Odprti kop - Družinske zgodbe: 19. 9. 2010

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 19. september 2010, Vse oddaje

DOBER VEČER, SPOŠTOVANI GLEDALCI. V TEJLE HIŠI RES ŽIVI VELIKO LJUDI, BOMO SLIŠALI, KAJ SE TAM GODI. MOJI GOSTJE NOCOJ V DRUŽINSKIH ZGODBAH SO MIKLOVI IZ HARTA, IZ LOČILA NA JUŽNEM KOROŠKEM V SOSEDNJI AVSTRIJI, TO JE NA POTI MED BELJAKOM IN TRBIŽEM, PRIBLIŽNO NA SREDI, BLIŽE BELJAKU. NISO VSI, JIH JE PA KAR VELIKO, TOLIKO JIH V NAŠI ODDAJI ŠE NIKOLI NI BILO. ZAČNIMO NA MOJI LEVI. TO JE GOSPA MAJDA MIKL, POTEM JE VNUKINJA LIZA, POTEM JE GOSPOD ZEPI MIKL, POTEM JE NJUNA HČERKA, MARICA ZUPAN, POROČENA S SLOVENCEM. POTEM JE NASPROTI NJEN BRAT, GOSPOD ZEPI, PODJETNIK IZ SALZBURGA. POTEM JE GOSPA BRIGITA, SOPROGA SEDANJEGA GOSPODARJA IN POTEM HČERKA ANA, TO JE STAREJŠA HČERKA IN NA KONCU GOSPOD HANZI MIKL, GOSPODAR, ZELO POMEMBEN ČLOVEK NA KOROŠKEM, DIREKTOR KMETIJSKE ZBORNICE, MED DRUGIM, AMPAK O TEM KASNEJE. TALE VAŠA VAS, HART, LOČILO PO SLOVENSKO, TO JE PRIBLIŽNO 80 HIŠ. VAŠA HIŠA JE ENA STAREJŠIH, ŠTEVILKA ŠTIRI JE, TO SE PRAVI, ENA STAREJŠIH HIŠ. BOM TO VPRAŠAL, KAKO TO, DA JE NAPIS, KO PRIDEŠ V VAS, ŠE VEDNO HART, ČEPRAV JE USTAVNO SODIŠČE DOLOČILO, DA MORA NAPIS BITI TUDI SLOVENSKI, LOČILO? KAKO TO, DA ŠE VEDNO NI SLOVENSKE TABLE? MI POVESTE?

PO ZAKONU BI MORALI IMETI TUDI SLOVENSKO TABLICO, SAMO DO ZDAJ NAM TEGA NISO DOVOLILI IN...
TABLICO ALI TABLO? TABLO.
NORMALNO, JA. MI REČEMO REGISTRSKE TABLICE, JA. USTAVNO SODIŠČE JE ŽE SKLENILO, DA BI MORALA BITI TABLA TUDI LOČILO, HART, DVOJEZIČNA. IN MISLIM, DA BO V NASLEDNJIH DVEH, TREH LETIH TUDI TO IZPOLNJENO.
SAMO TO JE BILO ŽE DOGOVORJENO, SE MI ZDI, LETA 2008 ALI PA 2009.
JA, TO JE ŽE DOLGO, SAMO VESTE, AVSTRIJA JE TU KAR DOLGO REAGIRALA, OZIROMA SPLOH KOROŠKA. SAMO DOLOČENO JE PA ŽE, NE?
DOLOČENO JE ŽE, MI MAMO ŽE OD USTAVNEGA SODIŠČA.
IN PREDSEDNIK REPUBLIKE SE JE ZAVZEL ZA TO.
IMAMO ČRNO NA BELO, DA BI MORALA PRITI ENA DVOJEZIČNA TABLA TUDI V NAŠO VAS, KER JE DOSTI SLOVENCEV BILO ŠE V STARIH ČASIH, SICER ZDAJ ŽE MALO MANJ, AMPAK ŠE KLJUB TEMU DOVOLJ, DA IMAMO PRAVICO DO SLOVENSKE TABLE.

PRI VAS SE REČE PO DOMAČE PRI GAMSOVIH. OD KOD TO? SICER STE VI MIKL, ZNAN PRIIMEK TAM, MIKLOVA ZALA, KI JE MALO STRAN OD VAS. ZAKAJ PRI GAMSU?
TEGA PA JAZ NE VEM. NE VESTE? SE NE SPOMNITE?
SEM SAM ŽE VPRAŠAL PA OČE TUDI NI VEDEL.
SE JE VEDNO REKLO PRI GAMSU? JA.
TOLE JE TA VAŠA HIŠA, LEPA HIŠA.

VIDVA STA SVOJO KMETIJO, VIDVA STA BILA GOSPODARJA TE KMETIJE, VIDVA STA SVOJO KMETIJO PREPUSTILA MLAJŠEMU SINU, NE STAREJŠEMU, NE HČERKI, MLAJŠEMU SINU HANZIJU. PO NAVADI JE TAKO, DA STAREJŠEMU PREPUSTITE, SEM PA SLIŠAL, DA STE V NEKI POSEBNI SITUACIJI TO NAREDILI. KO STA POTOVALA NA KITAJSKO Z GOSPO, VI STE SE BAJE MALO BALI, ČE SE KAJ ZGODI IN STE ZA VSAK SLUČAJ PREPISALI KMETIJO NA HANZIJA. A JE RES TO? KER ZEPI JE IMEL ŽE SVOJO FIRMO.
JE IMEL ŽE SVOJO FIRMO.

NA KITAJSKEM TUDI, TO SMO SI ŠLI OGLEDATI.
BRAT JE DRUŽINO PELJAL NA KITAJSKO, JE SKRENIL OD SVOJIH FIRM MALO NA OGLED. IN OČE JE MISLIL, ČE SE KARKOLI ZGODI Z LETALOM ALI KARKOLI, NE VEMO IN POTEM JE MISLIL, JE BOLJŠE KAR PREPISATI SINU KAR HITRO, KER SE LAHKO NE VRNE VEČ.
KAKŠNI SO PA VTISI O KITAJSKI?

TAM SMO BILI SKOZ, KAR NAPREJ, NA OBISKIH. SO NAM KAZALI, KAKO SO ŽIVELI POD CESARJEM.
VIDVA STA SICER DOSTI POTOVALA, TUDI PO EVROPI, NE?
NO JA, KAR NEKAJ, NO.

SPOZNALA STA SE PA PO VOJNI NA NEKI IGRI, NE? VI STE IGRALI MIKLOVO ZALO, VI STE BILI ZALA, GOSPOD SOPROG JE BIL PA TUREK, NE? TO SMO PA Z DRUŠTVOM...
DRUŠTVO DOBRAČ.
JA, NA BRNCI.

IN VAM JE BIL TAKOJ VŠEČ, ALI KAKO JE BILO TO? BOMO POKAZALI VAJINO POROČNO FOTOGRAFIJO.

ON TE JE VPRAŠAL MAMA, A TI JE BIL TAKOJ VŠEČ TATI, KO STA SE SPOZNALA.
JA, KAJ PA VEM!
NOČETE POVEDAT. MI SMO IMELI TE TESTE...
VAJE.
JE BILA ENA JE STRINA, PA JE REKLA, TI, NA POŽARJEVEM HRIBU IMAJO DVE DEKLETI PA ZNAJO SLOVENSKO. NI VSAKA DEČVA ZNALA GOVORITI SLOVENSKO. SE JE TA TETA ŽE BALA, DA NE BOM ENO NEMKO OŽENIL PA SO MI JO PRIPOROČALI, ČE GREM POGLEDAT KAKŠNO NEVESTO.
VAŽNO JE BILO, DA SLOVENSKO GOVORI, TUDI ČE NE BI BILA LEPA?

SAJ JE BILO OBOJE NA SREČO, NE.

