Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Duhovni utrip: Konferenca krščanskih žena

Besedilo, Slike
Premiera: četrtek, 15. november 2007, Vse oddaje
slika

V Baptistični Cerkvi v Ljubljani so že šestič zapovrstjo pripravili konferenco Krščanskih žena. Prijetno vzdušje prijateljstva in odprtega sprejemanja sočloveka in Božje besede je prevevalo srečanje, ki je bilo za marsikatero udeleženko nova vzpodbuda za življenje.

Naš prvi namen je, da pravzaprav Kristjanke pridemo skupaj, da se srečamo, da se spoznavamo, da si delimo izkušnje in, da si povemo tudi svoje težave. To srečanje je seveda namenjeno duhovnosti, kako premostiti naše težave, kako zaživeti še bolj Svetopisemsko, kako živeti kot žena iz Svetega pisma. Namenjeno je pravzaprav, da se ohrabrimo, ker danes je tega zelo malo, vse smo obremenjene, večina nas je zaposlenih, večina nas je res vpreženih v različna dela in imamo seveda različne stvari za sprostitev, kar pomeni za telo, malo kdaj pa za našo dušo.

slika

Vsak človek ima neko potrebo po ljubezni, po sigurnosti, po varnosti in verjamem, da Bog je izvor tega, on nam lahko to nudi. Poleg tega pa je... Mislim, ko se ženske skupaj dobimo, to je veselje in želja je, da bi vsaka žena se zavedala v bistvu svoje ženskosti, uživala v tem, v načinu, kako jo je Bog ustvaril. Potem, ko pridemo skupaj, ko lahko malo poklepetamo, spijemo kavico, pojemo kakšno pecivo, brez občutka krivde. Pridemo žene iz različnih koncev Slovenije, z različnih Cerkva, z različnih ozadij, različnih načinov izvajanja Cerkvenih skupnosti, ampak imamo pa nekaj skupnega in to je ta ljubezen do Kristusa in do Božje besede in tukaj je naša stična točka. Iskrena pričevanja o posredovanju Božje milosti v življenju slehernika je dopolnil nagovor ameriške psihologinje, ki je s Svetopisemsko zgodbo o poti Izraelcev v obljubljeno deželo, slikovito orisala težke preizkušnje in iskanje sodobnega človeka. Še posebej je poudarila, da je Bog tisti, ki ozdravlja najtrpkejše rane in da ljudje mnogokrat na to pozabljamo.


slika

In kaj je v Svetopisemski zgodbi o štirideset let trajajočih preizkušnjah Izraelcev v puščavi najbolj nagovorilo poslušalke? Meni je ta beseda o grenkobi in odpuščanju zelo zanimiva zaradi tega, ker v vsakdanjem življenju tudi veliko tega srečujem, žene, ki hodijo z občutki krivde, z grenkobo in verjamem, da odpuščanje je edini način, kako se ta strup spravi ven. Tudi sama sem toliko in toliko let nazaj, 15 let nazaj imela, ko sem se srečala s Kristusom, je bila to prva stvar, ki sem jo imela za odpravit, odpuščanje, izlit vso to grenkobo ven in biti osvobojena, da lahko hodim h Kristusu. Mene osebno, prav gotovo, to njeno razmišljanje, kako je Bog čudežno vodil to ljudstvo, Izraelsko ljudstvo in pravzaprav, kako je to dolgo tavanje po puščavi, 40 let so Izraelci rabili, da so prišli v obljubljeno deželo, se mi je zdelo na prvi trenutek, res dolgo, ampak ko tako razmišljam o njihovih življenjih, kaj se jim je na tej poti zgodilo, koliko padcev in vzponov je bilo, in koliko tistega pozitivnega, se mi zdi, da je enako v mojem življenju.... moje je srce, ko pomislim na Gospoda, kako me našel in spremenil je, me postavil na trdna tla.

slika

V meni je živ, aleluja hvaljen Jezus, ti si vreden vse slave, vse časti in moje hvale.


V meni je živ, aleluja hvaljen Jezus, ti si vreden vse slave, vse časti in moje hvale.


Konec oktobra je Slovenijo obiskal veliki mojster You Xuande ali kot v prevodu pomeni njegovo ime Mistična vrlina, resnični človek. You Xuande je taoistični menih in eden največjih poznavalcev notranjih borilnih veščin, ki so se ohranile na kitajski Sveti gori Wudang. Vrhunec njegovega obiska je bil mojstrski spektakel v ljubljanski Hali Tivoli, kjer je s svojimi učenci predstavil znameniti Wudang Kung fu. Čeprav je bila predstava predvsem spektakel z veliko glasbe in koreografij, je bil namen obiska tako pomembnega gosta vendarle globlji. Slovencem je želel predstaviti pomen notranjih borilnih veščin in njihovo teološko filozofsko ozadje.


slika

Podobno kot večino borilnih veščin je tudi Wudang Kung fu zahodni svet spoznal preko Hollywooda. Mojster Šuande je namreč učil gibanja igralce v filmu Prežeči tiger, skriti zmaj, ki je prejel kar štiri Oskarje.


Večina ljudi poznajo borilne veščine preko filmov, oziroma bi rekel, mogoče kakšne filmske industrije, propagande, ampak načeloma namen borilnih veščin je bil, kako zaustaviti boj in dejansko ljudje se učijo, kako preprečiti oziroma, če je nekdo v konfliktu, kako mu pomagati, da več ni v konfliktu, in dejansko večina uresničenih notranjih borilnih veščin se ukvarja z našimi omejitvami, našim načinom razmišljanja, tudi telesnimi dejansko omejitvami, kar pomeni, da razumemo, da telo lahko boljše funkcionira, če seveda mu dovolimo, da lahko to izvede in, če um dejansko sodeluje v tem procesu, je rezultat toliko boljši. Wudang Kung fu odlikuje velika notranja moč. Človeka ne okrepi zgolj fizično in ga usposobi za samoobrambo, ampak ga kultivira, ohranja in povečuje predvsem njegovo notranjo energijo či. Danes je najbolj razširjena zvrst Wudang Kung fuja Taj ji.


slika

Budizem je način iskanja notranjega miru. Utemeljil ga je Buda, princ Siddartha Gautana v 6. stoletju pred našim štetjem. Budisti ne verjamejo v Boga stvarnika. Verjamejo, da je vse rezultat karme. Je nauk in pot do osvoboditve, ki jo poleg posebnih koncentracijskih in meditativnih tehnik, lahko dosežemo tudi z molitvijo.


Budisti molijo k Budi in vsem v preteklosti in sedanjosti, ki so dosegli ravnovesje, k vsem, ki posedujejo potrebno modrost, da prosilcem lahko pomagajo razumeti njihovo lastno modrost.


Molitev za budiste krajevno ali časovno ni določena. Opravljajo jo lahko kjerkoli in kadarkoli. Imajo pa posebne molitve za različne dogodke in praznike.


Buda je skozi razsvetljenje izkusil sledeče: " Če bi bitja videla pravilno, z modrostjo, bi lahko prepoznala, da vse kar vidijo ni trdno, da nič na svetu ni stalno, da se vse spreminja; celo naš jaz nima nobene trajne substance, temveč je prav tako minljiv. " Budistični verniki se lahko s pomočjo osemčlene poti osvobodijo svojih iluzij.


slika

Budizem izbira srednjo pot- zavrača tako pretirano askezo, kot pretirane užitke. Tudi molitev pri budistih ni tako rigidna, kot pri nekaterih drugih verstvih, saj je že Buda opozarjal: " Človek naj molči o stvareh, ki jih z besedami ni mogoče izraziti. "

© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane