Duhovni utrip: Praznovanje božiča v makedonski pravoslavni cerkvi

To je Krščanski praznik, tako kot v Katoliškem svetu, tako tudi v pravoslavnem od leta 1054. Ti običaji so se razšli. Drugače osnova je ena in ista, to je Kristusovo rojstvo. Mogoče v pravoslavju, da se dlje časa pripravljajo na ta praznik s tem da 27. novembra se začnejo posti. S tem, da se prek hrane in prek duha pripravljajo na to veliko rojstvo Odrešenika vseh Kristjanov.
Kako ste se vi pripravljali na Božične praznike? Kot vsako leto je najprej Božična maša, badna maša, tako se ji reče, potem pa sledi Božična večerja v družinskem krogu se speče kolač, notri je en kovanec in potem se to porazdeli med in tisti, ki dobi ta kovanec, je najbolj srečen v tem letu. Pečemo kruh, pa po makedonsko se reče, sarmo ovijemo, pa eno banjico naredimo, rdeče vino mora biti, v bistvu vedno se praznuje zabadna noč je vedno postno mora biti.

Če je v trenutku rojstva Jezusa Kristusa bilo vse razsvetljeno, jaz ga doživljam kot svetlost, energijo in razsvetljenost.

Vrhunec večera je blagoslov badnika, hrastovega polena, ki simbolizira Kristusov prihod na svet.

Kaj potem storite s temi vejicami, ki jih ponesete verjetno domov?
Ja, to so vsi vzeli in to se s sabo odnese domov, ker je danes ta badna večerja. Kot je že bilo povedano, da je treba dat na mize vse, kar je postno, to se pravi ne sme biti živalskega porekla. To se pa da skupaj s slamo pod mizo in se potem to naslednji dan na drevesa obesi in zato, da bi bili rodni in da se očuvajo slabih teh, slane, toče in ostalih stvari.
No, toliko o simboliki, zdaj pa če preideva k vaši skupnosti. Kakšen je položaj vaše verske skupnosti sedaj, danes? Leta 94 smo se registrirali kot verska skupnost makedonske pravoslavne skupnosti v R Sloveniji, Sveti Kliment Ohridski. Kakšna je danes? Mi smo zadovoljni, smo sicer v malo slabšem položaju kot naši Makedonci v sosednji Hrvaški, ker imajo stalnega župnika, mi žal nimamo.

Pri neštetih oblikah iskanja notranjega miru in duhovnega ravnovesja velikokrat pozabljamo na naravo.
Številni strokovnjaki pa opozarjajo, da vrnitev k naravi pomeni tudi vrnitev k samemu sebi in k svojemu notranjemu jazu. Poti do tega so lahko zelo zapletene, ali pa so povsem preproste. To dokazujejo tudi nekatere slovenske turistične kmetije, kjer so se odločili, da bodo svojim gostom ponudili nekaj več kot zgolj hrano in pijačo. Znano je, da so naši dedki in babice črpali moč iz narave, se k njej vračali, uživali njene sadove in se do narave spoštljivo obnašali. Tega se dobro zavedajo v turistični kmetiji Urška, kjer so se pred dvema letoma odločili, da zgradijo hišo dobrega počutja.

Ta wellness program Dobro počutje naše goste spremlja skozi naravo. To se pravi, da imamo prekrasne sprehode na Brinjevo goro, na Martina, na Nežo, potem je tukaj Golek, Konjiška gora, Mala gora. Skratka, ali samo okrog hiše do najbližje naše vasice Stranice, ali Zreče okrog jezera, skratka, če hočeš zdravo živeti, prav živeti ta wellness, ga živiš z naravo.
Hrana je nedvomno eden od temeljev zdravega življenja. Minili so časi, ko je bila količina ponujene hrane najbolj pomembna. Pri Urški izredno skrb namenijo pridelavi in pripravi zdrave hrane. Tu je samoumevno, da ne uporabljajo umetnih škropiv in gnojiv ter, da se domača živina prosto pase in prehranjuje naravno. Najbolj pomemben pa je odnos do priprave hrane.
Mi želimo gostom, ki prihajajo k nam, ponuditi resnično nekaj tistega, kar ne morejo dobiti drugje. Je pa res, da jaz ogromno svojega prostega časa, tudi prostega časa, vložim v to našo kuhinjo, prehrano. To je tudi en del mojega hobija, pridelovati zelenjavo, pobirati te pridelke potem, ker to mene obenem sprošča in pomembno je, da ne kuhamo z brzino, ampak da skuhaš počasi, da si vzameš čas in uživaš.
Zelo je spodbudno, da nastaja vse več kmetij, ki se trudijo gostu ponuditi nekaj več. Ker na kmetiji Urška nimajo svoje moke, dobro sodelujejo z znanim sorževim mlinom, kjer na povsem naraven način pridelujejo in meljejo različne vrste žit.
Osnovno mislim, da je v tem, da človek svoj dom, kot jaz,