VAŽNO JE BILO, DA JE BILA DOBRA ZA POGLEDAT PA ZA DELO. ZA DELO TUDI, JA.

KDO JE BIL PRI VAS, GOSPA MAJDA TISTI, KI JE VZTRAJAL, OZIROMA SI PRIZADEVAL, DA SLOVENSKO GOVORITE? A JE BILO TO V DRUŽINAH, JE BILO TO SKOZ?
JA, MI SMO V DRUŽINI SAMO SLOVENSKO GOVORILI.
VEDNO?
JA, TO JE ŽE MAMA TAKO NAPRAVILA, DA SMO SE NAUČILI SLOVENSKO, TUDI PISALI IN TO JE ŽE VSE MAMA PREJ UREDILA, KAKO SE MORAMO NAUČITI SLOVENSKO.

AMPAK EN ČAS JE BILO TUDI TAKO, JAZ SE SPOMNIM, KO SEM HODIL V GIMNAZIJO V BELJAKU, V NEMŠKO GIMNAZIJO, DA EN ČAS NISEM HOTEL GOVORITI SLOVENSKO DOMA, KER SEM V GIMNAZIJI IMEL VEDNO TEŽAVE, VESTE. TAM SO REKLI, TI SI EN ČUŠ IN DIJAKI SO BILI BOLJ MESTNA PUBLIKA IN JAZ SEM BIL EDINI SLOVENEC IN ŠE DODATNO EDINI KMET, IZ KMEČKE HIŠE IN TAM NISI VEDNO TAKO LEPO OBLEČEN, NIMAŠ VEDNO NAJNOVEJŠO OBLEKO IN TEDAJ SEM ČUTIL V GLAVNEM TEŽAVE, ZARADI TEGA, KER PRIHAJAM S KMETIJE IN TUDI KER GOVORIMO DOMA SLOVENSKO IN POTEM SEM PRIŠEL DOMOV IN DOLOČENA LETA NISEM HOTEL VEČ GOVORITI SLOVENSKO.
SLOVENSKI JEZIK NI BIL UGLEDEN.
NE, NI BIL UGLEDEN. TO JE VEDNO BILO NEKAJ MANJVREDNEGA.
MANJVREDNEGA, DRUGORAZREDNI JEZIK. SKORAJ ŠE DO DANES PRI NEKATERIH LJUDEH.
BISTVENO JE PA TO, DA DOMA GOVORITE SLOVENSKO. BOM REKEL, OBE VAJINI VNUKINJI, LIZA IN ANA, VI GOVORITE DOMA VEDNO SLOVENSKO?
JA. HODITE OBE NA SLOVENSKO GIMNAZIJO V CELOVCU?
JA. PA SO TUDI DANES TAKI PROBLEMI, RECIMO, KAKO NA VAS GLEDAJO IN NA VAŠ JEZIK?
NE, NISO.
NE? TI NE ČUTIŠ VEČ?
ZDAJ JE BOLJ ODPRTO, ZDAJ JE JEZIK BOLJ ODPRT IN SE TUDI DRUGI, V SLOVENSKO GIMNAZIJO HODIJO TUDI OTROCI, KI NE GOVORIJO SLOVENSKO DOMA, AMPAK TUDI IZ NEMŠKIH DRUŽIN IN POTEM TUKAJ ZDAJ TA KONFLIKT TUDI NI TAK.
NI VEČ TAKO IZRAZIT. JA.
TI HODIŠ V KATERI RAZRED?
V ČETRTI RAZRED NA CELOVŠKI GIMNAZIJI.
JA.
TI PA V DRUGI, NE?
JA.
TAM JE LETOS, PO NAVADI JE BILO OKROG STO NA LETO VPISANIH, LETOS JIH JE PA MANJ, NE? LETOS JIH JE MENDA SAMO 60. A JE RES TO?
NA GIMNAZIJI JIH JE, MISLIM, VEČ KOT STO.
A VEČ? VPISANIH VSEH SKUPAJ, JA.
VSE SKUPAJ JIH JE ENIH PET STO, AMPAK ZA POLN RAZRED JE ŽE, LETA JIH JE ZMERAJ MANJ. A JE ŠE TAK VISOK RENOME TE GIMNAZIJE, KER SO VČASIH REKLI, DA JE TO ENA NAJBOLJŠIH SREDNJIH ŠOL V AVSTRIJI?
KAR SE JEZIKOVNO TIČE, JE ŽE SLOVENSKA GIMNAZIJA PRIDNA, KER ONI HODIJO V KUGYJEV RAZRED IN TAM SE UČIJO ŠTIRI JEZIKE. ŠTIRI JEZIKE?
JA, ITALIJANŠČINO ŠE ZRAVEN, JA.

SLOVENŠČINO, ITALIJANŠČINO, NEMŠČINO IN...
IN ANGLEŠČINO.- ŠTIRI JEZIKE. A OBE?
JA.
VI, GOSPOD ZEPI STE TUDI HODILI NEKOČ NA SLOVENSKO GIMNAZIJO.
JA, JAZ SEM TUDI HODIL ŠTIRI LETA V CELOVCU IN SEM BIL DOMA V INTERNATU, V SLOVENSKEM INTERNATU IN...- JE PA REKEL V ENEM MOMENTU, JAZ BI SE RAD ZA MEHANIKARJA UČIL. DVE LETI SE JE ZA MEHANIKA UČIL, JE GIMNAZIJO PUSTIL. POL JE PA PRIŠEL EN PROFESOR, JE REKEL, ZAKAJ NE PUSTITE POBA NAPREJ HODITI? NO JA, SMO REKLI, BOMO PA, V GRADBENO ŠOLO JE POL ŠE ŠEL.
JAZ SEM POTEM V BELJAK ŠEL V GRADBENO ŠOLO IN POTEM SEM ŠOLO NAREDIL, SEM KONČAL. POTEM SI PA NA DUNAJ ŠEL, TAKRAT JE BIL TISTI ŠRAJ IZOLACIJE, TOPLO- MRZLO IN SEM SI MISLILA, EN KONZULAT JE PRI NAS, KI JE V RIM ŠEL, TAM PRI NAS PRENOČEVAL IN JE REKEL, VESTE KAJ, GOSPA, IZOLACIJE BODO ZMERAJ IN BODO VES ČAS BOLJ ŠLI. JIH BOMO VEDNO POTREBOVALI.
BOM PA POBA POSLALA V IZOLACIJE...

PA TI OD FIRME PREJ POVEJ.
VIDITE, MI SMO SE VSE DOMA NAUČILI, TUDI IZOLACIJE, TO JE VSE NAENKRAT ŠLO, JA. MAME MORAJO MALO...
VIDIM, DA IMATE ŠE VEDNO GLAVNO MAMO V HIŠI. TO JE DOBRO.
TI TO PA TI TO PA TI TO. VI ŽIVITE, SE PRAVI, VIDVA PA HANZIJEVA DRUŽINA S ŠTIRIMI, DVA SINOVA, KI HODITA ŠE V ŠOLO, ČISTO NA ZAČETKU IN OBE HČERKI, V TEJ HIŠI, KI SEM JO PREJ POKAZAL. VI ŽIVITE V SALZBURGU, TAM STE PODJETNIK, IMATE HČERKO, ŽE ODRASLO IN SINA, KI ŠTUDIRA. JE TAKO?
JE TAKO. IMAM HČERKO, KI IMA TUDI ŽE OTROKA, PUNCO, DVE LETI IN MISLIM, DA BOM TA TEDEN ALI DRUG TEDEN ŠE ENKRAT DEDEK.
OTROK JE NA POTI, TA DRUGI. A GOVORITE DOMA SLOVENSKO?
NE, V SALZBURGU NE GOVORIMO SLOVENSKO, KER MOJA ŽENA NI SLOVENKA IN TO JE ŠKODA. ZATO JAZ SAMO SLOVENSKO GOVORIM, KO PRIDEM...
HODITE DOMOV TRENIRAT.
TRENIRAT, JA. AMPAK KER IMAM PODJETJE TUDI V MEŽICI, IZOMAT IN KO TJA PRIDEM, TUDI GOVORIMO SLOVENSKO.
VI IMATE ENO PODJETJE TUDI NA POLJSKEM, NE? V WROCLAWU, JA.
ENO PODRUŽNICO PA V BRAZILIJI, NE? V BRAZILIJI ZDAJ VELIKO DELAMO PA HOČEMO USTANOVITI TUDI ENO PODJETJE. POTEM IMAMO ŠE V ZAGREBU.
V ZAGREBU? POTEM STE PA USPEŠEN PODJETNIK.
POTEM V SRBIJI PA V ROMUNIJI IN V RUSIJI IMAMO TUDI.
V REDU. LAHKO STARŠE ŠE KAM DRUGAM POVABITE, NE?
JA.

