|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb  , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Enajsta šola: Presta
Premiera: četrtek, 11. marec 2010, Vse oddaje
 ŽIVJO!
SI MOGOČE PREDSTAVLJATE, KAJ BI TO LAHKO BILO?
MORDA SODOBNI PLES, ALI PA JAZZ BALET? KAKŠNA KAČA? PRESTA, JA. PRIZNAM, DA ZA PRESTO DOLGO NISEM SLIŠALA. SEM PA ZA PERECE, PREKMURSKE PERECE.
ŽIVJO! PA SAJ JE VSE SKUPAJ ENO IN ISTO. PRESTA ALI PEREC. KRUH, OZIROMA PEREC ALI PRESTA, KI JE ŠE DANES ZELO PRILJUBLJENA V JUŽNI NEMČIJI IN SOSEDNJIH NEMŠKO GOVOREČIH PODROČJIH, KOT TUDI NA NEKATERIH OBMOČJIH ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE, JE V BISTVU NAREJENA IZ PŠENIČNE MOKE, VODE IN KVASA, OBIČAJNO POSUTA Z GROBO SOLJO. DOVOLJ JE BILO TEGA RAZGIBAVANJA, TELOVADBE, ZVIJANJA. ČAS JE ZA PRESTE! JA, ZA TO TRDO, HRUSTLJAVO IN NAJPOGOSTEJE SLANO PECIVO, V OBLIKI OSMICE. POZNAMO PA TUDI SLADKE PRESTE. KAKORKOLI, SLANO ALI PA SLADKO, OBSTAJAJO RAZLIČNA PRIČEVANJA O IZVORU PRESTE IN TUDI NJENEGA IMENA. VEČINA PA SE VSEKAKOR STRINJA, DA SO NASTALE V VERSKEM, OZIROMA KRŠČANSKEM OKOLJU. PRESTE NAJ BI IZUMILI ITALIJANSKI MENIHI, NEKJE MED 5. IN 7. STOLETJEM, KOT NAGRADO ZA OTROKE, KI SE UČIJO NJIHOVE MOLITVE. VIR O NASTANKU PRESTE PA SO NAŠLI TUDI V SAMOSTANU V JUŽNI FRANCIJI. V NEMČIJI PA KROŽIJO ZGODBE, DA SO PRESTE IZUMILI OBUPANI PEKI.
NEMŠKO IME " BREZEL " LAHKO IZHAJA TUDI IZ LATINSKE BRACELLUS, SREDNJEVEŠKI IZRAZ ZA ZAPESTNICE, ALI BRACCHIOLA, MALO OROŽJA.  O, TUKAJ SE PA NEKAJ PEČE. PRESTICE, PRESTICE. KAJ BI LAHKO REKLI, DA SO PRAVZAPRAV SPLOH PRESTE? ALI JE TO KRUH, SLADICA, SLANICA?
PRESTE SO SLANO HRUSTLJAVO PECIVO V OBLIKI OSMICE. V OBLIKI OSMICE? ZAKAJ?
NE VEM?
KAKO PA JE TREBA ZVIJATI TO OSMICO?
VSE ROČNO. NA ROKE ZVIJEMO, ZVALJAMO, TRIKRAT ZAVIJEMO, STISNEMO.
ALI STE MOGOČE ŽE KDAJ SPEKLI PRESTO, KI NI BILA V OBLIKI OSMICE?
TO SE PA VSAK DAN ZGODI.
A RES?
JA, KER SE KAKŠNA OPEČE V KOTLU, ALI PA KO SE MALO POKVARI, TISTO MORAMO PA SAMI POL POJESTI.
