Duhovni utrip: 1. 5. 2009

VELIKOKRAT OVIRE IZHAJAJO IZ PRETEŽNO TEOLOŠKIH STALIŠČ, PREPRIČANJ. SAM SE V SLOVENIJI ŽE KAR NEKAJ LET TRUDIM USTANOVITI MEDRELIGIOZNI SVET, KI BI MED SEBOJ POVEZAL VSAJ PET GLAVNIH SVETOVNIH RELIGIJ, VENDAR PA SE LE TEM NE ZDI RELAVANTNA, POMEMBNA IZMENJAVA MNENJ Z MANJŠIMI VERSKIMI SKUPNOSTMI, DA BI NAŠLI SKUPNI JEZIK.

PO NAUKU SO SI DUHOVNE POTI LAHKO PRECEJ RAZLIČNE. ENAKO VELJA ZA PRISTOP, KORAKE ALI TEHNIKE ZA DOSEGO DUHOVNE IZKUŠNJE. TISTO, KAR PA JIH ZDRUŽUJE, JE RAVNO SAMA IZKUŠNJA TRANSCEDENTNEGA. OPISI MEDITATIVNIH IZKUŠENJ SO SI V MNOGIH POGLEDIH DOKAJ PODOBNI, SAJ GOVORIJO O PODOBNIH DOŽIVLJANJIH, PODOBNIH OBČUTKIH IN PODOBNIH SPOZNANJIH. INTERPRETACIJA TEH IZKUŠENJ IN NAUK, KI NA NJIHOVI OSNOVI NASTAJA, PA JE LAHKO PRECEJ DRUGAČEN. MARSIKATERI DUHOVNI POPOTNIK JE ZATO POGOSTO ZAČUDEN NAD PREPADOM, KI JE V STOLETJIH NASTAL MED RELIGIOZNIMI SISTEMI IN PRAKSAMI. KAJ KONKRETNO OMEJUJE SODELOVANJE?

VENDAR ČE NA TEOLOŠKIH FAKULTETAH UČIJO, DA JE NJIHOVA POT EDINA PRAVA POT DO ODREŠENJA, OSTALI PA SE MOTIJO IN ČE TO PREPRIČANJE PODAJAJO NAPREJ SVOJIM ŠTUDENTOM, KAR SE ŽAL VELIKOKRAT DOGAJA, POTEM JE ZELO TEŽKO NAJTI SKUPNI DIALOG.

DANES SE MANJ GOVORI O TEM, KAKŠEN JE NAŠ ODNOS DO ONOSTRANOSTI, KAKŠEN JE NAŠ ODNOS SPLOH DO BOGA. VSI GOVORIJO O TEM, KAKŠEN JE VPLIV ORGANIZIRANE RELIGIJE OZIROMA CERKVE ALI VERSKE SKUPNOSTI NA NAŠE ŽIVLJENJE. MENI SE ZDI, DA TAKŠNE RAZLIKE SO PRAVZAPRAV VPLIVALE NA TO, DA VČASIH NE POZNAMO, KAKO BI SE SPLOH RAVNALI NASPROTI TISTIM, KI NE SODIJO V NAŠ REGIJSKI OKVIR ALI NE RAZUMEJO TO, KAR MI VERJAMEMO. SEVEDA RAZLIKE SO TUDI V TEM, DA ČLOVEK NE ŽELI, ČE JE NA ENI DUHOVNI POTI, ODPRETI ŠE DRUGO POT, KJER MU, ŠE POSEBEJ TISTIM, KI MORDA NE RAZUMEJO DOVOLJ RELIGIJE, ZAPIRAJO POTEM MORDA NJEGOVO HREPENENJE PO BOGU, PO ONOSTRANSTVU.
ČE SE POGLOBIMO V NAUKE RAZLIČNIH DUHOVNIH POTI S TREZNO DISTANCO, LAHKO UGOTOVIMO, DA TUDI PRI NJIH LAHKO NAJDEMO PRECEJ SKUPNIH TOČK. ENA NAJBOLJ IZRAZITIH SO ETNIČNE VREDNOTE. TO, KAR NA ZAHODU POZNAMO KOT DEKALOG ALI 10 BOŽJIH ZAPOVEDI, ZASLEDIMO Z NEKOLIKO DRUGAČNIMI BESEDAMI ZAPISANO TUDI V DRUGIH RELIGIJAH IN TUDI V MANJŠIH PLEMENSKIH VERSTVIH, KI SE ZDIJO MNOGIM BOLJ PREPROSTA IN ELEMENTARNA KOT VELIKA VERSTVA SVETA. SO TO LAHKO STIČNE TOČKE DUHOVNIH POTI? NA ČEM BI LAHKO GRADILI SODELOVANJE?

