Duhovni utrip: Razstava "Svet bogov"

Pokrajinski muzej Celje letos gosti dve razstavi na temo religije. Prva nosi naslov Od škofije do škofije in predstavlja dediščino Krščanstva. Aprila letos pa so kot primerno protiutež odprli tudi razstavo Svet Bogov, ki je nastala v sodelovanju z Deželnim muzejem Koroške iz Celovca in bo na ogled do oktobra letos. V okviru obsežne razstave so prvič zbrani rimski kulti in verovanja iz obdobja med prvim in tretjim stoletjem.
Razstava je barvita, Božanstva so predstavljena tudi s kopijami, ki so pobarvane in ravno to obiskovalce preseneti. In to da tej razstavi neko drugačno vrednost, oživi te kipe, oživi ta Božanstva, ljudje si jih lahko drugače predstavljajo.
Razstava prikazuje svet Bogov rimske province Norik, v katero je v rimski dobi sodilo tudi ozemlje Celja in okolice. Zato so z bogatim novim gradivom, ki je bilo izkopano na tem območju v zadnjih desetih letih smiselno dopolnili najdbe od prej, to je Herkulovo svetišče, dele kipov, drobno gradivo, bronaste kipce, napise, amulete, obeske. Skratka vse, kar kaže odnos rimskega človeka, tudi avtohtonih domačih keltskih prebivalcev, do rimske religije in njihov duhovni svet. Človek je bil zelo povezan z nadnaravnim, Božanskim in zato je veroval v različne Bogove, ker mu je vsak nek pojav bil nek Bog. Rimljani, ko so osvojili neko tujo deželo, so si najprej želeli pridobili na svojo stran Bogove. Ker so s tem verjeli, da bodo ti Bogovi prenehali pomagati njihovim sovražnikom, ampak bodo zdaj pomagali njim. Potem kasneje so Rimljani vnesli tudi poosebljene lastnosti npr. Boginja zmage, ali pa Herkul kot močan heroj, ki je premagal veliko zveri, veliko pošasti in s tem je bil nekako Bog civilizacije, prinašal je neko urejenost. v življenje človeka, ki je bilo prej pač ogroženo od raznih pošasti in zveri. In tako so imeli enako tudi Kelti. Ali pa vodne zveri. Posebej pomembna so bila Božanstva rek, ki so se vedno predstavljala kot moška Božanstva npr. Savus. Rečni promet pa je bil tako v keltskih kot tudi v rimskih časih precej pomembnejši od prometa po kopnem. Tako da Bog Savus je bil, bi človek rekel, nekako medregionalni Bog. Ni bil pomemben samo recimo za ta prostor, ampak ob celem toku Save so ga častili. Skratka to prepletanje različnih Bogov je bilo prav običajno. Nekateri so bili bolj pomembni, drugi manj. Tisti, ki so bili bolj pomembni, so nosili vzdevek Augustus. Vzvišen. Hkrati pa je bilo to nakazana vez z vladarsko družino, ker rimski cesar se je imenoval Augustus. Povezava med kultom in religijo je zelo tesna, kajti važno je vedeti, da religija ni pomenila to, kar pomeni danes, ampak je pomenila predvsem tesno povezavo med Božanstvom in človekom in celo vrsto obveznosti je pomenila, ki jih je človek imel do Bogov. Zato je bilo obredje zelo pomembno in religija je bila pravzaprav tista, ki je uravnavala celo človekovo življenje. Rimska religija je bila dokaj tolerantna, tudi seveda do starejših, avtohtonih religij tega prostora in že takrat je obstajala toleranca, dialog med kulturami, in morda bi lahko rekli, da je to sporočilo te razstave. Se pravi sobivanje različnosti, spoštovanje teh različnosti, priznavanje enakopravnosti v teh različnostih in ravno to priznavanje enih in drugih omogoča, bom rekla, mirno in spoštljivo sobivanje danes v današnjem svetu. Ljudje očitno vedno potrebujemo vero. Ta pa se izraža na zelo različne načine in pri vsakem posamezniku nekoliko drugače. Predvsem pa je pomembno, tako kot smo že rekli, da smo v tem oziru tolerantni drug do drugega. Ti ostanki, prežitki se lahko, vzporednice, se odsevajo na mnoge načine. Najprej če seveda spregovorimo o vraževerju, tako kot danes nekdo vzame seboj mačjo šapico, 5 tolarjev, nek spominek, ki verjame, da mu prinaša srečo, tudi Rimljani, nekdanji prebivalci, so bili temu izredno podvrženi. Tako da prav gotovo lahko še danes rečemo, tako kot so danes ljudje vraževerni, iščejo tudi drugačne sile, to ni prav nič drugače, tudi rimski človek je razmišljal na podoben način, iskal, bom rekla, druga načine, druge teme.

Zato v ta krog ne more priti vsak, ker vsak se lahko 100 % napolni v njem, zato predhodno mora radiostezist določiti, koliko časa lahko stoji na eni točki. Ker če vi rabite samo 10. 000, ne morete potem stati 20 minut, ker bi se preveč nabil. Značilnost teh krogov od vseh drugih zdravilnih krogov, ki so propadli, to je v Puli in v Strunjanu, je ta, da ta zmore 25. 000 teh enot.
Ta park so umetniško, estetsko in energijsko bogatili kiparji, umetniki, ki so postavili te skulpture, toteme in s tem seveda doprinesli k drugačnemu in boljšemu izgledu parka. No, jaz sem tukaj ustvaril dve skulpturi: Luno in Družino.