SMO BILI TUDI V RUSIJI ŽE. ŠE V AVSTRALIJI.
MOJA MAMA JE REKLA, IZOLACIJO NAREDI, TO JE BODOČNOST.
GOSPA MARICA, VI IMATE DVA SINOVA, ŠE OBA SREDNJEŠOLCA? VI POUČUJETE GOSPODINJSTVO. JAZ POUČUJEM, SEM UČITELJICA ZA ROČNO OBLIKOVANJE, KUHANJE IN ANGLEŠČINO. POUČUJEM NA OSNOVNI ŠOLI IN ZDAJ NA LJUDSKI ŠOLI.
VI STE PA SLOVENCA, PRAV IZ CELJA MOŽA DOBILI. JA, SEM BILA POROČENA S SLOVENCEM IZ CELJA. MOJ MOŽ JE NA ŽALOST LETA 2001 UMRL IN DELAL JE TUKAJ V LJUBLJANI, STANOVAL JE DOMA, V LOČILU IN ZA VIKEND SMO BILI TAKO REKOČ DRUŽINA, DRUGAČE SEM BILA SAMA S FANTOM, MED TEDNOM SEM BILA SAMA.
ZDAJ PA POGOSTO HODITE, SAJ V ISTI VASI ŽIVITE, TUDI NA LOČINI, NE? V ISTI. MI SMO GRADILI SVOJO HIŠO V ISTI VASI IN SEVEDA SEM VELIKOKRAT PRI STARŠIH DOMA, ZDAJ PA SPLOH, ČE IMAM NEKE TEŽAVE IN PROBLEME, PRIDEM DOMOV IN VPRAŠAM STARŠE, KAJ ONI REČEJO.
VI IMATE NAJBRŽ DOBER VPOGLED, KAKO SE GOVORI TAM, KOLIKO LJUDI ŠE GOVORI SLOVENSKO, KER IMATE UČENCE IN VIDITE TO.
JA, NA ŽALOST VEDNO MANJ, MISLIM, MI IMAMO VELIKO LJUDI, KI SO SE PRESELILI V NAŠO SOSEDNJO VAS, KI PRIDEJO IZ BELJAKA IN PRIJAVLJENI SO ZDAJ VSI OTROCI OD NEMŠKIH DRUŽIN IN SEVEDA...

TO SO DVOJEZIČNE ŠOLE. TO SO DVOJEZIČNE ŠOLE IN SEVEDA IMAMO TUDI, NAŠE SLOVENCE LAHKO ŠTEJEMO NA DESET PRSTOV, VEDNO JIH JE MANJ.
TEH DRUŽIN, KI TAKO LEPO GOVORIJO SLOVENSKO KOT VI, JE KOT PRAVITE, ČEDALJE MANJ. VČASIH JE BILA TA VAŠA VAS, LOČILO, MISLIM, DA JE BILO 90 PROCENTOV, KO STE BILI ŠE VI MLADI, SLOVENSKO GOVOREČIH, DANES JIH JE SAMO ŠE 10 PROCENTOV, ALI KAJ TAKEGA. TOLIKO, DA IMATE RAVNO TISTO PRAVICO ŠE DOBITI TO DVOJEZIČNO NAPISNO TABLO. SE VI SPOMNITE, KAKO JE BILO, RECIMO? V GLAVNEM SE JE SLOVENSKO GOVORILO, A NE?

BIVŠA NAPAKA JE BILA, KO SO VIDELI NAPISE PRI DRUGIH HIŠAH, " SPRECH DEUTSCH " IN SO SE NEKATERI LJUDJE ŽE BALI GOVORITI SLOVENSKO.

PA TUDI SICER, NAJBRŽ JE POLNO RAZLOGOV, DA SO SE ASIMILIRALI, KOT JE REKEL VAŠ SIN, JEZIK NI BIL UGLEDEN, SLUŽBE NISI DOBIL DOBRE, ŠOLANJA NI BILO, SE PRAVI, OTROCI SO GOVORILI SLOVENSKO SAMO DOMA, V ŠOLI SE NISO NAUČILI PISATI ITN. TO JE ZELO POMEMBNA ZADEVA, DA JEZIK OSTANE.
LJUDJE SI SPLOH NISO UPALI. ŠIKANIRALI SO VAS, SLABE SLUŽBE ITN.- ČE JE BILO MOGOČE, SO JIH SEKIRALI.
JAZ SEM IMELA ENO PROFESORICO, KI JE VEDELA, DA SEM SLOVENKA IN SEM VEDNO IMELA SLABE OCENE. VEDNO. IN ENO LETO KASNEJE SO MENJALI IN POTEM SEM PA IMELA ENKO, ISTI PREDMET.
TAKO SO UČITELJI VEČKRAT NA TO GLEDALI.
NA VSEH PODROČJIH SO BILI AKTIVNI.
JA. JE DANES ŠE VEDNO TA STRAH, TA PRASTRAH PRED NEMCI, PRED VEČINSKIM PREBIVALSTVOM, ŠE VEDNO NAVZOČ? SE LJUDJE BOJIJO NAJBRŽ MALO.- ŠE VEDNO SMO NACIJA.
PA BOJIJO SE GOVORITI SLOVENSKO, NE?
ŠE VEDNO NEKATERI. SEVEDA SE BOJIJO GOVORITI SLOVENSKO.
MLADA GENERACIJA, MISLIM, V NAŠIH LETIH, JE ŽE DOVOLJ IZOBRAŽENA, IMAJO, VELIKO LJUDI MATURO IN IMAJO VEČ SAMOZAVESTI TUDI SKOZI TO. TI SE ŽE UPAJO TUDI V JAVNOSTI NASTOPATI IN GOVORITI SLOVENSKO. AMPAK RECIMO, RAVNO GENERACIJA STARŠEV ALI TISTIH VMES, KI NISO BILI ŠE DELOMA TAKO IZOBRAŽENI, V JAVNOSTI NISO GOVORILI SLOVENSKO. ONI SO DOMA V HIŠI GOVORILI, KOMAJ SO VEN STOPILI, V BOLNICI, ALI SO ŠLI KOGA OBISKAT ALI KAJ, POTEM JE VSE TO TEKLO V NEMŠČINI. TAM SE NI NOBEN HOTEL POKAZATI, DA JE SLOVENEC, RAZUMETE?
SAJ ŽE AVSTRIJSKA POLITIKA, KAKO JE NEUGODNA PRAVZAPRAV.

