Duhovni utrip: 02. 01. 2009

JAZ PRAZNIKE DOŽIVLJAM PREDVSEM TAKO, DA SE DEJANSKO TAKRAT LJUDJE MALO USTAVIMO. SPLOH DANES, KO JE TAKŠNA ŽIVLJENJSKA NAGLICA, KO JE TOLIKO RAZLIČNIH INTERESOV, DA SE ZBLIŽAMO SPET PONOVNO Z NAŠIMI NAJDRAŽJIMI, TISTIMI, KI SO NAM NAJBLIŽJE, DA SE POGOVORIMO, DA PODOŽIVIMO NEKO MOGOČE IZKUŠNJO IZ PRETEKLOSTI, KI SMO JO DOŽIVELI S SVOJIMI STARŠI, BABICAMI, KI JIH MOGOČE NI VEČ MED NAMI. SKRATKA, DA SE MALO POGLOBIMO VASE IN DA ZAČUTIMO SPET TO POVEZANOST S SVOJIMI DRAGIMI.

TA DAN NI SMEL ITI NOBEDEN NIKAMOR.
RECIMO ZA TAKE PRAZNIKE SMO PO VASI HODILI SEM TER TJA. KO JE PA TA DAN, SE JE PA STROGO DRŽALO, DA SE NE GRE NIKAMOR TISTI DAN. ŠE POUDAREK JE BIL NA PRAZNOVANJU. KER DRUGAČE SE RAZVREDNOTI, TAKO PA JE NEKAKO SKUPAJ DRŽALO.
TO JE BIL DRUŽINSKI PRAZNIK.

ČAS PRAZNIKOV JE BIL NAMENJEN OBRATU DUHOVNIM VREDNOTAM, K ZAVEDANJU POVEZANOSTJO Z DRUŽINO IN SOLJUDMI TER NENAZADNJE Z LASTNO DUŠO. SČASOMA PA SO POSTALI OBELEŽJA POMEMBNEJŠIH DOGODKOV IZ ŽIVLJENJA ČLOVEŠKE SKUPNOSTI, DUHOVNA KOMPONENTA PA JE VSE BOLJ IZGUBLJALA SVOJ POMEN.

KO SEDAJ V SODOBNEM, TEHNOLOŠKO RAZVITEM SVETU, POMISLIMO NA PRAZNIKE, NAS MISEL OBIČAJNO PRIPELJE DO OBČUTKOV, KI SO POVEZANI S POČITKOM, POTOVANJI IN PRAZNIČNIMI NAKUPI. DANDANES SO PRAZNIKI ZA VEČINO LJUDI PREDVSEM PROSTI DNEVI BREZ SLUŽBE IN SKRBI, OB DOBRI HRANI, VESELJU TER OBILICI POTREBNIH TER NEPOTREBNIH DARIL. GLOBJI POMEN PRAZNIKOV PA SE JE IZGUBIL NEKJE V ROKAVIH SODOBNEGA ŽIVLJENJA, KI ZARADI HITREGA TEMPA POSTAJA VSE BOLJ POVRŠINSKO, BREZ PRAVE VSEBINE.

A ODNOS DO PRAZNIKOV JE V RESNICI ZELO POMEMBEN, SAJ RAZKRIVA ODNOS POSAMEZNIKA IN DRUŽBE DO DOLOČENIH VSEBIN, DO ŠIRŠEGA SOCIALNEGA OKOLJA, DO SOLJUDI IN SAMEGA SEBE TER NENAZADNJE DO DUHOVNIH RAZSEŽNOSTI ŽIVLJENJA.

KAJ NAMA POMENI? NIČ KAJ POSEBNEGA. SVEŽE LETO, NOV ZAČETEK. NE VEM, JAZ MISLIM, DA SO MALO PRETIRANI ŽE TILE PRAZNIKI, KER VSE SKUPAJ ZAČNE ŽE PO PRVEM NOVEMBRU. TAKO, DA SMO POTEM NA KONCU ŽE MALO NAVELIČANI.
PRAZNOVANJE? NE VEM, DA SE ZABAVAŠ. DA SE IMAŠ DOBRO.
PRAZNUJEMO ZA BOŽIČ, AMPAK NE TO TAKO IZ KAKŠNIH VERSKIH NAGIBOV, AMPAK TAKO KOT ENO DRUŽINSKO SREČANJE. PA DEDEK MRAZ TUDI PRIDE ZA NOVO LETO, ČEPRAV SMO ŽE ZELO VELIKI. TAKO DA SE MALO DRUŽIMO, DA PRIDEMO SKUPAJ.
NE VEM, S PRIJATELJI PA DOMA.

