Duhovni utrip: Luteranstvo in kalvinizem

Luteranstvo in kalvinizem sta dve osnovni zgodovinski usmeritvi znotraj protestantskega Krščanstva, ki ima svoje začetke v 16. stoletju. Zahteve po ločitvi Cerkve od države in po oblikovanju verskih načel na osnovi Biblije so bile Martinu Luthru- tvorcu protestantizma- in Jeanu Kalvinu skupne, a se je francosko- švicarski verski reformator Kalvin s svojo dogmo o predestinaciji oddaljil v svojo smer in ustanovil reformirano Krščansko Cerkev.
Luteranstvo se je uveljavilo predvsem v nemških in skandinavskih deželah, nastale so tukaj Cerkve, predvsem luteranske Cerkve, Cerkve augsburgške veroizpovedi, medtem ko se je kalvinizem uveljavljal bolj na zahodu, v Ženevi, izžareval je iz kalvenovega središča v Francijo, Nizozemsko, na Škotsko, zanimivo tudi na Madžarsko, ko so francoske kalvince pregnali in so se razselili tako rekoč po vsem svetu. Danes imamo in ene in druge po vsem svetu, zveza reformiranih Cerkva, ki ima sedež v Ženevi, šteje od 100- 200 različnih Cerkva. Ravno tako luteranska svetovna zveza, ki ima zanimivo, ravno tako sedež v Ženevi, tudi obsega že več kot 100 Cerkva.

Ko se je reformirala stara kraljevina Jugoslavija, takrat niso tvorili samostojne Cerkve in tudi ne pozneje, ko je nastala nova po 2. svetovni vojni, takratna Jugoslavija. So se reformirani verniki vključili v reformirano Cerkev v Vojvodini. On je tam, ker je tam bila madžarsko govoreča. Tako, da takega, dejansko rednega, močnega, sodelovanja žal ni bilo, ni pa bilo niti kako velikega sodelovanja. Zadnjih 30, 40 let, če reformirani duhovnik iz Vojvodine ni mogel priti med svoje vernike, potem so naši evgeličanski duhovniki opravljali med njimi Bogoslužje ali različne obrede.

Knjiga je narejena, kot sestavljanka, vsak si lahko naredi svoje vaje, svoja dihanja, pri vsaki vaji je tudi napisano za

Celotno človeštvo se v zadnjem desetletju sooča s številnimi globalnimi spremembami in naravnimi nesrečami. Planet tako pestijo številne poplave, potresi, orkani in konstantno segrevanje ozračja. S tem in podobnimi problemi se ukvarja tudi znanstveno raziskovalni inštitut Bistra, ki deluje na področju družboslovnih in tehničnih raziskav. Letošnjo jesen je v okviru inštituta izšla publikacija z naslovom Celostna ekologija, katere namen je prebuditi v človeku povezanost in odgovornost do narave.
Namen celostne ekologije je, da pokažemo v kakšnem razmerju je onesnaženost človekovega uma z onesnaženostjo narave. Kajti vse naprave, ki jih je človek skreiral in s katerimi je onesnažil naravo, so bile najprej v našem umu. Rezultat naše raziskave celostne ekologije je ta, da v bistvu um, brez zavesti, to se pravi um, ki načrtuje brez tega globljega vpogleda v svet, nima pogleda na to, kaj je življenje, na to, kaj je človek, narava, vesolje. In v bistvu dela napake. To pomeni, da se celostna ekologija zavzema za razvoj zavesti, tako v vsakdanjem življenju kot znanosti.

Prvi element je polno dihanje. Izredno pomembno je, da mi dihamo polno, torej popoln vdih, da dihamo s predpono in popoln izdih, to je tako imenovano jogijsko dihanje, polno dihanje. Ogromno ljudi danes ne diha polno. Stres povzroča, da postane dih površen, razni čustveni udarci, ki jih vsi povzročamo in doživljamo postanejo vzrok, da postane dih površen. Druga dva elementa sta vsakodnevno gibanje in sprostitev. Ljudje danes se več ne znajo sprostiti. Ko pridejo iz službe npr. um še vedno dela sto na uro in so mentalno hiperaktivni. Zato je potrebno razviti sprostitvene tehnike. Jaz se najbolj navdušujem nad tem, kar sem povedal prej, da aktiviramo zavest, kajti vsaka aktivacija zavesti, pa naj bo to opazovanje miselnega telesa, kot sem povedal prej čustev, ali gibanje telesa, pomirjujoče vpliva na celotni organizem.