Duhovni utrip: Rešiti eno

in sem prišla do teh odgovorov. Seveda odgovor je bil zaradi sebe, zaradi svoje sebičnosti, ker sem nekako se mi je zdelo, da še nisem pripravljena na to, čemur je potem sledila druga velika stvar- oprostiti sebi. To je pa zelo povezano potem z Bogom, ker če je Bog pripravljen odpustiti, ko pride človek k njemu in mu pove vse, pove, da je pač zamočil in on odpusti, kaj smo potem mi, da ne bi odpustili sami sebi. Moram še prej povedati, da sem že prej obiskovala Bogoslužja, ampak kot otrok se tega nisem zavedala, ampak sem morala najprej to bolečino doživeti, da sem začela iskati Boga, ki se mi je skrilo. Prosila sem Boga, da mi odvzame vse stranske stvari, ki so se dogajale zaradi te bolečine. Depresija zahteva mnogo zdravil, ali pa še kaj drugega kot drogo ali karkoli, da to bolečino zatreš. Ampak, ker je ta občutek krivde, potem pa še sramu, tako prisoten, te to dobesedno vodi v željo po smrti. Takrat sem želela živeti še za moja dva otroka in moža in še za ostale ljudi, ki jih imam zelo rada in me imajo radi, sem vpila k Bogu, pomagaj mi. In pravijo, da je Bog, Bog čudežev in takrat me je nekdo vprašal od bratov, si mogoče imela abortus. In sem rekla, kako si me mogel to vprašati? Točno to je to. In zame je bila to rešitev. Sicer zdajle mi gre na jok, ampak ne tisti jok, ko sem prej jokala od bolečine, ampak od veselja, res, ker enostavno sem se prebudila nazaj v življenje, v tisto življenje, ki sem ga imela pred abortusom. In vedno sem govorila, da rajši bi imela 8 otrok, vedno sem to govorila, ampak zdaj jih ne morem imeti. Lahko pa se mogoče z našimi zgodbami ti otroci pojavijo, ki so bili namenjeni abortusu.
Jaz bi tudi v bistvu povedala del svoje zgodbe. Pač, sem odraščala v družini, kjer sem bila brez očeta in mama se je trudila po svojih močeh, ampak dejansko mi je manjkalo nekaj. In kar kmalu, pri 14- ih sem začela žurati, hoditi ven, iskati neko uteho, prvo v alkoholu in tako. In v fantih in raznoraznih stvareh, tako da sem potem dejansko zanosila in ker sem bila mlada in se mi je zdelo, da nekako ne morem obdržati otroka, sem nekako naredila splav, abortus in v bistvu nisem se niti zavedala, kakšne posledice bo to prineslo v moje življenje. Takrat tega nisem opazila, ampak ko sem pogledala nazaj, sem ugotovila, da je moje življenje začelo strmo padati in sem končala dejansko na heroinu in mislim, da je bila odvisnost ta posledica velika, abortusa v mojem življenju in mislim, da je bil to tudi ključni razlog, da se je to zgodilo.

Pa ste morda opazili, da se o kakšni temi ljudje še posebej razpišejo, še posebej želijo pogovarjati?
Ja, mogoče ni to ena tema, je pa kar nekaj tem. Predvsem so ljudje zaskrbljeni zaradi načina življenja, kot ga živimo, to je tega stresnega življenja, tempo življenja, ki nekako pritiska človeka. Potem so to neke standardne bolezni, ki se vseskozi pojavljajo. Potem prehrana, ki je mogoče na nek način propagirana, pa vendarle ni zdrava. Potem se zelo veliko sprašujejo glede vegetarijanskega načina življenja, same tehnike telovadbe, vaj in vse te stvari so kar nekako prisotne v tem tečaju.
Glejte, adventisti imamo osem teh naravnih načel, bi lahko rekli in to je pravilna in zdrava prehrana, potem da pijemo dovolj vode, da imamo rekreacijo, vsaj 3- 4 x na teden, vsaj pol ure, potem, da imamo dovolj počitka, dnevnega, tedenskega in letnega, potem da se gibljemo na svežem zraku, danes se gibljemo predvsem v zaprtih prostorih, da se gibljemo tudi na soncu, v času, ko se ne moremo opeči, ker je sonce eden od naravnih teh zdravnikov, ki nam lahko pomaga pri zdravju. Potem bi tu lahko še omenili, da smo zmerni tudi v tem, kar je dobrega, navadimo se tudi to recimo, ne moremo cel dan teči, se rekreairati in da smo abstinenti v tem, kar je slabega. Tu bi pa omenila cigarete ali pa alkoholi ali kaj.
Ali je možno, tudi v tem svetu, tudi v tem trenutku, tudi z vsemi temi obremenitvami, živeti zdravo in ohranjati svoje zdravje.