OK. PA SAJ TO PRAVZAPRAV NI NIČ TAKEGA. TO BI ZNALA TUDI SAMA NAREDITI. KAJ? ZVIJEŠ IN SPEČEŠ.  NAJPREJ ZAČNEMO PRI MOKI. MOKO PRESEJEMO, ZATO DA SIGURNO NI NOBENE TAKE STVARI NOT, KI NE BI SMELA BITI. POTEM PA DAMO V MEŠALEC SOL PA VODO, MOKO DAMO NOTER, MEŠALEC TO ZMEŠA, TESTO, POTEM PA GA STEHTAMO V HLEBČKE, TAKE KOT STE VIDELI- IZ TEH HLEBČKOV POTEM STISNEMO, DA NASTANEJO MANJŠI KOŠČKI PA JIH POTEM S STROJEM ZVALJAMO PA OSTALO ŠE NAPREJ NA ROKE, ZAVIJEMO, POTEM PA ČAKAJO, NA DILE NALOŽIMO, ČAKAJO, DA VZHAJAJO, VSE NAREDIMO, POTEM SE PA SKUHAJO PA SPEČEJO. IN KOLIKO ČASA ŠE POČAKATE, DA VZHAJAJO TE PRESTE? PRAVILNO JE TAKO, DA SE TOLIKO KVASA NOTER DA, DA POTEM, KO VSE PRESTE NAREDIMO, DA SO TA PRVE RAVNO PRAVE, DA SO PRAV VZHAJANE. ČE JE PREVEČ KVASA, MORAMO PREJ ITI, ČE JE PA PREMALO, PA MORAMO MALO POČAKATI.
AMPAK JAZ SEM TUDI SLIŠALA TO, DA SI VI MENDA NE SMETE PRIVOŠČITI PAVZE, KER PRESTE NOČ NE ČAKAJO.
NE, TO PA NE. NIČ PAVZE NI VMES, KER KVAS JE LE KVAS IN NAS KVAS PREGANJA. IN POTEM, KO TO DOBRO VZHAJA, JIH PA GREMO KUHATI. IMAM PRAV? PRAV. KO SO VZHAJANE, JIH DAMO V TA KOTEL, JIH SKUHAMO, POTEM PA LEPO S TEM LOPARČKOM, ENO PO ENO V PEČ. V KOTLU JE KROP?
JA, VRELA VODA.
VRELA VODA.
JA. IN KOLIKO ČASA JE POTREBNO KUHATI PRESTE?
PRAVILNO JE, DA KO SE VRŽE NOTER, SE POTOPI, PRIPLAVA NA VRH. ČE PA JE ŠE NEKAJ TRENUTKOV, DA SE MALO ODEBELI, JE KUHANA, POL SE PA LEPO Z LOPARJEM VEN VZAME.
PA DA MOKRO V PEČ. JA.
NA KOLIKO STOPINJ SE PEČEJO PRESTE?
NA 300 STOPINJ, TAM OKROG 300 STOPINJ.  NA 300 STOPINJ? KOLIKO ČASA?
TAM, PRIBLIŽNO TAM, PET MINUT, ALI KAJ VEČ, KDAJ VEČ, KDAJ MANJ.
NO, VSE LEPO IN PRAV, AMPAK ŠE ZMERAJ NE VEM, V ČEM JE SKRIVNOST TE PRESTE. MOGOČE V OBLIKI, ALI PA V OKUSU ALI PA MORDA V TEM SLANEM POSIPU. POJMA NIMAM. PRESTE, PRI KATERIH UPORABLJAJO SAMO MOKO IN VODO, BI LAHKO UŽIVALI V POSTNEM ČASU, KO JE KRISTJANOM PREPOVEDANO JESTI JAJCA, MAST, ALI MLEČNE IZDELKE, KOT SO MLEKO IN MASLO. PRESTE PA SO POSTALE POVEZANE TUDI Z VELIKO NOČJO. PRESTE SO BILE SKRITE ZJUTRAJ, TAKO KOT SO DANES VELIKONOČNA JAJCA.
KLASIČNA PRESTA, KI IMA OBLIKO TREH LUKENJ, TUKAJ ENA MANJKA, PREDSTAVLJA, OZIROMA SIMBOLIZIRA SVETO TROJICO. TOREJ OČETA, SINA IN SVETEGA DUHA. ZDAJ, KO SEM SI NATANČNO OGLEDALA CEL POSTOPEK, KO POZNAM SESTAVINE, ALI MISLITE, DA BI JAZ DOMA LAHKO SPEKLA PRESTE
MISLIM, DA NE.
ZAKAJ NE? NE VEM, LAHKO PA POSKUSIMO, KO ŠE ENKRAT PREGLEDATE TE POSNETKE PA DOMA POSKUSITE, POTEM SE PA, LAHKO PA, MISLIM, LAHKO SE PA, KAJ PA VEM.
IN POTEM, KO SO PEČENE, JIH NAJPREJ MALO OHLADIMO?
