Odprti kop - Duhovni utrip: Pogovor z muftijem Nedžadom Grabusom

Besedilo, Slike

Premiera: četrtek, 18. januar 2007, Vse oddaje

Prejšnja: Koncert božičnih pesmi pri adventistih

Naslednja: Osho - meditacija brez dimenzij

Po zadnjih uradnih podatkih živi v Sloveniji okoli 48 000 muslimanov, po neuradnih naj bi jih bilo vsaj 60 000. Od leta 1976 so tudi uradno registrirani kot Islamska skupnost v republiki Sloveniji. Ob začetku leta smo se pogovarjali z muftijem Nedžadom Grabusom. Kako bi ocenili lansko leto za islamsko skupnost v Sloveniji. Lepo pozdravljeni. Jaz lahko seveda govorim, kako je leto minulo

od meseca junija, ko sem prišel v Slovenijo. Mi smo se potrudili, da delamo na tem, da poenotimo islamsko skupnost, da spet začnemo s pomembnim delom skupnosti, obiskal sem vse }emate oz odbore islamske skupnosti po Sloveniji, začeli smo nekatere zelo pomembne projekte za islamsko skupnost, tudi z državo smo začeli zelo pomembne pregovore o podpisovanju sporazuma med is in državo Slovenijo. Jaz mislim da smo za enkrat na dobri poti, da se stvari bojo v prihodnosti še bolj razvijale.

Leto ste zaključili tudi z novo lokacijo za izgradnjo džamije in islamskega kulturnega centra, nam lahko poveste, kaj naj bi ta center vseboval? Ja to je res, leto smo zaključili z novo lokacijo, ampak še vedno lokacije nimamo, ne vemo če bo ta lokacija, mi si prizadevamo, da v islamskem kulturnem centru predvsem imamo prostor za molitev, zato ker to nujno potrebujemo, potem učilnice, mesto za izobraževanje, pa anfiteater, pa takšne prostore, ki bodo prinesli islamski skupnosti možnost da dela v tej družbi in tudi da da nekaj tej družbi v kateri živimo. Za enkrat mi sploh nimamo te možnosti sodelovati z drugimi, ker nimamo ustreznih prostorov za naše delo. Kaj namerava pa islamska skupnost storiti, da bi islam, ki ga prakticirajo vaši verniki v Sloveniji približala Slovencem? Jaz mislim, da je zelo pomembno, da otroci, ki so rojeni v Sloveniji, ki odlično govorijo slovenski jezik, ki zdaj študirajo v Sarajevu na fakulteti za islamske vede, ko bodo končali študij upam, da se bodo vrnili v Slovenijo in tukaj delali. Jaz mislim da je to zelo pomembno da imamo nekakšne izobraževalne programe, ki bodo islam približali slovenski družbi, na takšen način, kakor ga mi res razumemo. Kako pa ste vi po svoje zadovoljni, oz. kako sprejemate Zakon o verski svobodi in verskih skupnostih? Jaz mislim, da je zelo pomembno, da Slovenija spremeni ta zakon, ki ga ima že iz preteklosti, zelo je pomembno, da gremo naprej, to pomeni, da ta zakon ni sveta knjiga Mi verjamemo, da je zelo pomembno imeti zakon, ki bo obravnaval kaj verske skupnosti lahko delajo v tej družbi, kako bo recimo islamska skupnost opravljala svoje delo itn. to ni najboljši ali v času ko živimo je možen zakon, da se gre naprej.

Poglejte, zanima me, kako so se verniki odzvali na dejstvo, da je prejšnji mufti ustanovil svojo vejo znotraj IS?