NEPRIJETNA. POGLEJTE, DEŽELNI GLAVAR DOERFLER STALNO PONAVLJA PRAVZAPRAV, DA JE 10 PROCENTOV PREMALO, DA BI ŽELEL, DA BI BILA OSNOVA ZA DVOJEZIČNE TABLE 15 PROCENTOV, TAKO KOT JE VČASIH BILO, V ČASU NE VEM, KATEREGA KANCLERJA ITN. IN TUDI BIVŠI KANCLER GUSENBAUER JE REKEL, DA NI NOBENE POTREBE PO DODATNIH DVOJEZIČNIH NAPISNIH TABLAH, TAKO DA JE ENA STALNA HAJKA PROTI VAM. KJE JE PRAVZAPRAV TA AVSTRIJSKI PRASTRAH PRED SLOVENCI? KAJ JE TISTO, DA JIH JE STRAH? V GLAVNEM BI JAZ REKEL, TO JE BILO ŽE IZ STAREJŠIH ČASOV, OZIROMA IZ ZAČETKA TEGA STOLETJA, OZIROMA PREJŠNJEGA STOLETJA, KO SMO MI ŠE V PRVI SVETOVNI VOJNI, PO PRVI SVETOVNI VOJNI, SAJ VESTE, KO JE BILA ODLOČITEV, KO SE JE JUŽNA KOROŠKA MORALA ODLOČITI, ALI OSTANE V AVSTRIJSKI REPUBLIKI ALI GRE V SHS. VEČJI DEL SE JE ODLOČIL SIGURNO ZA OBSTOJ V AVSTRIJI, AMPAK S TEM, DA SO JIM OBLJUBLJALI, DA SMEJO NAPREJ OHRANITI SVOJ JEZIK. TO SE PA POTEM NI TAKO ZGODILO. V GLAVNEM SO POTEM IMELI TEŽAVE VSI SLOVENCI, NAPREJ OHRANITI SVOJ JEZIK. MI SMO SICER MOČNO ANGAŽIRANI, AMPAK... TO JE ŽE VEČ KOT STO LET, TA BOJ SLOVENCEV NA KOROŠKEM. JAZ MISLIM, DA JE PA ZDAJ SIGURNO ZA DOLOČENE STRANKE ENA MOŽNOST SVOJO POLITIKO VEDNO PREZENTIRATI NAVZVEN, OZIROMA SVOJO KLIENTELO DRŽATI PRI SEBI S TEM, DA PAČ STALNO GLEDAJO NA KOROŠKE SLOVENCE IN MISLIM PREJ KO SLEJ...
DRŽATI JIH V NEKI NAPETOSTI, NE? LETA 1846 JE BILO NA KOROŠKEM 115 TISOČ PREBIVALCEV, OD TEGA JIH JE BILO ČEZ 90 PROCENTOV SLOVENSKO GOVOREČIH. ZDAJ JE PA SITUACIJA DRUGAČNA, 10 PROCENTOV ŠE PRIBLIŽNO. 10 PROCENTOV JE ŠE, NE? PO ŠTETJU LETA 2001. PO CELI KOROŠKI NE BOMO VEČ DOSEGLI 10 PROCENTOV PRIBLIŽNO, MALO MANJ. PO CELI KOROŠKI. CELA KOROŠKA JE SAMO JUŽNA KOROŠKA VEČ ALI MANJ PRETEŽNO SLOVENSKA, AMPAK PO ŠTETJU NE PRIDEMO VEČ PO MOJI OCENI NA...
TAKO PRIZNANIH, JAZ BI REKEL, SLOVENCEV JE SIGURNO ŠE VEČ. TO IMATE PRAV, AMPAK LJUDI, KI SE PRIZNAVAJO KOT SLOVENCI, TO JE VELIKA RAZLIKA. KER TUDI PRI NAS V CERKVI, MI IMAMO SKORAJ VSE PETJE V SLOVENŠČINI, JE DOSTI LJUDI, KI ŠE ZNAJO PETI, AMPAK ČE GA BOSTE VPRAŠALI, A SE POČUTI KOT SLOVENEC ALI NEMEC, POTEM NE BO REKEL, DA JE SLOVENEC. ON BO REKEL, DA SLOVENSKO ZNA, AMPAK, RAZUMETE, TO JE TISTA RAZLIKA. TAKO, DA JE ŠTETJE VEDNO EN PROBLEM.
GOSPA BRIGITA, VI STE SE PA, BOM REKEL, PRIMOŽILI SEM, V TO DRUŽINO. VI STE DOMA IZ OBČINE BILČOVS, TUDI IZ SLOVENSKE DRUŽINE. A JE BIL TUDI KRITERIJ...

TAM JE ŠE BOLJ... JA, TAM JE SLOVENSKO, TAM JE TUDI ŽUPANJA SLOVENKA. A JE ŠE? ZDAJ NI VEČ ŽUPANJE, ZDAJ JE BILA MENJAVA, AMPAK JE TUDI PRECEJ POZITIVNO ZA SLOVENŠČINO, NOVI ŽUPAN.
A JE BIL TUDI KRITERIJ, KO STA SE VIDVA SPOZNALA, DA JE MORAL BITI SLOVENEC, ALI PA OBRATNO, DA MORA BITI SLOVENKA? SEVEDA, ČE SI SLOVENKA, POTEM SE BOLJ DRUŽIŠ S SLOVENCEM IN MIDVA SVA SE TUDI NA ENEM PLESU SPOZNALA, SLOVENSKE GIMNAZIJE V CELOVCU, SVA SE TAM SPOZNALA.
AMPAK OD VAJU NOBEDEN NI HODIL NA SLOVENSKO GIMNAZIJO?
JAZ SEM HODILA. NAS JE ŠEST, IMAM TRI SESTRE IN DVA BRATA, MI SMO VSI ŠLI V SLOVENSKO GIMNAZIJO. PRI NAS JE TO BILO TAKO, ČE SI BIL SLOVENEC, POTEM SI ŠEL NA SLOVENSKO GIMNAZIJO.
VI STE BILI V SLUŽBI, NE VEM, 15 LET V NEKI SLUŽBI V CELOVCU.
V CELOVCU, V MOHORJEVI SEM DELALA.
POTEM PA ŠE TRI LETA NA BRNCI, V ELANU. NA BRNCI, JA, PA SEM SE POTEM TJA PRESELILA.
POTEM STE SE PA NA KMETIJO PRIMOŽILI.
POTEM SEM OTROKE DOBILA, JA, ZAČELA, POTEM PA NISEM VEČ PRIŠLA NAZAJ V SLUŽBO, KER IMAVA ŠTIRI OTROKE, VSAKE DVE LETI IN...
TA VAŠA KMETIJA JE ZANIMIVA.

V BISTVU SE PREŽIVLJATE, NIMATE PRAVZAPRAV NIČ ŽIVINE, MALO GOZDA, AMPAK V GLAVNEM Z JAGODIČJEM, SE PRAVI, BOROVNICE, MALINE, JAGODE IN PRIDELAVA OLJ, OSEM ALI DEVET VRST OLJ, ŽGANJEKUHE ITN. S TEM SE VI PREŽIVLJATE. OD TEGA SE DA ŽIVETI. JA.
ZDAJ IMA GOSPOD SEVEDA DOBRO SLUŽBO, AMPAK... JA, ZDAJ IMAM PA SAMA... DA SE PREŽIVIM.
SE DA TAKO VELIKO DRUŽINO PREŽIVET?
JA, ČE PRIDNO DELAŠ IN OTROCI TUDI POMAGAJO, ANA ZMERAJ, PRI OLJU, POTEM PRODAJAJO, PRI MALINAH, ČE MALINE PRODAJAMO, NA POLJU POMAGAJO IN ČE CELA DRUŽINA SKUPAJ DRŽI IN POMAGA, POTEM...

