Duhovni utrip: Duhovna skupnost Oriš - energij narave

Enako častimo kamen kot travo, kot zemljo, prst, kot ljudi, živali, vse je za nas enakovredno, se pravi sama filozofija ali pa religija je politeistična, imamo več kot 400 božanstev, imamo vrhovnega stvarnika, ki se imenuje Ledonmare in pa imamo,....
smo animisti, verjamemo, da vse ima dušo, se pravi, da je vse v tem univerzumu živo.
Člani skupnosti verjamejo, da je vsak človek sam odgovoren za svoje življenje, pri oblikovanju prihodnosti pa mu lahko v veliki meri pomaga božanstvo Orì, ki naj bi skrbelo tudi za duhovno ravnovesje.

to se pravi notranjost glave- naš univerzum. In to je najbolj fajn častit zjutraj, zvečer, častimo ga lahko z umivanjem glave in da skrbimo za tiste vrednote, ki nam jih v življenju večkrat manjka.
To se pravi za harmonijo, umirjenost, da prosimo za pogum, za modrost, znanje in da prevzameno odgovornost za svoje življenje.

Poleg Oriš, oziroma energij narave, člani skupnosti častijo tudi prednike in svečenike. Verjamejo v njihovo živo prisotnost, zato z njimi vzpostavljajo odnos.
Pri rojstvu dobimo od svojih staršev svoj DNK, spiritualni in telesni DNK, ki nas povezuje z našimi predniki, zaradi tega je energija naših prednikov tako pomembna v naših življenjih.

Simboli se uporabljajo tudi za izvajanje divinacije, z njo svečeniki odkrivajo posameznikovo predusodo in nanjo vplivajo. Sicer pa so simboli tudi sredstva za komunikacijo z nevidnim svetom. Stik z božanstvi pa izvajajo tudi s posebnimi obredi, eden od njih je daritev za Yamì, božanstvo matere univerzuma.

Tudi samo prehranjevanje- Sarà- je neke vrste obred. S tem ko človek zaužije pripravljeno hrano naj bi se posredno povezal z božanstvi narave, po drugi strani pa so tudi božanstva preko človeškega telesa deležna zemeljske hrane.

Posebno mesto v sistemu verovanja duhovne skupnosti pa ima ples. Gre za obred s katerim počastijo energije narave. Po besedah članov, oriša posede telo plesalca, se v njega vseli, ter mu da svojo božansko energijo. Vse to se zgodi zaradi obrednega ritma bobnov in pesmi.

Smo zelo tolerantni, ne preganjamo kadilce, homoseksualce, nihče, tudi pripadniki drugih religij pogosto pridejo in samo z nami nekaj pojejo, zaplešejo in zato so lahko samo še boljši v svoji religiji.

Jaz mislim, da vsak Bog ima rad srečne ljudi.

Islam je monoteistična religija. Vera v enega Boga je najvišja zapoved pri muslimanih. Simbol tega je Kaaba, črna kamnita kocka v Meki, rojstnem kraju preroka Mohameda, kamor vsako leto romajo milijoni muslimanov. Romanje v Meko je namreč eden od petih stebrov islama. Najpomembnejši del življenja vsakega muslimana pa je molitev.

Petdnevno molitev musliman lahko opravi v molilnicah, doma, lahko pa tudi kjerkoli drugje, če se le nahaja v neposrednem stiku z zemljo. Vendar pa individualna molitev še zdaleč nima takšne vrednosti, kot jo ima skupinska, slednja je po besedah preroka Mohameda, kar 27 krat boljša.

Za molitev je pomembno, da je človek čist. Obredno umivanje, čista obleka in čist prostor so zunanja znamenja notranje pripravljenosti muslimana za pogovor z Bogom. Poleg tega pa je pomembna tudi smer pogleda. Muslimani iz vsega sveta so obrnjeni proti Meki, pri nas to pomeni, da gledajo proti vzhodu.
Poseben pomen ima tudi drža telesa in posamezne geste. Dvig rok na začetku prvega dela molitve pomeni, da se misel dviga od tega sveta in se obrne k Bogu, sklenjene roke pa simbolizirajo tesno povezanost z Bogom. Poseben pomen ima tudi spuščanje k tem.

Zato ker je to spuščanje sebe, sebe svoje osebe na tla in priznavanje vzvišenega Boga kot ustvarjalca vsega kot stvarnika naših življenj, kot stvarnika celega sveta in tako naprej. V drugem delu molitve se uporablja tespih, vrvica s 33- imi jagodami, ob katerih se izgovarja zahvala Bogu Alahu. Zadnji tretji del molitve pa se konča z odprtimi dlanmi- prošnjo naj Bog usliši opravljeno molitev. Izvir vseh molitev pa je Koran, za muslimane Sveta knjiga, kjer so zbrana vsa navodila za življenje. Napisana je v arabskem jeziku, zato je tudi molitev v arabščini.

Človek je ustvarjen iz duše in telesa. Telo zadovoljimo s hrano in pijačo, z vodo, vendar duša tudi potrebuje svojo hrano.

Meni osebno pomeni molitev hrana za mojo dušo, sem po molitvi sproščen, bolj sproščen sem, zadovoljen in počutim se bolje.

Musliman živi iz vere. Življenje čuti kot dar, ki ga je zastonj prejel od Boga. Molitev zato ni zgolj neka dolžnost, ampak, za globoko vernega, predvsem zahvala za dar življenja.

Art of living fundation je mednarodna humanitarna organizacija, prisotna tudi v Sloveniji kot Zavod za razvoj človekovih vrednot. Namen zavoda je razvijanje in dvigovanje kakovosti človekovega življenja v fizičnem, umskem in duhovnem smislu. Med drugim so letos pripravili v svojih prostorih, v stari tovarni Rog, brezplačno vadbo joge.

Vsak trenutek znova, vsak trenutek pravzaprav posvetiti temu, da se učiš, da rasteš in da lahko daješ, namreč ni namen samo to, da lahko nekaj spoznamo pa smo boljši, ampak da ta spoznanja, ta vedenja to zanje, ki ga pridobiš predati naprej.

Ne samo kot učenje joge, ampak pomoč drugim, zato da lažje živijo, da bolj srečno živijo, na kakršnemkoli področju.

Tako smo imeli programe v Bovcu, programe za bolnike z multiplosklerozo, za bolnike s kronične utrujenosti in ravno tako se zdaj pogovarjamo z občino V Bovcu, da bomo po teh poplavah pripravili protistresni program.
Delo v fundaciji Art of living temelji predvsem na prostovoljstvu, kar pa ne pomeni zgolj razdajanja. Ko daš dobiš- se pravi se ne razdajamo, ampak smo na voljo in ko si na voljo kadarkoli lahko nekaj lepega narediš za nekoga, nekaj dobrega narediš, se vedno dobro počutiš, se počutiš izpolnjenega, srečnega, kar je vedno tudi glavno vodilo tega kar delamo.
Vaditelji so tako na voljo tudi za ure brezplačne joge, ki so namenjene vsem željnim sprostitve; lahko se jim pridružite vsak torek in četrtek ob 10. 00 in 18. 00.