Odprti kop - Duhovni utrip: Simpozij verske strpnosti

Besedilo, Slike

Premiera: četrtek, 08. november 2007, Vse oddaje

Neformalna skupina za versko strpnost je konec oktobra v Trbovljah pripravila simpozij verske strpnosti. Namen simpozija je bil vzpodbuditi razmislek o tem, kako slovenski prostor sprejema verske skupnosti in tudi o tem, kako se poznajo verske skupnosti med seboj. Na sklepni prireditvi simpozija- okrogli mizi, ki so jo poimenovali " Mirna verna Evropa ", smo slišali, da se Slovenci s pojmom verske strpnosti premalo ukvarjamo in da je naša strpnost bolj teoretične kot praktične narave.
Tukaj manjka seveda veliko razumevanja in znanja, to je treba na tej poti začeti početi. Se pravi, se seznanjati z različnimi verstvi, tudi njihovimi organizacijskimi oblikami, načrti, njihovo vpletenostjo v vsakdanje življenje in potem bo seveda veliko lažje. Sicer bo ostalo pri tem kjer je. Se pravi nek mir, indiferentnost, če ne bo kakšnih hudih zadev, bo vse ostalo tako kot je, to pa prav gotovo ne prispeva k razumevanju med ljudmi.
Budistični Lama Shenphen Rimpoche je poudaril, da je pomemben element strpnosti spoštovanje. Še posebno spoštovanje med različnimi verskimi skupnostmi.

Strpnost je zelo, zelo pomembna, najprej že s povsem materialnega kota. Naša filozofija govori o zakonu karme. Ta zakon lahko opišemo s preprostim zakonom karme, kar lahko opišemo že z rekom: Kar seješ, to žanješ. Kar pomeni, če sejemo nestrpnost, potem ne moremo pričakovati harmonije, strpnosti in ljubezni od drugih. Se pravi, to kar počnemo, se nam bo vrnilo že na materialni ravni. Če pa upoštevamo še duhovno raven, je tu še drug vidik. To pa pomeni, če razumemo, da je vsakdo duša in delec Boga, je vsakdo Božji otrok. Potem je zelo nenavadno, da smo nestrpni do drugega in da se kregamo o tem, čigav Oče je pravi, če v bistvu vsi slavimo enega in istega. Samo lahko si mislimo, kako Bog, kako Krišna gleda na taka dejanja. V bistvu se drži za glavo in si pravi; Kaj se dogaja z njimi? Pravzaprav so povsem zgrešili moje sporočilo.
Kako toleranco oz. lepše rečeno strpnost doživljate vi v skupnosti za zavest Krišne? Ali jo doživljate tako, kot smo danes slišali, bolj kot hladno strpnost ali kot sprejemanje? Tako kot ste rekli, ta strpnost ima več plati. Navadno smo vsi deležni tiste, ki ste jo poimenovali hladne strpnosti. To pomeni, jaz počnem svoje stvari, vi počnite svoje stvari, jaz se ne vtikam v vaše življenje, vi se ne vtikajte v moje življenje. To je precej boljše kot nek direkten konflikt ali pa kot vojne ali kaj podobnega, se pravi kot nasilje. Toda po drugi strani to ni tista prava strpnost, še posebej ne strpnost duhovnih oseb. Duhovna oseba bi morala videti vsako živo bitje kot duhovno dušo, delček Boga. Na tej stopnji bi strpnost morala biti naravna posledica. Ne samo, da bi bili na podlagi duhovnega razumevanja strpni drug do drugega, temveč bi lahko med seboj harmonično delovali in celo razvili ljubezen drug do drugega. Seveda pa moramo razviti to videnje, da je vsako živo bitje duhovno in da je smisel življenja zadovoljiti Boga, ki ima različna imena, mi mu pravimo Krišna.

Svet se globalizira v vseh oblikah socialnega življenja, tudi na religioznem področju, zato bo tovrstne različnosti v našem prostoru vedno več, poudarjajo organizatorji simpozija, ki so bili s potekom dogajanja zelo zadovoljni. Jaz osebno in v imenu celotne organizacije, torej Neformalne skupine za versko strpnost lahko trdim, da je bil projekt uspešen, zaradi dveh stvari. Na eni strani je slovenska javnost pokazala, da tudi kar se verske problematike tiče, je že vstopila v Evropo na kvaliteten strpen način. Na drugi strani pa so nas prav tako pozitivno presenetile sodelujoče verske skupnosti, ki so dokazale, da znajo najti skupne imenovalce, da znajo skupaj zakorakati na neko multikulturno raznobarvno evropsko pot.

