Duhovni utrip: Kitajske starodavne duhovne veščine

Ratzier Bander je star petdeset let in prihaja iz Avstralije. Z vzhodnjaškimi veščinami se je začel ukvarjati pri 14 letih in sicer s harta jogo in meditacijo.
Pri 20- ih je že delal z igralci in plesalci v Avstraliji in evropskih deželah. Že od malega je trpel zaradi bolezni otroške paralize, ki se mu je pred 10 leti znova pojavila in ga priklenila na posteljo.
Pomagati si je začel z vajami hsin tao.

Vaje za um in duha se izvajajo v sedečem položaju.

R. Bander redno prireja delavnice hsin tao, v okviru obiska po Evropi, se je v Sloveniji ustavil že drugič.
R. Banderja sem povabil v Slovenijo po zanimivi izkušnji, ko sem bil v tujini na njegovi delavnici in sem bil navdušen nad zanimivimi stvarmi, ki jih uči in nad tem, kako jasno in metodično jih zna podajati. Metoda hsin tao je po besedah R. Banderja primerna za vse ljudi. Redna vadba naj bi izboljšala zdravje in povečala uspešnost na osebnem in poklicnem področju.

Če želim odgovoriti na vprašanje kaj je zen, nam tradicionalno mojstri iz držav, dežel iz katerih zen izhaja, odgovorijo, da naj človeku pokažemo pravilno držo.
Pravilna drža je bistvo zena in temelji na vzravnani hrbtenici. Brada je potisnjena nekoliko navznoter, kolena pa naj bi se dotikala tal. Pomembna sta nekontrolirano dihanje in ustrezna naravnanost duha. Za vzravnan položaj hrbtenice potrebujemo tudi pravilno podlago. In ta podlaga se tradicionalno imenuje zafu, to je japonski izraz in od višine te podlage je odvisno, kako bomo imeli zravnano hrbtenico.
Lahko pa sedimo v več različnih položajih.
Lahko sedimo na kolenih in imamo pod seboj, sedimo torej na tej podlagi, sedimo lahko v lotosu, lahko sedimo v nekem pol lotosu, lahko sedimo v nekem preprostem položaju, ki nam pač omogoča vzravnano hrbtenico. Pri vadbi zena človek sedi sam s seboj, s priprtimi očmi, v pravilni drži in ne misli nič. Izstopi iz vsakodnevnih vzorcev in vlog, ki jim je podvržen od jutra do večera ter samo opazuje kaj je v njem. Brez pričakovanj- zaradi vadbe same, kar vodi v uravnoteženost mišljenja in notranjega miru. Zen nima cilja! Ker pa o zenu, o nekih ciljih moramo govoriti, je najlažje govoriti o aspektu ali pa vidiku tako imenovanega Bompu zena.
V neki delitvi zena je bompu zen osnovna vadba, ki je namenjena predvsem psiho- fizičnemu izboljšanju človekovega zdravja, torej duševno in telesno in o tej vadbi je tudi nekako najlažje govoriti, sploh pa v sedanjem času, ki je zaznamovan s stresom in s stalnim primanjkovanjem časa. Tako da, če govorimo o tako imenovanem bompu zenu, potem je seveda naš cilj, da v življenje prinesemo umirjenost, uravnoteženost mišljenja, zbranost,

Ko sem bil mlajši mi je že beseda sama, zen, vzbudila eno tako praznino, neko preprostost, neko veličastno preprostost. No, pa takrat se z zenom nisem ukvarjal.
Tudi zdaj se ne ukvarjam prav intenzivno z zenom, mi pa zen oziroma zazen meditacija občasno pomaga, da se zberem.
V vsakodnevnem življenju nas zanese, odnese, v zazenu pa pridemo spet nazaj. V slovenščini imamo tako besedo, ki bi lahko, po moje, dosti realno opisala, kaj zen je, to je ljubezen.
Že samo zadnje tri črke dosti povejo o tem. Drugače pa zen v bistvu meni pomaga na tak način, da je kot neke vrste programiranje uma, umiritev in opustitev nekoristnih vzorcev. Tako da jaz uporabljam to, da si življenje olajšam, da mirno zaživim in to mi kar dobro uspeva, moram priznati.
Zen je primeren za vsakogar in pri vadbi se pogosto srečujejo pripadniki različnih verskih skupnosti.

Zastajanje vitalne energije terapevti povezujejo z večino zdravstvenih težav, ki jih imajo ženske z jajčniki, maternico in z neplodnostjo.

Po terapijah je dobro, da telo vzdržujemo v ravnotežju. Temu so namenjene posebne vaje, ki ohranjajo telo čisto in gibko.

Na ta način pa ne čistimo le eteričnega dela telesa, pač pa, po besedah terapevtov, sčasoma dosežemo tudi ravnotežje in usklajenost čustev, uma in duha.