SAJ STA ŠE MLADA, KOLIKO, EDEN JE DEVET STAR PA SEDEM. JAKOB JE DEVET LET IN SIMEON SEDEM LET, JA.
SIMEON HODI V TRBIŽ?
JA, VSI SO, JAKOB JE TUDI HODIL. NAMA JE VAŽNO, DA SE OTROCI UČIJO JEZIKA, KER JEZIK, TO JE PAČ SVETO.
KATERI JE TISTI, KI PRAVI, KAKO JE ITALIJANSKI JEZIK LEP?
SIMEON. IN MI SMO ŽE LIZO DALI V ITALIJO V VRTEC IN POTEM V LJUDSKO ŠOLO JE PRI NAS HODILA, V ŠENTLENARTU IN SIMEON IN JAKOB STA DVE LETI IN POL HODILA V VRTEC V ITALIJO IN ŠE DVE LETI V LJUDSKO ŠOLO.
KAKO JE PA NA GIMNAZIJI, GOSPODIČNA?

SAJ LAHKO POMAGAŠ. JA, LUŠTNO, TUDI V DOMU.
SAMO ČEZ TEDEN, NE?
JA. ČEZ VIKEND PA DOMA.
ONA HOČE ČEZ TEDEN V DOMU BITI, KER ONA BI SE LAHKO TUDI VOZILA VSAK DAN. V DOMU SE LAHKO TAKO BOLJ KONCENTRIRAM NA ŠOLO, KER JE TUDI ENA IZ MOJEGA RAZREDA TAM IN VZGOJITELJI TUDI LAHKO POMAGAJO IN TAKO. POTEM SE V DOMU VEČ UČIM, KOT BI SE DOMA.
TAM SE KREPI TA SLOVENSKA ZAVEST. A DELATE TO MLADI, JE TO BISTVENO?
V DOMU. IGRE IGRATE IN TAKO.
JA.
V DOMU ŽE GLEDAJO NA TO. DA SE NE BI ASIMILIRALI POTEM NEKOČ, DA BI OSTALI SLOVENCI.

V DOMU VZGOJITELJI GOVORIJO SLOVENSKO IN TUDI VSI OTROCI, KI SMO TAM, GOVORIMO SLOVENSKO.
JE PA PROBLEM, RECIMO, KO KONČAJO NEKO ŠOLO, GIMNAZIJO ITN., JE PROBLEM, KER JE JUŽNA KOROŠKA GOSPODARSKO SLABO RAZVITA, PROBLEM JE TO, DA SLUŽB POTEM NI. IN POTEM SE LJUDJE, KI KONČAJO ŠOLE, ODSELIJO, DA SE ZMANJŠUJE TA SLOVENSKI ŽIVELJ TAM. TO JE NAJBRŽ PROBLEM. VELIKO JIH GRE NA DUNAJ ŠTUDIRAT IN POTEM SPLOH NE PRIDEJO VEČ NAZAJ.
ALI V GRAZ.
KER TAM DELO DOBIJO IN TAM OSTANEJO. TO SEM HOTEL VPRAŠATI. VIDVA STA PA IMELA VELIKO KMETIJO, NE? ČE SE SIN PA NJEGOVA DRUŽINA UKVARJAJO Z JAGODIČJEM PA Z OLJI, VI STE IMELI PA ŽIVINO, VI STE IMELI VELIKO ŽIVINE. MI SMO PA ŽIVINO IMELI, 24 KRAV PA PO STO PRAŠIČEV. PRAŠIČE SMO PRODAJALI.
STE OD TEGA ŽIVELI. ČEZ CELO ZILJSKO DOLINO SO ŠLI S PRAŠIČI, TAKRAT SO JIH VELIKO NA ŽARU PEKLI. TO JE BIL TAK ŠRAJ. 13, 14 KILOGRAMOV, JE ŽE ŠEL PRAŠIČ.
OTROCI PA SO VAMA POMAGALI NA KMETIJI, NE? JA, PO STO SMO JIH VČASIH IMELI PA SMO VSE PRODALI. VESTE, KAJ SEM OPAZIL, KO SEM BIL PRI VAS? KAKO SO TI OTROCI, VAJINI VNUKI, SPOŠTLJIVI. KAKO SO SPOŠTLJIVI, OBA FANTIČKA, SEM ZADNJIČ VIDEL. JA, STARA MAMA PA TAKO NAPREJ. ZELO LEPO. NO JA, JAZ SEM MALO UKVARJAM Z NJIMI. PREJ S FANTI PELA, JAZ BI RAD CIGAJNAR BIL PA TAKE REČI, SMO PELI ŽE FEJST. FANTJE SO RADI Z MANO PELI TA MALI.
A ŠE VEDNO POJETE, TAKO, V DRUŽINI?
TUDI VČASIH, JA.
GOSPOD OČE TUDI, GOSPOD, VAŠ SOPROG?
TUDI MALO.

IGRATE PA VSI. VSI OTROCI IGRAJO, VSAK IMA NEK INŠTRUMENT, TAKO DA SE TUDI TO UČIJO. JE TAKO? JAZ IGRAM KLAVIR IN ELEKTRIČNO KITARO.
JAZ IGRAM TUDI KLAVIR PA ŠE SAKSOFON.
FANTIČKA TUDI, EDEN JE HARMONIKAR, NE?
JA, HARMONIKO, TA MALI PA TROBENTO. TO JE PA TAKO LUŠTKANO, PRAVI, JAZ JA MORAM JAKOBA SPREMLJATI Z MOJO TROBENTO. PA GODETA. TO JE LEPO.
TAM V VAŠI HIŠI, TAM, KJER SO BILI VČASIH HLEVI, TAM SO ZDAJ VELIKE SOBE, KJER IMATE TUDI PREDAVANJA, PRODAJATE ITN., TAM NOTER SEM VIDEL EN STAR KLAVIR. OD KOD JE TISTI KLAVIR? OD DRUŠTVA JE KLAVIR.
OD DRUŠTVA DOBRAČ?
TO SMO OD DRUŠTVA DOBRAČ DOBILI, JA. SMO IGRE IGRALI PA SMO POTEM KLAVIR KUPILI.
PA STE GA VOZILI GOR PA DOL ALI KAKO? STE GA VOZILI NA VOZU, KO STE ŠLI IGRAT?
JA, SMO GA PA PREVOZILI VČASIH. S KONJI NAJBRŽ.
STAL JE NAJVEČ PRI PLANGARJU NA VZMOTIČAH, KER SMO TAM NAJVEČ IGRALI, VSE IGRE PA TO. JE TAM OSTAL.
NAJVEČ JE V DVORANI STAL, JA, KER SMO IGRE IGRALI.
TUDI VAJE SMO IMELI TAM GOR. ČE STE PA IGRE ZUNAJ IMELI, STE GA PA GOR DALI? SMO GA PA DALI NA KONJSKO VPREGO, S KONJI SMO GA VOZILI V VAČE PA V ZILJSKO DOLINO.
VI, GOSPOD MIKL, STE BILI DOBER GOSPODAR VES ČAS. STE VSE SORTE POSKUSILI, RECIMO, STE BILI PRAVZAPRAV ZELO INOVATIVNI. VI STE POZIMI FURALI, POTEM STE NEKO BENCINSKO ČRPALKO DELALI IN STE KUPOVALI ZEMLJIŠČA. OB NEDELJAH PA NA ČRPALKO.

NA ČRPALKI SMO IMELI ENEGA NASTAVLJENEGA.
JE BILA TO VAŠA ČRPALKA?
JA, SEM IMELA TAKO UREJENO, DA SEM IMELA ENEGA NASTAVLJENEGA IN TISTI JE DOBIL SOBOTO ALI PA NEDELJO PROSTO, POTEM SO BILI PA FANTJE, ZEPI JE ŽE NA ČRPALKO ŠEL ALI PA ON. 16 LET SEM IMELA TO. KDO PA VAM POMAGA PRI KMEČKIH OPRAVILIH, OZIROMA TO, KAR DELATE? IMATE KAKŠNEGA PREDDELAVCA?
V GLAVNI SEZONI, ČE SO JAGODE ZRELE, POTEM IMAMO ŽE OD ZUNAJ POMOČ, AMPAK ZDAJ, KO JE ŠEL HANZI DELAT, IMAMO ENEGA NASTAVLJENEGA.
TO, KAR PRAVITE, HANZI JE ŠEL DELAT...