Islamska skupnost je zelo resna inštitucija, ki deluje več kot 120 let na evropskem območju in verniki, ki so člani IS so zelo dobro razumeli, da je inštitucija bolj pomembna kot posamezniki in sploh niso podpirali in niso podprli takšne ideje. In če zaključiva z novim letom, lahko poveste, kakšne so vaše želje za to leto? Ja mi imamo veliko želja, ampak mi bomo nadaljevali naše delo, bomo vse naredili, da končno se zmenimo z MO Ljubljana o lokaciji za džamijo in menimo, da je to najpomembnejše vprašanje

za muslimane v Sloveniji, potem zelo pomembno vprašanje je podpisovanje sporazuma med IS in D Slo, da določimo kaj IS lahko dela v Slo na kateri način in kako naprej.
Jaz sem tudi zelo zainteresiran, da študentom, ki študirajo islamske vede ali druge znanosti v Sloveniji pomagamo, da razumejo islam, na način kakor ga mi razumemo in da to nadaljujemo. In zelo sem zainteresiran, da mi živimo v miru in toleranci z vsemi prebivalci v Slo, mi ne želimo nikakršen konflikt v tej družbi, želimo biti ljudje, kot smo bili prej in nadaljevati razumevanje med kulturami, verami.

Katoliška Cerkev ima več zahodnih in vzhodnih obredov. Vzhodne katoliške ali uniatske Cerkve so se oblikovale v 15. stoletju. Vodilo so bila prizadevanja za edinost pravoslavnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Med kristjane vzhodnega obreda spadajo tudi grkokatoliki. Najbolj pomembno je to, da v katoliški Cerkvi je eno vodstvo, se pravi glava, vrhovna glava je Sveti oče, papež v Rimu, za enako, za vse katoličane ne glede na obred pa je en nauk, pa so zakramenti, sedem sv. zakramentov. Enako je vse enako prakticiramo v katoliški Cerkvi, ne glede na obred. Leta 1903 je bila v Metliki posvečena grškokatoliška Cerkev svetih bratov Cirila in Metoda. Pol stoletje kasneje je bila ustanovljena župnija, ki danes šteje nekaj več kot 300 vernikov. Župnija v Metliki spada pod Križevsko škofijo na Hrvaškem, naš škof, kakor mi pravimo vladika, je pa v Zagrebu. Svete liturgije Janeza Zlatoustega imamo tukaj ob nedeljah in ob praznikih, ob delavnikih pa nimamo, jaz imam pa obvezo recimo pri slovenski župniji, Žtako da imam slovensko mašo vsak dan ob delavnikih. Ker je malo otrok nimamo vsako leto pripravo na prvo obhajilo

in na žalost se s prvim obhajilom z veroukom konča, ker pri nas je birma takoj po krstu, to je praksa v katoliški Cerkvi bila na zahodu in vzhodu, kasneje je prišlo na zahodu, da se je birma ločila od krsta. V Sloveniji sta dve grškokatoliški župniji. Kot edini duhovnik vzhodnega obreda v Sloveniji ima Mihajlo Hardi poleg metliške župnije pod soupravo še eno manjšo.
V Sloveniji imamo še eno župnijo, to je župnija Drage.

Ljudje pravijo, da ta Cerkev, to Cerkev imenujejo Svetica. Posvečena je pa rojstvu Matere Božje in spada pod župnijo, štiri vasice spadajo. Vernikov je pa manj kot 80. V Sloveniji je sodelovanje katoliške Cerkve zahodnega in vzhodnega obreda nekaj samoumevnega in vsakdanjega.
Sodelujemo na ta način, da jaz velikokrat pomagam tukaj v Beli Krajini pomagam duhovnikom- ali je potreba maševanja, ali je potreba spovedovanja, me povabijo pa potem pomagam. Za praznik svetih bratov Cirila in Metoda v Metliki skupaj obhajajo liturgijo obeh obredov. V zadnjem času pa je v grškokatoliški Cerkvi prišlo tudi do novosti. Pred dvemi leti sem začel hoditi v Ljubljano in tam pa enkrat na mesec, pa ob velikih praznikih imam tudi sveto liturgijo,

Ljubljančani pravijo v Stari cerkvi, to je Cerkev svetega Jerneja in tam iz cele države, ker je to diaspora, cela država in se iz cele države prihajajo verniki grkokatoliki na bogoslužja, pa prihajajo, če bi se lahko malo pohvalil, tudi prihajajo Slovenci rimokatoliki, pa tudi srbi pravoslavni prihajajo tudi na to sveto liturgijo. Vsako leto konec januarja poteka molitvena osmina za edinost kristjanov. Svoj ekumenski prispevek bo dala tudi grškokatoliška Cerkev. Bo prišel prvič v novo stolnico, v Novo mesto bo prišel vladika Slavomir iz Zagreba in bomo imeli slovesno arhierejsko liturgijo svetega Janeza Zlatoustega, pa tudi moram se pohvalit, da bodo peli to sveto liturgijo ekumenski zbor in to se pravi ljubitelji vzhodnega obreda, pa vsi rimokatoličani in na ta način že prispevamo k edinosti med kristjani.