JA, MALO SE MORAJO POHLADITI, KER TAKO VROČIH NE MOREMO S ČOPIČEM, KER SE TISTA VODA KAR POSUŠI. KO SE MALO OHLADIJO, JIH S ČOPIČEM POMAŽEMO Z VODO PA DAMO V SOLNICO PA POTEM POLOŽIMO TJA NA KUPČEK, POTEM PA NA PALICE, DA TAKO ČAKAJO NA STRANKE. RAZLOG ZA TO, DA SO V NEMČIJI PRI PEKI PRESTE UPORABLJALI LUG IN DA SO NAJBOLJ ZNANE LUG PRESTE, JE ZGODBA O NESREČI, KI NAJ BI SE ZGODILA V 19. STOLETJU. PEKU NAJ BI PADEL PLADENJ PREST, PRIPRAVLJEN ZA PEKO V KORITO Z LUGOM, KI JE BILO UPORABLJENO ZA ČIŠČENJE IN RAZKUŽEVANJE ORODJA ZA PEKO.
VENDAR PA IMA V NEMČIJI SKORAJ VSAKA REGIJA IN CELO MESTO, SVOJ NAČIN PEKE PREST. V JUŽNI NEMČIJI IN SOSEDNJIH NEMŠKO GOVOREČIH PODROČJIH, SO PRESTE OHRANILE ŠE VEDNO SVOJ PRVOTNI VERSKI POMEN IN SE ŠE DANES UPORABLJAJO V RAZLIČNIH TRADICIJAH IN NA FESTIVALIH.  NA NEKATERIH PODROČJIH SI LJUDJE 1. JANUARJA MED SEBOJ IZMENJAJO RAHLO SLADKANE PRESTE ZA SREČO. TE PRESTE SO LAHKO NAREJENE V RAZLIČNIH VELIKOSTIH IN IMAJO ŠIRINO TUDI DO 50 CM IN VEČ. VČASIH OTROCI OBIŠČEJO SVOJE BOTRE IN PRINESEJO SVOJE NOVOLETNE PRESTE. PRESTE SO SI NAVEZALI NA VRVICO IN SO JIH NOSILI OKOLI VRATU NA ZAČETKU NOVEGA LETA, ZA BLAGINJO, ZDRAVJE IN SREČO LOK PRESTA JE TEMA ZA VEČ FESTIVALOV V NEMČIJI. MESTO SPEYER, " MESTO PREST ", DRUGI KONEC TEDNA V JULIJU, OD PETKA DO TORKA, ORGANIZIRA FESTIVAL " BREZELFEST ", KI JE NAJVEČJI FESTIVAL PIVA V REGIJI ZGORNJI REN IN PRIVABI OKOLI 300. TISOČ OBISKOVALCEV. NA TRGU V SPEYERJU JE VODNJAK S KIPOM DEČKA, KI PRODAJA PRESTE.  A STE ŽE SLIŠALI, DA OBSTAJAJO TUDI FESTIVALI, KI SE IMENUJEJO PRAV PO PRESTAH?
JA, TO JE PA BOLJ V NEMČIJI, TA OKTOBERFEST, NA PRIMER. PRI NAS TEGA NI. IMAJO TE FESTE, SAMO ZA PRESTE, NE VEM, A JIH IMAJO ALI NIMAJO. TAKO, DA TAM JE BOLJ PIVO PA PRESTA JE POUDAREK. A BI POTEM LAHKO REKLI, DA TO POMENI, DA JE TRADICIJA TAM MOČNEJŠA KOT PRI NAS, V SLOVENIJI?
NE VEM, KAKO BI REKEL, ZA PRESTE, MI, KI JIH KUHAMO ŠE, NA PRIMER, JIH NIKJER DRUGOD PO SVETU, DA BI TAKO DELALI KOT MI. VSI DOBRO VEMO, DA JE KRUH KAR KALORIČNA STVAR. KAJ PA PRESTE? SESTAVINE SO ISTE, MOKA, VODA, SOL, KVAS, MISLIM, MORAM POUDARITI, DA NI NOBENIH KEMIČNIH DODATKOV, NOBENIH ADETIVOV. NOTRI JE SAMO TO, SAJ SEM REKEL, KAKOR SO NEKDAJ PEKLI, V 16. STOLETJU.
