Duhovni utrip: Čudeži na prehodu v novo tisočletje

Religijskih čudežev je med vsemi čudežnimi pojavi največ. Pojavljajo se v različnih verstvih, med najbolj znane pa sodijo Marijina prikazovanja v romarskih krajih. Pogosto slišimo pričevanja o Jezusovih ikonah, ki izločajo olivno olje ali pa, ko kipec Marije začne točiti krvave solze. Verski simboli se pojavljajo na nebu, v stanovanjih, na plodovih sadja in zelenjave, pogosta pa so tudi ozdravljenja z vero. Čudeži imajo dve plati. Ena je vidna, druga pa nevidna plat. In sicer nevidna plat je tisto, ko učitno te pojavi segajo v prostor in kar ljudje zaznavajo. Fizik bi rekel, da to ni nič objektivnega, da je to stvar vere in prepričanja, vendar je dejstvo, da tudi ljudje, ki so popolni skeptiki, dvomljivci to zaznavajo. In radiostezisti pogosto ne merijo višje stopnje energije na tem mestu. Verjetno bi se dalo tudi s kakšno fotografijo to potrditi. Tako da lahko rečem, da smo ljudje sami en tak senzitiven inštrument, ki zaenkrat zna zaznavati nekaj, kar objektivno še ne znamo. Primer, ki je vzbudil veliko pozornost javnosti, je iz italijanskega mesta Čivitavekija. Leta 1995 je kipec Marije, ki so ga prinesli iz Medžugorja, začel točiti krvave solze. Nekateri zatrjujejo, da gre za resnični čudež, drugi pa so mnenja, da točenje solza ni nič nenavadnega, saj naj bi šlo za fizikalno kapilarni pojav v mavčni podlagi kipa. Preiskovalci čudeža so ugotovili, da ne gre za potegavščino ter, da so solze, ki jih toči Marija čisto prava človeška kri. Za vernike so tovrstni čudeži dokaz Božje navzočnosti, na kraje prikazovanj pa se zgrinjajo množice ljudi. Jih žene radovednost ali kaj drugega? Lahko začenjajo raziskovati, kaj je v ozadju. Saj na koncu ne gre za verovati ali ne verovati, ampak gre za raziskovanje, kaj je v ozadju teh nenavadnih, navdihujočih pojavov, ki so tako množični in se dogajajo tako številno po vsem svetu.
Enaindvajsetega septembra 1995 je svet obkrožila neverjetna novica, da kipci hindujskih božanstev v indijskih svetiščih pijejo mleko. Ponujeno mleko, ki so ga obredno darovali častilci, je pred usti božanstev dobesedno izginjalo iz žlic. Isti čudež se je dogajal tudi v drugih državah, kjer so Indijci, pa tudi v Ameriki, Kanadi in Veliki Britaniji.

Takrat sem začutila, kot da bi me nekaj odrinilo, kot nekakšen piš, kot fluid, močen sunek. In potem sem se znašla na drugi strani ceste na pločniku, še sama ne vem kako. Avto se je ustavil nekaj metrov naprej. Voznik je stopil iz avtomobila in me iskal po cestišču. Bil je čisto zmeden. Tudi ostali vozniki so gledali iz avtomobilov, niso odpeljali naprej. Jaz pa sem vprašala voznika, če išče mene in je rekel ja, jaz sem dobro čutil, da sem nekoga podrl, da sem nekaj podrl, močan udarec. Sem rekla, ja mene niste, jaz sem čisto v redu. In potem so se vsi odpeljali in jaz sem nadaljevala svojo pot. In takrat sem spoznala, da nismo sami, da je vedno nekdo z nami, ki nas čuva.

Svetlobni krogi so pojav, ki so ga prvič opazili leta 1997 v ZDA. V državah na SZ delu obale. Od takrat pa so se pojavili kasneje v Švici, na Škotskem, v Španiji.

Dandanes pa praktično ni države na svetu, kjer ne bi opazili vsaj enega. V Sloveniji so prvi svetlobni krog opazili leta 2001 v Novem mestu. Danes pa prav tako dobivamo poročila in jih tudi vidimo.

Čudežna srečanja velikokrat v človeku vzpodbudijo življenjske spremembe. Ljudje, ki so jih doživeli pravijo, da so čudežno srečanje doživeli, ko so bili v stiski in so vede ali nevede prosili za pomoč. Leta 1998 sem odpeljala vnuka v Cankarjev dom na prireditev. Šla sem pod Maksimarketom in ko odprem vrata v Maksimarketu, zagledam da nekdo sedi na klopi. V tistem mi je prišel občutek osamljenosti, da je ta človek zelo osamljen in naj se vsedem zraven njega. No in nekaj metrov je bilo še do njega in sem sklenila, da se bom vsedla. In ko pridem zraven klopi, ga pogledam in me je prešinilo. Tako mi je bilo, kot da me je eden poparil. Zagledam v njegovem obrazu Jezusa. V tistem trenutku sem popolnoma pozabila na svojo obljubo, da se bom vsedla zraven njega in da se bom pogovorila. Naredim naprej dva koraka, se obrnem, njega več ni.