Vzhodno bogoslužje bo potekalo v novomeški stolnici v soboto 20. januarja ob 18ih.

Harmonična glasba je medij, ki lahko s svojo melodijo, brez besed, prenaša informacije in nas ponese na različne nivoje zavesti. Je ena izmed oblik meditacije, ki nam lahko pomaga pri vzpostavljanju stika svojim notranjim bitjem, nas zdravi ali sprošča. Eno takih glasbil je gong, ki mu pravijo tudi pesem duha in šepet duše.
Vidim, da v današnjem svetu ljudje na splošno ne vejo, kam se obrnit v svojih stiskah. Pritiski v današnji družbi so veliki, to vsak občuti in zvok je eden od načinov osvobajanja, v zvočnem polju se celotno bitje človeka sprosti.

Kar pomeni, da zvok, glasba odpira, nas odpira.

Gongi in podobno tudi pojoče posode, tibetanske pojoče posode, v nas prebujajo spomin- spomin na stvari, ki se jih v zavesti ne zavedamo, nekako priplavajo v našo zavest občutki, misli, ki so pravzaprav zakopani v naši podzavesti, tako, da gre za očiščevalni proces.

Gong meditacija je ena izmed dejavnosti Zdrav Centra, ki smo ga obiskali. S svojimi aktivnostmi, ki vključujejo različne oblike alternativnega zdravljenja doktorja Emila Kušca, ajurvede, joge in ostalih meditacijskih dejavnosti, se trudijo za splošno izboljšanje osebnega zdravja in počutja ljudi. Naša vizija je postati hiša zdravja, ki nekako s proaktivno in pa kakovostno ponudbo izpopolnjuje samega posameznika. Vemo, da je posameznik največje bogastvo zase, za družbo, če je zadovoljen, no, delamo predvsem na tem področju, da bi ljudje bili zadovoljni.

Naše poslanstvo je v tem, da pomagamo ljudem, ki zaradi zdravstvenih težav ali pa kakšnih drugih razlogov še ne živijo polnosti življenja.

Želimo si, da bi ljudje prihajali v naš center s tem, da bi se zavedali, da s tem naredijo za sebe nekaj boljšega, da bi prihajali nazaj, se vračali in da ob tem začutijo, da naredijo veliko za sebe.

Tomaž Ptekelj se v Zdrav centru ukvarja z zvočnimi delavnicami. Zvoku, melodijam in harmonijam posveča velik del svojega življenja. Pravi, da gong meditacija in druge zvočne kopeli vplivajo na vse nivoje človeškega bitja, s svojimi delavnicami pa želi pomagati odkrivati zdravilno moč, ki jo ima glasba na človeka.

Zvok teh glasbil ima zelo dolg zven, to nas spominja na večnost, naše bitje je večno, in ko poslušamo ta zven, ki gre v neskončnost, ko pride v naše telo naše celice najprej zavibrirajo s tem zvokom, takoj za tem pa naše celice zavibrirajo svojo lastno vibracijo.

Zvok pomaga našim atomom, našim celicam, da preidejo v svojo naravno vibracijo, naravno nihanje.

Gong na Kitajskem velja za prinašalca sreče in blagostanja, tibetancem pa služi kot sredstvo za vzpostavljanje stika s kozmosom, za meditacijo in tudi za zdravljenje. Njegovi toni naj bi pomagali pri odstranjevanju blokad in napetosti v telesu ter človeku omogočili, da zopet začne nihati s svojo zdravo frekvenco.

Prejšnja: Koncert božičnih pesmi pri adventistih

Naslednja: Osho - meditacija brez dimenzij

oglasno sporočilo

Moj RTV

Duhovni utrip: Pogovor z muftijem Nedžadom Grabusom