NISEM DO ZDAJ DELAL, SEM BIL SAMO DOMA.
NISEM TEGA MISLIL. TO JE LEPA FUNKCIJA PRAVZAPRAV, SLOVENCI, JE MALO KAKŠEN, DA IMA KAKŠNO FUNKCIJO, RECIMO, ENI TRIJE SODNIKI SO, POTEM, NE VEM, MALO, MALO. TO JE LEPA FUNKCIJA, DIREKTOR KMETIJSKE. VI STE TUDI V TEJ SKUPNOSTI JUŽNOKOROŠKIH KMETOV. PREJ SEM BIL ANGAŽIRAN TUDI TAM.
PA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TUDI. JA, KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST, PREDVSEM SEM TAM ANGAŽIRAN.
TAM STE ANGAŽIRANI, TAM JE V BISTVU ZA SLOVENCE TO? TO SMO USTANOVILI LETA ' 88, KO SEM SE VRNIL S ŠTUDIJA NA DUNAJU, SKUPAJ S ŠTEFANOM DUMEJEM, ENIM PRIJATELJEM, TUDI S HANZIJEM MARODIČEM, NEKAJ LJUDI, KI SMO SPOZNALI, DA JE TREBA ENO IZOBRAZBO PONUJATI TUDI V SLOVENŠČINI ZA NAŠE DOMAČE KMETIJE IN KMETE TER KMETICE IN SMO POTEM USTANOVILI TAKO IZOBRAŽEVALNO SKUPNOST, KI SE PAČ UKVARJA S TEM, DA ORGANIZIRA TEČAJE IN RAZNA PREDAVANJA NA PODEŽELJU ZA ŠOLANJE NAŠIH SLOVENSKO GOVOREČIH LJUDI.
TO, KAR SEM PREJ REKEL, TO JE PRAVZAPRAV VELIKO PRIZNANJE, DA STE VI DIREKTOR TE ZBORNICE.
V GLAVNEM JE TO ENO VELIKO PRIZNANJE NA TEJ STRANI. SICER NISEM POSTAL ZARADI TEGA, KER SEM SLOVENEC, TO MORAM REČI, SEM POSTAL KLJUB TEMU, DA SEM SLOVENEC, JE PA TO, DA SE ODPRE, RECIMO, TUDI V DRUGIH STRANKAH V TEM OZIRU V KMEČKI ZVEZI, TAM V LJUDSKI STRANKI, SO NEKATERI LJUDJE, PREDVSEM TUDI PREDSEDNIK, ZELO ODPRI IN ZANJE TO NI BIL TAK PROBLEM, ZA DOLOČENE LJUDI IN POTEM JE BIL RAZPIS IN JAZ SEM SE NA RAZPIS PRIJAVIL IN POTEM SEM PRIŠEL NA VRSTO TUDI ZARADI TEGA, KER SEM BIL ŽE TRI LETA V TEJ USTANOVI, SEM DELAL IN SEM USTANOVO ŽE POZNAL OD ZNOTRAJ IN SEM MOGOČE IMEL TUDI SREČO, DA SEM TJA NOTRI PRIŠEL.

BOM GOSPO MAMO VPRAŠAL PA GOSPODA OČETA. ALI STE ZDAJ ZADOVOLJNI, PONOSNI NA KONCU KONCEV, VSI TRIJE OTROCI SO DOSEGLI VELIKO. HČERKA JE UČITELJICA, EN SIN JE USPEŠEN PODJETNIK, ON JE DIREKTOR. STE ZADOVOLJNI? JA, PRAVIJO, ZDAJ JE TAKA NIT, ČE BI JO ZASMODIL, GORI.

KO SO TAKO DALEČ ŽE PRIŠLI, NO. MORAM PA POHVALITI STARŠE, RECIMO, ONI SO NAS VEDNO PODPIRALI PRI IZOBRAŽEVANJU. VEDNO SO VSE NAREDILI, DA SE ŠOLAMO TO, KAR HOČEMO IN DA SO NAS DEJANSKO PODPRLI V TEM, DA SMO TO NAREDILI, KAR SMO HOTELI. SIGURNO SO TUDI MENE USMERILI V KMETIJSTVO, RECIMO, ŠOLALI, AMPAK KLJUB TEMU SO BILI ODPRTI, DA GREM TUDI ŠE LAHKO ŠTUDIRAT, KER SEM BIL NAMENJEN, DA DOMA PREVZAMEM KMETIJO, AMPAK SO KLJUB TEMU ŠE VSE NAREDILI. V TEM JE ŽE PREDNOST, TUDI ČE JE KMETIJA BILA MAJHNA, AMPAK ŠOLANJE JE TREBA UREDITI, BI REKEL. IN POTEM IMAJO LJUDJE MOŽNOST, ALI MI SMO IMELI MOŽNOST ODLOČITVE, DELAMO TAM, TO ALI ONO. IN TO JE PAČ PREDNOST, ČE SI ŠOLAN. KLJUB TEMU, DA JE BILA KMETIJA MAJHNA, AMPAK OČE IN MAMA STA NOČ IN DAN DELALA, PREDVSEM TUDI ZATO, DA BI NAM OMOGOČILI ŠOLANJE IN DA BI ODPRLI POT DO BOLJŠEGA, POD NAREKOVAJEM, ŽIVLJENJA, KER ŽIVLJENJE NA KMETIJI JE TUDI LEPO ŽIVLJENJE. TO MORAM TUDI REČI.
ZDAJ VERJETNO NI TAKO TEŽAVNO, KOT JE BILO V NJUNIH ČASIH. ZDAJ IMATE VERJETNO BOLJ... JA, AMPAK ZDAJ MORAŠ KOT KMET BITI TUDI IZOBRAŽEN, DA IMAŠ DOBRO IZOBRAZBO, KER ZDAJ TAKO ENOSTAVNO TUDI NI VEČ, KER MORAŠ BITI FLEKSIBILEN IN MORAŠ SPOZNATI TREND IN ČE NEKAJ NOVEGA ZAČNEŠ, MORAŠ DOBRO ZAČETI. MORAŠ ŽE TUDI IMETI DOBRO IZOBRAZBO.

A STE V TEM DRUŠTVU TUDI VI AKTIVNI, TO KULTURNO DRUŠTVO DOBRAČ? JA, V KULTURNEM DRUŠTVU DOBRAČ SEM JAZ TUDI AKTIVNA. OTROCI ZDAJ PRIPRAVLJAJO IGRO.
KAJ IMATE ZA ENO IGRO.
ZDAJ STE BILI EN TEDEN. BILI SMO V ANKARANU.
STE SE KOPALI?
JA. ZAKAJ STE PA BILI V ANKARANU?
IMELI SMO VSAK DAN DVAKRAT VAJE TRI URE IN V PROSTEM ČASU PA SMO SE ŠLI TUDI MALO KOPAT. PRIPRAVLJAMO ENO MLADINSKO IGRO KOLONIJA. S TO GREMO POTEM NASTOPAT, ZDAJ, KONEC SEPTEMBRA, BO PREMIERA PRI PRANGARJU, V TEJ GOSTILNI IN POTEM GREMO MALO PO KOROŠKEM, MALO NA TURNEJO.