ZAKAJ MISLITE, DA IMAJO LJUDJE RADI PRESTE IN OB KAKŠNIH PRILOŽNOSTIH JIH RADI JEJO? NE VEM, NA SPLOŠNO ZATO, KER JIH IMAJO RADI PA ZATO, KER SE NA PRIMER, V GOSTILNI IMAJO PRESTE, NA PRIMER, DA PRESTE JEDO, POTEM SO PA BOLJ ŽEJNI, ZATO PA VEČ PIJEJO. LETA 1950 PA JE TUDI VORKSWAGEN BITEL DOBIL VZDEVEK PRETZEL BITEL. V 18. STOLETJU SO JUŽNONEMŠKI IN ŠVICARSKO- NEMŠKI PRISELJENCI PRINESLI PRESTO V SEVERNO AMERIKO, ČEPRAV NI TAKO PRILJUBLJENA KOT MED NEMŠKIMI GOVORNIKI IN AMERIČANI, PRESTE POZNAJO TUDI V DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH IN DRUGIH DRŽAVAH PO VSEM SVETU. NA ČEŠKEM JE PRESTA ZNANA KOT PRECELIK, ŠPANCI, FRANCOZI IN ITALIJANI IMENUJEJO PRESTO BREZEL ALI BREZEL, NIZOZEMCI SLADKO RAZLIČICO PRESTE IMENUJEJO KRAKELING, NORVEŽANI IN DANCI KRINGLE, V POLJŠČINI JE PRECELJ IN V MADŽARŠČINI PEREC. KOT SVA ŽE POVEDALA, SO PRESTE ZELO, ZELO AKTUALNE PRAV V TEM ČASU, TOREJ V ČASU OD PUSTA DO VELIKE NOČI. MENDA OBSTAJA TUDI NEK REK.  JA, DA SO OB PUSTU ZRELE NEVESTE, OB POSTU PA PRESTE.
KAKO SI TO RAZLAGATE? NE VEM, TAKRAT SE BOLJ ŽENSKE IŠČE, OB POSTU SE PA NE SME POL PREVEČ. VČASIH SO SE BOLJ TEGA DRŽALI, DANES JE TO MANJ. IN MENDA, POVRH ŠE TO, SO ZDRAVILNE. ZAKAJ JIH LAHKO UPORABLJAMO, OZIROMA, KAJ VSE LAJŠAJO?
PRESTE SO DOBRE ZA ŽELODEC, ČE KAKŠNEGA ŽELODEC MUČI, NA PRIMER, DA IMA PREVEČ KISLINE, DA GA BOLI, NA PRIMER, JE PRESTE PA JE GARANTIRANO BOLJŠE. JE PA TUDI ŠE ENA, PRESTE, KOT ZA DOJENČKE, PRIDEJO MAMICE PO PRESTE, DA KO OTROKU ZOBKI RASTEJO IN GA SRBI DLESEN, SI POTEM S PRESTO PRASKA DLESEN PA OBENEM PA ŠE PRESTO JE.
KDO BI SI MISLIL! SUPER! PRELIVI, OZIROMA POSIPI NA PRESTAH, SO LAHKO RAZLIČNI. GROBA SOL, MAKOVO ALI PA SEZAMOVO SEME PA TUDI MORDA SIR, ČOKOLADA IN CELO AROMA PIZZE.  PRAVIJO TUDI, DA NAJ BI TRDA HRUSTLJAVA PRESTA NASTALA, KO SO PEKI NAREDILI NAPAKO IN SO JIH POSTAVILI V PEČICO BREZ VZHAJANJA IN OB TEM ŠE POZABILI NA NJIH. ZA PRESTE BI LAHKO REKLI, DA JE TO SLANO, HRUSTLJAVO PECIVO, KI IMA ŽE DOLGO, DOLGO TRADICIJO.
JA, PRI NAS SE NEKAKO, V TEJ HIŠI SE NEKAKO OD LETA ' 30, 1930 PEČEJO, ZAČEL PA JE ŽE MOJ PRADED V ENI DRUGI HIŠI, AMPAK ČE PA NAZAJ GLEDAMO, SO PA V 16. STOLETJU NUNE V DOMINIKANSKEM SAMOSTANU ADARGAS. MI PO ISTEM RECEPTU PEČEMO ŠE DANES.
A RES?
JA.
ZAKAJ STE PA V BISTVU SPLOH ZAČELI TAKRAT PEČI TE PRESTE?