TAKO KOT JE V SVEČANIH TRENUTKIH ČLOVEK SVEČANO BOLJE OBLEČEN, DA SE UGLASI Z ATMOSFERO, Z DOGAJANJEM V TISTEM TRENUTKU, TAKO SE MI ZDI TUDI POMEMBNO, DA SVOJ PROSTOR, KI JE VELIKO BOLJ POMEMBEN DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA, KOT SI MOGOČE MISLIMO, NE SAMO Z VIDIKA PREŽIVETJA, AMPAK TUDI Z VIDIKA KVALITETE ŽIVLJENJA V NJEM, SE MI ZDI POMEMBNO, DA TUDI PROSTOR NA NEK NAČIN OKRASIMO, PRIPRAVIMO, DA SODELUJE V TISTEM VZDUŠJU. KAJTI, ČE PROSTOR OKRASIŠ, ČE PRIPRAVIŠ KAJ POSEBNEGA, GA OKRASIŠ, OČISTIŠ, KAKORKOLI, POSVETIŠ Z NEKO GLASBO, Z VONJI, S POSEBNO SVETLOBO, USTVARIŠ DOLOČENO ATMOSFERO IN TA ATMOSFERA TE POKLIČE VASE. S TEM SE UGLASIŠ IN TO TI NEKAKO POMAGA SE ODPRETI TISTEMU SPOROČILU, KI GA EN KONKRETEN PRAZNIK NOSI.

ŽE SAMA BESEDA PRAZNIK POMENI, DA GRE ZA ČAS, KO BI SE ČLOVEK IZPRAZNIL VSAKDANJIH OBIČAJNIH VSEBIN, KO NAJ BI SE VZDRŽAL OBIČAJNIH OPRAVIL, SE OČISTIL, TAKO FIZIČNO, ČUSTVENO KOT MISELNO Z NAMENOM, DA NAREDI PROSTOR GLOBJIM IZKUŠNJAM SEBE, SOČLOVEKA IN SVETA. TEMU JE NA PRIMER NAMENJEN POST IN SKRB ZA PRIMERNO PREHRANO, KI NAJ BI JO UŽIVAL V TEM ČASU. PA POUDAREK NA VREDNOTAH KOT SO MIR, STRPNOST, DELITEV IN OBDAROVANJE. TEM VREDNOTAM JE NAMENJENA GLOBOKA SIMBOLIKA IN SPOROČILNA VREDNOST PRAZNIKOV, V KATERO NAJ BI SE V TEM POSVEČENEM ČASU POGLABLJALI. BOGATA SIMBOLIKA DUHOVNIH PRAZNIKOV NAMREČ GOVORI O TEMELJNIH ZAKONITOSTIH ŽIVLJENJA, O POMENU ETIKE IN RAZVOJU DUHOVNIH VRLIN. VSE S CILJEM PREFINITI ČLOVEKA, DA VANJ LAHKO VSTOPIJO GLOBJE DUHOVNE VSEBINE, KI ŠIRIJO OBZORJA ŽIVLJENJA, ODPIRAJO NOVE IZKUSTVENE RAZSEŽNOSTI TER TAKO POMAGAJO PRI DUHOVNI RASTI IN RAZVOJU.

POMEN BOŽIČNIH PRAZNIKOV JE MORDA VEČJI, ČE GA GLEDAMO IZ CELOTNE PRIPRAVE NAJPREJ. ŽE OD ZAČETKA ADVENTA, TOREJ OD KONCA NOVEMBRA, ČE SE ZNAMO ODPOVEDOVATI, ČE SE ZNAMO POSVETITI TEMU PRIHODU, NOVEMU ROJSTVU LUČI NA NAČIN, DA BDIMO SAMI NAD SEBOJ IN GOVORIMO PRAVE BESEDE, IMAMO DOBRE MISLI, IMAMO PRAVA ZDRAVA ČUSTVA. ALI SPLOH JAZ UPRAVLJAM SVOJE ŽIVLJENJE, DA SI LAHKO SPLOH REČEM, DA SEM ZAVEDEN ČLOVEK? IN KO SI TAKO SKRBEN DO SEBE, JE NA TISTI VEČER NOVEGA ROJSTVA, KO SE ODPRE SVETO NEBO, VERJETNO TUDI TVOJA NOTRANJOST PRIPRAVLJENA, DA ZAČUTIŠ TISTI MIR, KI SE RODI IN TISTO BLAGOSTANJE DUHA, KI TE NAPOLNI OD ZNOTRAJ.

ZATO NAJ BODO PRAZNIKI RES PRAZNIKI. ČAS, KI SI GA VZAMEMO ZASE, ZA DRUŽINO, ZA VZPOSTAVITEV NOTRANJEGA RAVNOVESJA IN MIRU. A NE LE TAKRAT. TAKO KOT SO MED LETOM PRAZNIČNI DNEVI NAMENJENI ODDIHU IN OBRATU K SEBI, TAKO NAJ BI TUDI V VSAKEM POSAMEZNEM DNEVU IMELI TRENUTKE ZA PRAZNOST V SMISLU ODDIHA OD OBIČAJNIH OPRAVIL. ZA DOSEGO NOTRANJEGA MIRU IN UGLAŠENOSTI S SAMIM SEBOJ. MORDA OB DOBRI KNJIGI, KVALITETNI GLASBI ALI OB POGLOBLJENI MEDITACIJI.