TO ME ŠE ZANIMA, TO ŠTEHVANJE, A JE TO ŠE POČNETE, SE PRAVI, TO LJUDSKO IZROČILO, TA OBIČAJ, ŠTEHVANJE? TO ŠE IMATE? PO TEM STE BILI ZNANI. JUŽNA KOROŠKA JE BILA PO TEM ZNANA. TO JE ZILJSKI OBIČAJ IN TO ŠE OBSTOJA.- ŠE DELAJO TO?
JA, DELAJO V PODKLOŠTRU PA SKOZ GOR V ZILJSKI DOLINI. IMAJO ŽEGEN, KADAR JE ŽEGEN, TO JE ENA VAS, IMA TISTI PRAZNIK, TEDAJ ŠTEHVAJO.
SVOJEGA SVETNIKA. SE JE VAŠ SOPROG TUDI POSKUSIL V TEM?
JA, MI SMO TUDI ŠTEHVALI. TO SO POSEBNI KONJI, NE? KAKO SE JIM REČE?
MI SMO PAČ ŠTEHVALI V MEŽICI, V LJUBLJANI PA SMO ŠTEHVALI V TRSTU.
V TRSTU V LJUBLJANI... KAKŠEN OBIČAJ JE TO V BISTVU? TAM JE EN KOL... TAM NA ENEM STEBRU OBESIJO EN SOD, LESENI, KI JE NA ENI STRANI ODPRT, GA LAHKO OBESIŠ IN POTEM TOLIKOKRAT MIMO JEZDIJO IN GOR TOLČEJO...
NEOSEDLANI KONJI?
NEOSEDLANI, TAKO, JA. VEČ ALI MANJ PRI NAS Z LORIKI, S TISTIMI, BOLJ TEŽKIMI KONJI IN POTEM TOLČEJO TOLIKO ČASA, DA TISTI SOD RAZPADE.
TISTE OBROČE LOVIJO, NE?
TAKO, JA. TISTI, KI JE ZADNJI UDARIL, DA JE POTEM PRIŠLO DO RAZPADA, TISTI POTEM DOBI KRANCEL IN SME POTEM TUDI...
KO SMO V TRSTU ŠTEHVALI, SMO IMELI PA KONJE IZ JAHALNE ŠOLE.
TO SO BILI IZ LIPICE?
JA.
NE, IZ LIPICE, MISLIM, DA NISO BILI, AMPAK IZ JAHALNE ŠOLE TAM, SO PA BILI MALO BOLJ DIVJI, ŽIVI.

EN FANT JE SEDEL NA KONJA, SE JE PA OBRNIL PA ČEZ ŠTIRI MIZE PA KLOPI SKOČIL. ČEZ MIZE JE SKOČIL.
ŠE DOBRO, DA JE BIL DOBER JEZDEC, DA NI PADEL DOL.
DOBER JEZDEC NI BIL, DRUGAČE MU NE BI UŠEL ČEZ MIZE.

A STE BILI VI TAKRAT ZRAVEN, KO STE NEKO DARILO NESLI NEKDANJEMU JUGOSLOVANSKEMU PREDSEDNIKU TITU? KDO JE BIL OD VAS TAKRAT? STE BILI VI ZRAVEN? STE ŠLI V BEOGRAD?
JAZ SEM BILA TAKRAT ZRAVEN, JA.
TI SI BIL TUDI V BEOGRADU. OBA SVA BILA.
AMPAK JAZ SAMA SEM PRIŠLA ČEZ TO. IN KAKŠNO DARILO STE NESLI? ZA KAJ JE ŠLO TEDAJ? KAKŠNO DARILO STE NESLI?
A MORAM REČI?
JA, PROSIM. ZIBELKO, POSLIKANO PA POLNO ZILJSKIH NAGELJNOV, TISTIH, KI DIŠIJO. JE VSE CVETELO.
IN STE MU JIH IZROČILI, NJEMU. TO ZIBEL SEM NJEMU PRINESLA, JE BIL ČISTO, NI MOGEL POGLEDATI, JE REKEL, NEKAJ TAKO LEPEGA.
SE JE POGOVARJAL Z VAMI? JA, SE JE POGOVARJAL Z MENOJ.
TO JE BILO ZA 1. MAJ. JE BILA V ZIBELKI KOROŠKA ZEMLJA.

SAMO TE OBLASTI, BOM REKEL, SLOVENSKE, ALI PA ČE VZAMEMO JUGOSLOVANSKO PA AVSTRIJSKA, DO VAS, KOROŠCEV, NEKAKO NISO DOVOLJ POZORNI. SE PREMALO BRIGAJO ZA VAS, KAJNE, TUDI SLOVENSKA OBLAST?
SPLOH PREJ NI BILO KAJ, SAMI SO MORALI RES NAŠI STARŠI PA STARI STARŠI, SO MORALI RES, SO SE MUČILI, DA BI SE OBDRŽALI. STO LET PREJ JE BILO VSE SLOVENSKO.
NI BILO DOVOLJ PODPRE, NIKOLI. IN TUDI ZDAJ JE NI.
TUDI ZDAJ JO JE VEDNO MANJ. PREPUŠČENI STE BOLJ SAMI SEBI.
ZDAJ SICER MALO BOLJ PRIHAJA, AMPAK JAZ BI TUDI ŽELEL, DA BI BILA MALO MOČNEJŠA. V TEM SMISLU, POLITIČNO, AMPAK SAJ VESTE, SVET JE PAČ TAK. NAJBOLJ TRPELI SMO PA V BEOGRADU, 35 STOPINJ, ZILJSKA NOŠA IMA TRI OBLEKE, FANTJE ŠKORNJE DO GOR PA JOPIČ GOR, SMO SE POTILI, DA SMO BILI MOKRI...
TOLE JE TA FOTOGRAFIJA, KO STE V NOŠAH.
KAKOR BI PO MOKREM HODILI.

35 STOPINJ JE BILO, JA.
TO JE TO.
TO JE V TRSTU. TO SO TE NOŠE VAŠE LEPE, ZILJSKE?
TO SO TE NOŠE, JA. TUKAJ SMO TUDI ŠTEHVALI.
VAS BOM VPRAŠAL, KAKŠNA DOMOVINA SE VAM ZDI AVSTRIJA ZA VAS?
ČE SMEM JAZ REČI. AVSTRIJA JE ZDAJ DOSTI POZITIVNA DOMOVINA, JAZ NE BI CELE AVSTRIJE VRGEL V ISTI KOŠ, KAKOR TUDI NE DOLOČENE LJUDI NA KOROŠKEM. TUDI NA KOROŠKEM JE TREBA MALO RAZLIKOVATI, DA JE, BI REKEL, NAJMANJ 50 PROCENTOV DRUGIH, KI MOGOČE NE PRIDEJO TAKO DO IZRAZA. IZRAZIJO SE VEČ ALI MANJ TISTI, KI SO NASPROTNIKI, AMPAK NE BI SMEL REČI, DA JE CELA KOROŠKA, ALI TUDI CELA AVSTRIJA TAKA, AMPAK SIGURNO JE TAKO, DA SO IMELI VEDNO TEŽAVE S SVOJO MANJŠINO. V GLAVNEM BI MORALI SIGURNO BITI BISTVENO BOLJ ODPRTI, KER JE TO ENA KULTURA IN JE ŠKODA, ČE V GLAVNEM ZGUBIJO TISTO SLOVENSKO KULTURO ZNOTRAJ AVSTRIJSKE REPUBLIKE. TO JE TISTA STVAR IN V GLAVNEM POSTANEJO POTEM POSLABŠANI, BI REKEL, ČE ZGUBIJO TISTO KULTURO. OČITNO BODO TO ŠELE TEDAJ UGOTOVILI, ČE BOMO ČISTO IZUMRLI, KAR SICER UPAM, DA NE BO TAKO HITRO, KER BOMO NAŠE OTROKE TUDI PRIDNO ŠOLALI.
ČEPRAV SO NAPOVEDI KAR PESIMISTIČNE. DR. GRILC JE REKEL, ČEZ DESET LET MOGOČE NE BOMO MOGLI VEČ GOVORITI O SLOVENSKI MANJŠINI.
STVAR JE TAKA, TISTI, KI GOVORIJO DOMA, V DRUŽINI SLOVENSKO, TEH JE VEDNO MANJ. TO JE TA PROBLEM. MI IMAMO DOSTI PRIJAVLJENIH K DVOJEZIČNEMU POUKU, KI SE NE BODO NIKOLI POČUTILI SLOVENCI, JASNO, ONI SO NEMCI, AMPAK SE UČIJO ŠE DODATNI SLOVENSKI JEZIK.