PRESTE SO BILE BOLJ ZA POST, KAKOR JIM PRAVIJO, POSTNE KLOBASE, KER NAVADNA KLOBASA SE OB POSTU NE SME JESTI, KER JE MESO, PRESTA JE PA POSTNA KLOBASA, JE PA IZ TESTA, SE PA LAHKO JE.
STE PA MENDA EDINI, KI PRI NAS KUHATE IN NATO ŠE PEČETE PRESTE.
JA, KUHAMO IN PEČEMO. AMPAK, A PRESTE SE LAHKO TUDI SAMO PEČEJO?
LAHKO SE SAMO PEČEJO, JA. SAMO POTEM, TO TESTO, ČE BI SE SAMO SPEKLE, NE BI BILE DOBRE. V KOTLU SE TESTO NAPNE, ZATO KER SE KUHAJO, SO TUDI BOLJ OBSTOJNE PA SVETIJO SE, IMAJO LESK. ZAKAJ SE VAM ZDI VREDNO OHRANITI TO TRADICIJO?
NE VEM, JAZ SEM ŽE OD MAJHNEGA, KER SEM SKOZ PRI TEJ HIŠI, MENI JE BILO ŽE SAMOUMEVNO. SPLOH NISEM RAZMIŠLJAL, DA BI ŠEL KAM DRUGAM. JE PA TO V REDU, KER JE TO OHRANJANJE TE DRUŽINSKE OBRTI.
PEČENJE PREST, BI LAHKO REKLI, DA JE V VAŠI DRUŽINI ŽE PRAV TRADICIJA.
MOJ PRADED JE ZAČEL V ENI DRUGI HIŠI, POTEM JE PA TAM OKROG ' 30. LETA JE PA MOJ STARI OČE NAREDIL TUKAJ HIŠO PA JE ON ZAČEL PEČI PA MOJ OČE, POTEM PA JAZ, TAKO, DA SE SEM ŽE ČETRTI ROD.  TUDI V SLOVENIJI IMAJO PRESTE ŽE DOLGOLETNO TRADICIJO. NAJBOLJ ZNANO PRESTARSKO SREDIŠČE JE V VELESOVEM NA GORENJSKEM IN NJEGOVI OKOLICI. PRVI VIRI O PEKI PREST SO ŽE IZ OKOLI LETA 1700, KO SO NUNE V SAMOSTANU ADERGAS V VELESOVEM PRI CERKLJAH NA GORENJSKEM, IZDELOVALE IN PEKLE PRESTE. S KUHANJEM IN PEČENJEM PREST SO DOSEGLE NJIHOVO DOLGO OBSTOJNOST. ŽENSKE IZ VASI SO PEKO PREST NATO PRENESLE NA SVOJE DOMOVE.
PRESTARSTVO JE TAKRAT POSTALO DOMAČA OBRT. PRVI PISNI VIRI O ORGANIZIRANI PEKI PREST, SEGAJO V LETO 1728. V TISTEM ČASU SE JE PRESTARSTVO MOČNO RAZCVETELO IN POSTALO KAR DONOSNA OBRT KMETOV, PREDVSEM V ČASU PUSTA IN VELIKE NOČI. TAKRAT, V TISTEM ČASU, SO PRESTE IMENOVALI TUDI POSTNA KLOBASA. ŽENE KMETOV SO JIH PRODAJALE KAR PO HIŠAH. NOSILE SO JIH V KOŠIH. LJUDSKO IZROČILO PRAVI, DA SE JE PEKA PREST RAZŠIRILA PO UKINITVI VELESOVSKEGA SAMOSTANA V ČASU JOŽEFA II. DOMAČINKE, KI SO PREJ SLUŽILE V SAMOSTANU, SO MENDA PO IZGUBI ZAPOSLITVE ZAČELE SLUŽITI S TRŽNO PRODAJO. TEGA SO SE NAMREČ NAUČILE V SAMOSTANU. TAKO NEKAKO. KONČALI SMO. NAJ VAS SAMO ŠE SPOMNIM NA E- NAJSTNIŠKE NOVICE IN ČAO! SKRATKA, TO JE BILO TO. OSTANITE ŠE NAPREJ LEPI, PRIDNI, PAMETNI, VESELI IN ZDRAVI! ČAO!
 ŽIVJO! ČE ŠE NISTE OBUPALI, SO TUKAJ SAMO ZA VAS E- NAJSTNIŠKE NOVICE.