PRVIČ, MISLIM, DA JE OSNOVA V TEM, DA SMO MI VSI BITJA, KI JIH JE USTVARIL STVARNIK. MI VERUJEMO ALAH ALI BOG, DRUGI PO SVOJEM VEROVANJU. TO POMENI, DA IMAMO PRIBLIŽNE ETNIČNE OKVIRJE V NAŠEM RAZUMEVANJU. NE SAMO RELIGIJSKEGA ŽIVLJENJA, AMPAK ŽIVLJENJA NA SPLOH.

MISLIM, DA BI SE LAHKO SODELOVALO V RAZLIČNIH ŽIVLJENSKIH ZGODBAH, KAKO BI RECIMO POMAGALI ČLOVEKU KOT ČLOVEKU V STISKI.

PRVA STVAR JE ODLOČITEV, DA PRIDEMO SKUPAJ IN POTEM, DA SI ZAČRTAMO DOLOČENA KONKRETNA DEJANJA. ŠE ENA STVAR SE MI ZDI POMEMBNA, DA JE POTREBNO BITI ZELO POZOREN, DA SE NEKDO NE POČUTI UŽALJENEGA, ZAPOSTAVLJENEGA, KAR ZELO HITRO PRIDE. JAZ, ČE GOVORIM ČISTO IZ SVOJEGA KONTEKSTA, SE MI ZDI, DA TA ČRNI POVSOD LAHKO NASTAVI ZANKO IN NAS UJAME. ZDAJ, KDO JE VEČJI, KDO JE MANJŠI, KDO JE BOLJ POMEMBEN, TE STVARI SE MI ZDIJO VELIKOKRAT ODVEČ. DA SE POGOVARJAMO O STVAREH, KI NAS PRAVZAPRAV ODDALJUJEJO ŽE OD OSNOVNEGA VPRAŠANJA, ALI SMO RES PRIPRAVLJENI ITI NEKO POT, KI NAS PELJE NAPREJ ZNOTRAJ TE DRUŽBE.

TOREJ, KAJ LAHKO STORIJO ALI BI MORDA CELO MORALI STORITI? JAZ MISLIM, DA BI PREDVSEM MORALI LJUDEM VRNITI ZAUPANJE V DUHOVNOST. SKRATKA TO ISKANJE TEGA, ČEMUR MI REČEMO DUHOVNO OZAVEŠČANJE, SUBJEKTIVNO KVALITETO ŽIVLJENJA, NE SAMO TISTO MATERIALNO. SKRATKA, DA SE LJUDJE DRZNEJO TAKEGA ISKANJA, DA TO NI NEKAJ PREPOVEDANEGA, NEZAŽELENEGA. NASPROTNO, DA JE TO VREDNOTA.
ŽELIM SI SODELOVANJA V DUHU SPOŠTOVANJA, KAR POMENI, DA TE SPOŠTUJEM, SPOŠTUJEM, KAR DELAŠ IN V KAR VERJAMEŠ. LAHKO SE NE STRINJAVA, A POMEMBNO JE, DA SKUPAJ DELUJEVA, KO GRE ZA POMEMBNE DRUŽBENE ZADEVE, KOT JE BIL RECIMO PRED KRATKIM PRIMER AVTANAZIJE V ITALIJI. NI POTREBE, DA SE POPOLNOMA STRINJAMO V VSEH TOČKAH SPORAZUMA, LE V GLAVNIH. OSTALE PA NAJ OSTANEJO PAČ RAZLIČNE.

RELIGIOZNI NAUKI IN POSLEDIČNO PREPRIČANJE, KI IZ NJEGA IZVIRAJO, SO POGOSTO IZGOVOR ZA AGRESIVNO IN NESTRPNO VEDENJE POSAMEZNIKOV ALI SKUPIN. REZULTAT TEGA JE, DA DOLOČENE RELIGIJE LAHKO DOŽIVLJAMO KOT AGRESIVNE IN POSLEDIČNO NEVARNE ZA SODOBNI DRUŽBENI RED. RAVNO TESNEJŠE MEDSEBOJNO SODELOVANJE DUHOVNIH POTI V NEKAETIH SKUPNIH OSNOVAH, KOT JE NA PRIMER ETIKA ALI DUHOVNO IZKUSTVO, BI PREPREČILO TAKŠNO NESTRPNOST IN MOREBITI ODPRLO MOŽNOST ZA GLOBJE SODELOVANJE TISTIH, KI V SVETU PREPOZNAVAJO, NE GLEDE NA VERSKO PRIPADNOST, ENO IN ISTO DUHOVNO OSNOVO SVETA.