KOLIKO JE PRI VAS, RECIMO, NA LOČILU, KOLIKO JE DRUŽIN, KOLIKO JE HIŠ, KJER GOVORIJO SLOVENSKO.
SOSEDI PA ŠE NEKAJ, POL SMO PA ŽE TAM.
TISTI, KI Z OTROCI GOVORIMO SLOVENSKO, SMO TRI.
SAMO.
MAJHNI OTROCI TUDI ZNAJO.

KAJ BOSTE PA VEDVE POTEM, KO BOSTE ENKRAT ŠOLO KONČALE? JAZ BOM UČITELJICA LJUDSKE ŠOLE.
IMAŠ ŽE ZDAJ VSE NAPISANO, VSE JE ŽE JASNO.
PA TI?
JAZ ŠE NE VEM, MOGOČE TUDI UČITELJICA V LJUDSKI ŠOLI.
SE PRAVI TAKO, KOT VAJINA TETA. JA.
AMPAK VSI ŽE NE BODO POSTALI UČITELJI, KER TOLIKO UČITELJEV TUDI NE BOMO RABILI.
SAJ TO JE TAM, BODO MORALI KAM DRUGAM ITI SPET.
TAKO, TUDI ŠE NEKAJ PODJETNIKOV IN NEKAJ KULTURNIKOV IN DRUGIH RABIMO.
TALE VAS, LOČILO, PO ČEM IMA IME LOČILO? TO NI PREVOD BESEDE HART.
NE, TO NI PREVOD BESEDE HART, LOČILO JE VEČ ALI MANJ ŠELE V ZADNJIH NEKAJ DESET LETIH.
MENI SE ZDI, DA JE LOČILO, SE LOČI ZILJSKA DOLINA PA ROŽ. TUKAJ JE LOČILO. SICER NEKATERI PRAVIJO, KER SE TAM CESTA LOČI NA ITALIJO IN NA SLOVENSKO STRAN, AMPAK TO TUDI NI BILO, KER TA CESTA SE PREJ NI NA LOČILU LOČILA, TEMVEČ ŠELE V SOSEDNJI VASI. AMPAK V GLAVNEM PRIHAJA BESEDA PO MOJEM IZ MOČVIRJA IN SICER SO VEČKRAT REKLI " VOČICO " ALI " MOČIVO " IN OD TEGA MOČIVA ALI OD MOČVIRJA, KER POD NAŠO VASJO JE BILA ENKRAT ZILA IN JE BILO BOLJ MOČVIRNATO IN NA HRIBU ZGRAJENA VAS, MENI SE ZDI, DA GRE BOLJ V TO SMER SLOVENSKA BESEDA MOČVIRJE, MOČIVO, LOČILO.
A SE JE VEDNO REKLO LOČILO? STE TUDI VI V VAŠIH ČASIH GOVORILI LOČILO? NE.
NE? ŽE TAKRAT LOČILO?
SMO GNALI OVCE IN JE BILO SKOZ LOČILO, GOVORILI.

DOČIM PA NE TAKO IZRAZIT " L ". TO JE BILO TAKO BOLJ " VOČIVO ", NA " VOČIVU " SMO BILI. TO POMENI, TO NI BILO TAKO IZRAZITO " L ", KOT ZDAJ, V LEPI SLOVENŠČINI, TEMVEČ BOLJ ENE VRSTE " V ".
KAKO SE TA VAŠ KRAJ, GOSPA BRIGITA IMENUJE?
TO JE OBČINA BILČOVS, AMPAK TAM, KJER SEM JAZ DOMA, JE ŽE LUČE. TO JE TIK OB DRAVI ENA MAJHNA VAS. TAM JE PA TUDI, PREJ, KO SEM BILA MAJHNA, SO VSI GOVORILI SLOVENSKO, TUKAJ SEM SE ŠELE V LJUDSKI ŠOLI NAUČILA NEMŠČINE, KER SMO KOT OTROCI VSI SAMO SLOVENSKO GOVORILI. ŠE VEDELI NISMO, DA JE TUKAJ TUDI ŠE EN DRUG JEZIK, KER SMO VEČINOMA V VASI BILI IN POTEM JE ENKRAT ENA DRUŽINA PRIŠLA S ŠESTIMI OTROCI, ENA NEMŠKA DRUŽINA IN SMO TAM ŠELE PRVIČ SLIŠALI, DA TUKAJ GOVORIJO ŠE EN DRUG JEZIK. OTROCI SMO SE PA POTEM V ŠOLI NEMŠČINE NAUČILI.
A VAM, GOSPOD ZEPI KAJ POMAGA TO, DA GOVORITE SLOVENSKO, RECIMO, KO SE ŠIRITE S SVOJIM PODJETJEM SEM ČEZ PROTI BALKANU IN NA VZHOD, VAM POMAGA TO, DA GOVORITE SLOVENSKO?
MISLIM, DA JE ZELO VAŽNO, DA SE GOVORI ŠE EN DRUGI JEZIK IN ŠE VEČ JEZIKOV. TO ZELO POMAGA, ČE POTUJEMO V DRUGE DEŽELE. MENI JE POMAGALO SEVEDA, KER SMO V SLOVENIJI TO GRADILI, PODJETJE IZOMAT IN SMO TUDI ' 90. LETA, SO SE PIVOVARNE, SO NAREDILI VELIKE INVESTICIJE. TO STA BILA UNION PA LAŠKO IN MI SMO BILI ŽE ZNANI, DA NAREDIMO DOBRO KVALITETO, TUDI V TERMINU IN SKUPAJ SMO POTEM ZGRADILI IZOMAT IN SO NAM ZAUPALI IN MISLIM, DA JE TUDI POMAGALO, DA SMO SE PO SLOVENSKO POGOVORILI IN TUDI O TEHNIKI DISKUTIRALI.

IN TU IMAM ŠE DVE FOTOGRAFIJI, MOGOČE POGLEDAMO. TO JE HANZIJEVA DRUŽINA PA VIDVA, TOLE JE VSEH PET VAŠIH OTROK. JE TREBA SKRBETI ZA NASLEDSTVO. A VESTE, ENA KMETIJA RABI LJUDI. JA, SAMO SLABO KAŽE, KDO BO OSTAL TAM.
NE, BO SIGURNO NEKDO OSTAL NA KMETIJI.
TO JE PA VAJINA OHCET. JA.
JE BILO VELIKO LJUDI?
JA, VELIKO. TU IMAMO ŠE NEKO HIŠO, TO JE BILA PA STARA HIŠA VAŠA, GAMSOVA, STE JO MALO PREDELALI.
PREJ JE BILO TUDI 12 OTROK. PRI NJEMU.
A JE ŠE KAKŠEN POLEG VAS ŽIV? JA.- ŠE.- ŠE ŠTIRJE.

POČASI BOMO KONČALI TALE POGOVOR. ME JE ZELO VESELILO, DA SEM IMEL TOLIKO GOSTOV IN DA SO TO LJUDJE, KI SE TAKO TRUDIJO, DA OHRANIJO SLOVENSKI JEZIK. HVALA LEPA VAM, VSEM SKUPAJ. TUDI VAM, SPOŠTOVANI GLEDALCI, HVALA LEPA ZA POZORNOST IN ŠE NAPREJ LEP VEČER.

Prejšnja: Družina Španzel

Naslednja: Družina Širovnik

oglasno sporočilo

Moj RTV

Družinske zgodbe: 19. 9. 2010