežel, ne morete mimo tržnice- suka. V Damasku je največji suk Al Hamideh, zgraditi ga je dal leta 1863 sultan Abdul Hamid. Danes se tu srečuje staro in mlado. Kupiš lahko praktično vse, kar se spomniš, a nakupi niso najpomembnejši, bistveno je druženje.


V deželi se konzervativni islamizem meša s sodobnostjo. Veliko žena je zakritih, druge pa so oblečene kot smo vajene na zahodu. Porok in nevestinega obraza pa naj tujci ne bi snemali, za hipec pa nama je le uspelo.


Po Koranu so dovoljene štiri žene, ta možak pa si je omislil eno manj in jih popeljal na nedeljsko kopanje.


Tudi v poznih jesenskih mesecih se tukaj v Siriji ob obali lahko kopajo, vendar pa domačini v večini to počno povsem drugače, kot smo to navajeni mi.


slika

Negativni sloves terorizmu prijazne države številne Evropejce odvrača od obiska Sirije. Ta je od evropskih letališč oddaljena samo 3 ure leta. Tujci, kar jih je v deželi, kjer je zelo malo kriminala, pa praviloma naletijo na zelo prijazen sprejem in povabilo na pristno arabsko kavo.


V Evropi oz., zahodnem svetu velja predsodek, da je Sirija, ker je na bližnjem vzhodu, zelo nevarna država. Tukaj se lahko sprehajate povsem brezskrbno in domačini zagotavljajo, da je njihova dežela varna in komaj čakajo, da jih kdo obišče.


Sirijci zaradi bolj ali manj stalne bližnje- vzhodne krize niso niti najmanj zamorjeni. Ta trgovka je sicer imela nekaj pomislekov pred kamero, a samo zato, ker ni bila pri frizerju.


slika

Sirska arabska republika je v besednjaku ameriškega predsednika Busha država na osi zla. To pa pomeni, da jo je potrebno osamiti. Podpirala naj bi terorizem, islamistične skupine Hesbolah.


V Siriji praktično ni turistov, čeprav so ljudje zelo prijazni, imajo pa tudi dobre naravne možnosti. Sredozemska obala ima zelo toplo morje tudi pozno v jesen.


Pa vseeno jih letno obišče 200. 000 tujcev. Veliko jih je vsako jesen na etnografski atrakciji. Gre za več prireditev v mestih ob tako imenovani svileni poti. Trgovci svile so namreč prav preko Sirije ta izdelek prodajali iz Kitajske v Evropo.


Prvi mož Sirije je Bašar el Asad, postati bi moral očesni kirurg, pa je sedaj oče naroda. V dobesednem smislu, saj njegovo podobo najdete povsod, tudi na zgoščenkah.


slika

Bašar el Asad je v zadnjem času obvezno vojaščino skrajšal iz dveh let na leto in pol. Nekaj višje pa so tudi plače, čeprav v povprečju še ne presegajo 100 evrov. Navdušenje nad Bašarjem je vsaj tako kot nad nekdanjih šampionom formule ena. Številne prireditve pa se končajo s spontanim skandiranjem predsednikovega imena.


Antilibanonsko gorovje se končuje z Golansko planoto tukaj za menoj. Ta je še vedno jabolko spora med Sirijo in Izraelom, trenutno je pod izraelsko okupacijo in Sirijci, tudi tisti navadni, ki jih srečaš na ulici pravijo, da ne bo miru, dokler je Izraelci ne vrnejo. Sirija si že od leta 1967 zaman prizadeva za vrnitev Golanske planote. Mirovna pogajanja so bila ob prelomu tisočletja že zelo daleč. Kazalo je, da bodo strateško pomembno točko, kjer so tudi bogati vodni viri, Izraelci le prepustili Siriji, pa je prav tedaj umrl oče sedanjega predsednika Hafez el Asad, odtlej je zadeva spet na izhodiščni točki, čeprav je Bašar že večkrat ponudil pogajanje.


slika

Sirijo je zahodni, predvsem politični svet označil, da je na osi zla. To pomeni, da se jo bojimo že, ko slišimo zanjo.

Čeprav so njihovi otroci razposajeni in velikih oči, kot so naši.


In čeprav je njihova osnovna in pozitivna vrednota družina, tako kot pri nas.

In glej čudo, tudi njihovo tuzemstvo se konča na istem mestu kot naše.


Ljudje v Siriji znajo biti otožni, utrujeni in naveličani.


Ampak to še zdaleč ni pravilo, lahko so tudi, še posebej ob pristni glasbi, veseli.


Morda vedo, morda pa tudi ne, a tudi njim igre na srečo ne morejo prinesti blagostanja. A upati je, da bodo tako kot vsi drugi, našli svoj košček sreče tam v puščavski jutranji zarji.

Prejšnja: Pozor! nadzor!
Naslednja: Svetovci
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane