Duhovni utrip: Krivda, greh, kesanje

Jehove priče imamo enako stališče, kot ga ima Biblija. Biblija nekako vpiše besedo greh, kot zgrešiti cilj, torej cilj, ki ga je človeku postavil njegov stvarnik. In ta izvirni greh, ki sta ga zagrešila Adam in Eva, pomeni, da sta s tem, ko sta prekršila prepoved o uživanju sadu z drevesa spoznanja dobrega in hudega, da sta se s tem zavestno uprla Bogu in posledica greha je bila, da sta postala nepopolna, se začela starat in da sta v končni fazi tudi umrla. S tem, ko sta pa imela potomca, sta ta greh prenesla na vse ljudi, zato so danes vsi ljudje podvrženi temu grehu: se starajo in umirajo. Greh je vse, kar je ločeno od Boga. Vse kar delamo in pri tem naša zavest ni namenjena, da smo Božji sluga, ampak hočemo zadovoljiti svoje telo, ločeno od Boga, to je greh. V svojem jedru nismo tako usmerjeni na greh, ampak bolj na delovanje, ki je brezgrešno. Se pravi zato pripadnik Hare Krišna ne je mesa, pije alkohola, ne kadi. Naš cilj je torej, da poskušamo živeti kolikor toliko brez greha, v tem svetu.
V veri bahai verjamemo, da ni pravega zla, da je zlo le pomanjkanje dobrega. Nekatere lastnosti, s katerimi so ljudje rojeni, se nam zdijo negativne. Potem morda pomislimo, da smo ljudje rojeni slabi. Če pa pogledamo npr. požrešnost ali jezo. Kaj je to? Da želimo nečesa več. In če to usmerimo v pravilno stvar, v to da želimo več znanja, bolj pomagati ljudem, da želimo biti bolj radodarni, je to nekaj pozitivnega. Jezo pa usmerimo v to, da ljudi branimo pred slabimi ljudmi, je to pozitivno uporabljeno. In če tako pogledamo, človek ni rojen slab in je rojen dober. V krščanstvu se greh pojmuje kot osebno dejanje, ki izhaja iz osebne odločitve. Zato gre za izrazito osebno krivdo, ki prinaša posledice, ki jih človek čuti sam. Prav tako jih pa čuti njegova okolica.

V krščanstvu prav iz greha izvira tudi hrepenenje po odrešenju, po pravi svobodi, k ponovnemu začetku. Kesanje pa je obžalovanje nad storjenim grehom. Priznaje grehov vernike v krščanstvu osvobaja in vodi v spravo z Bogom in z drugimi. Človek prevzame odgovornost za greh in se znova odpre s kesanjem Bogu in bližnjim. Zakrament pokore, ki ga poznajo Kristjani, je ustanovil Kristus in določil, da se grehi odpuščajo po duhovnikih. Bog obtožuje grehe, ne pa grešnika, saj ljubi vsakega človeka in želi, da živi v ljubezni in iz nje, da je srečen in zadovoljen. Za dobro spoved je potrebna priprava, spraševanje vesti, spoved ali razkritje grehov duhovniku, kesanje ter sklep, da se bo vernik poboljšal in pokora.
Kesanje pride v poštev, kadar človek zagreši nekaj zoper Boga, da prekrši neko zapove, potem prosi Boga, da mu oprosti. Kesanje pa morajo spremljati dela.

21. aprila je bil v Mariboru vsakoletni kongres Krščanske adventistične Cerkve v Sloveniji. Letošnji je bil še prav posebej slovesen, saj so izvolili novo vodstvo in ocenili minulo delo. Volilni zbor je bil razdeljen na dva dela: delovni, ki je potekal 14. aprila v celju in slovesni v Mariboru.

Pridobili smo zelo, zelo veliko, predvsem smo dobili eno kontinuiteto, eno vsebino prostora, da lahko res tudi eksperimentiramo s programi, lahko se odpremo do občanov mesta Ljubljane, kar nam je izredno pomembno. Tudi ljudje nas poznavajo, prihajajo noter, ti prostori moram reči so čudoviti, so v centru Ljubljane, v miru, na mirni lokaciji, dovolj veliki, svetli, zračni, tako da smo imeli res veliko srečo. V novih prostorih bosta delovali dve večji dejavnosti, saj je tudi sama fundacija Umetnosti življenja razdeljena v dve smeri. Osebni programi fundacije umetnosti življenja, art of living fundation delujejo predvsem na osebnem miru in od kjer potem posameznik tudi deluje na družbo. Na drugi strani pa je organizacija international asociation for human values, to se pravi mednarodno združenje za človekove vrednote, ki pa deluje z nivoja svetovnega miru in se od tam potem spušča ta mir tudi na družbo oziroma na okolje kjer živimo.