Predvsem mislim, da tukaj nam manjka znanja, vedenja, tudi mogoče včasih vedoželjnosti, radovednosti, kako drugi ljudje kaj vidijo. Ko to vemo, potem vemo, kako sobivati. Potem ni več treba biti toleranten. Ni treba več prenašati drugih, ampak jih imaš preprosto tukaj ob sebi in si srečen, da lahko živiš z njimi.
In če veselju do sobivanja z drugimi in drugačnimi dodamo še lastno odgovornost za razumevanje raznolikih življenjskih vrednot je to hkrati tudi že pot k miru, ki si ga želimo vsi ljudje- ne glede na naše življenjske nazore in veroizpoved.

Mjanmar je obmorska država v JV Aziji, pred letom 1998 znana kot Burma. V državi s trdo roko že 15 let vlada vojaška diktatura. V Mjanmaru že od avgusta letos potekajo protesti, kjer budistični menihi, aktivisti in državljani protestirajo proti oblastem. V tem času je bilo zaprtih več kot 4000 ljudi, med mnogimi pobitimi pa naj bi bilo tudi veliko budističnih menihov. Zaradi pritiska svetovne javnosti naj bi vladajoča vojaška hunta pripravljala novo ustavo, a kot kaže, vse ostaja zgolj pri besedah. Oblasti namreč trdijo, da bo demokratizacija potekala v sedmih korakih. Nova ustava naj bi bil prvi.

V Mestnem muzeju Ljubljana so v ponedeljek odprli razstavo o skupnosti Baha ' i. Vera Bahà ' ì združuje raznolike ljudi pod okriljem naukov Bahà ' u ' llàh, ki velja za Božjega poslanca za sedanji čas. Prizadevajo si za enotnost vseh ljudi sveta; svojo vdanost pa izražajo predvsem z načinom življenja. Današnja razstava je druga v vrsti projektu Muzeji povezujemo. To je projekt pri katerem želimo v Mestnem muzeju dati možnost, da se predstavijo najprej verske skupnosti, potem pa vse druge skupine, ki dajejo pestrost življenja naše prestolnice. Prva je bila v aprilu: Judovska skupnost Slovenije, danes pa bodo z nami Baha ' ici.

In reči moram, da sem še posebej vesela te skupnosti, ki je majhna, ki je mnogi ne poznamo in pred sabo imam predmet, ki je meni še posebej pri srcu. Gre za zapis, ki so ga junija ' 91 zapisali v svoj dnevnik, v katerem prosijo za podporo za svojo domovino v situaciji, v kateri se je znašel naš slovenski narod. Molitev je taka: Bog. V teh težkih situacijah se vsi verniki obračamo k tebi s svojimi molitvami. Obvaruj našo ljubo domovino nasilja in razsvetli ljudi, ki imajo glavno besedo, da bodo njihove odločitve razumne in ne odraz svojeglavosti in osebnih interesov. Naše upanje je edino v tebi.
Na razstavi lahko preko osebnih zgodb, slik in predmetov pokukamo v čisto vsakdanje življenje Baha ' ijev.
Tako da smo v bistvu predstavili nekaj osnovnih načel, nekaj zgodovine same vere in potem stvari, ki se tičejo prav naše skupnosti, tako, da na plakatih vidite vse te teme, v vitrinah so knjige, ki jih je napisal Baha ' vla, potem zgodovinske knjige o njegovem življenju in življenju Baba. So pa tudi predmeti naših članov. Zdaj ti predmeti, ki so razstavljeni res prihajajo iz vsakdanjega življenja naših vernikov. Niso del obredov, kajti v veri Baha ' i je obredov zelo malo. Bolj obredne narave sta le pogreb in poroka, pa tudi te dva imata krajše zapisane obrede, vsi ostali predmeti pa so v bistvu darila, ki so si jih verniki med sabo podarili, molitve, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju, zgoščenke, ki jih poslušamo, tudi diplomska naloga je ene izmed naših članic je tam, kjer je v bistvu pisala o prevajanju Svetih spisov. Dovolili ste tudi vpogled v precej intimni dogodek vaše poroke. Lahko poveste zakaj ste se zato odločili in kako ste doživljali ta dan?
V bistvu je prišlo to navdušenje za prikaz tega dogodka, ker se je zgodil pred kratkim to poletje in ker je mogoče poroka Baha ' ijev malce drugačna. Nimamo velikega obreda. Obred je zelo preprost, tisti elementi, ki so obvezni, ki so nujni jih je zelo malo, potem pa je dejansko po željah neveste in ženina.
Razstavo si lahko ogledate v Mestnem muzeju Ljubljana do 25. novembra, lepo pa ste povabljeni tudi na vrsto spremljevalnih dogodkov, kot je priložnostni koncert pianistke Elham Peyman, predavanje o romanju Baha ' ijev, popoldneva poezije in otroške delavnice.

Prejšnja: Spomin na mrtve

Naslednja: Konferenca krščanskih žena

oglasno sporočilo

Moj RTV

Duhovni utrip: Simpozij verske strpnosti