BLIŽA SE VELIKA NOČ IN Z NJO TUDI PIRHI, OZIROMA POBARVANA JAJČKA.
MED ARMADO PRIREDITEV IN DOGODKOV, POVEZANIH Z VELIKO NOČJO, SMO IZBRALI TISTEGA, KI GA V GALERIJI LIČNA HIŠA V AJDOVŠČINI PRIREJA ISTOIMENSKO DRUŠTVO. GRE ZA JAVNI NATEČAJ ZA IZBOR NAJLEPŠEGA VELIKONOČNEGA PIRHA 2010. PIRHI, KI BODO V SKUPNI OCENI, GLEDE NA OCENJEVALNA MERILA, DOSEGLI NAJVEČ TOČK, BODO NAGRAJENI. NA NATEČAJ SE LAHKO PRIJAVIJO VSE FIZIČNE OSEBE. PIRHE ZA NATEČAJ BODO SPREJEMALI V PROSTORIH DRUŠTVA LIČNA HIŠA V AJDOVŠČINI, OD PONEDELJKA, 22. MARCA PA DO PETKA, 26. MARCA MED 10. 00 IN 13. 00 URO TER MED 16. 00 IN 19. 00 URO TER V SOBOTO, 27. MARCA, MED 9. 00 IN 12. 00 URO. KAJ LAHKO NAREDI VSAK POSAMEZNIK, TUKAJ IN ZDAJ, ZA MANJ REVŠČINE IN BOLJ PRAVIČEN SVET? TAKŠEN JE NASLOV KAMPANJE TUDI TI SI DELČEK ISTEGA SVETA, KI SO JO PREJŠNJI TEDEN PREDSTAVILI V PROSTORIH INFORMACIJSKEGA URADA SVETA EVROPE. KAMPANJA SOVPADA Z EVROPSKIM LETOM BOJA PROTI REVŠČINI IN SOCIALNI IZKLJUČENOSTI IN JE NAMENJENA URESNIČEVANJU MILENIJSKIH RAZVOJNIH CILJEV. KAMPANJO, KI BO POTEKALA CELO LETO, BODO VODILI PLATFORMA NVO ZA RAZVOJNO SODELOVANJE IN HUMANITARNO POMOČ SLOGA, SLOVENSKA FILANTROPIJA IN INFORMACIJSKI URAD SVETA EVROPE. V OKNIH URADA PA JE VSE OD 3. MARCA NA OGLED TUDI FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NASMEHI DRŽAV V RAZVOJU, KI Z IZBRANIMI FOTOGRAFSKIMI PODOBAMI PREDSTAVLJA POZITIVEN POGLED NA ŽIVLJENJE LJUDI V DRŽAVAH V RAZVOJU.  MIMO PRIRODOSLOVNEGA MUZEJA SLOVENIJE PA KAKOR DA NE MOREMO. NO, V MNOŽICI PRIREDITEV VELJA OMENITI TUDI PREDAVANJE DR. PETRA SKOBERNETA. KER PA ČAS NE PRIGANJA LE NAS, AMPAK TUDI VAS, POHITITE. ČEZ PRIBLIŽNO DOBRO URO, URO IN POL, BOSTE IZVEDELI, ALI JE NARAVA V SLOVENIJI NEKAJ POSEBNEGA?
STE ŽE SLIŠALI ZA MOBILECAMP? JA, ZA KAMPER. PA ZA KAMPIRANJE TAM NEKJE OB JADRANSKI OBALI. MORDA PA ŠE NISTE SLIŠALI ZA ENODNEVNO KONFERENCO, KI SE V KRATKEM OBETA V NAŠEM GLAVNEM MESTU.
KONFERENCA BO NAMENJENA VSEM, KI SE UKVARJAJO Z MOBILNIMI TEHNOLOGIJAMI, OD PROGRAMERJEV, OBLIKOVALCEV, OPERATERJEV DO UPORABNIKOV. ODVIJALA PA SE BO V SOBOTO, 27. MARCA, V PROSTORIH FAKULTETE ZA ELEKTROTEHNIKO. MOBILECAMP ORGANIZIRAJO MOBILE MONDAY SLOVENIA, SLO- TECH IN KIBERPIPA. UDELEŽBA PA JE BREZPLAČNA, ČEPRAV ZA VSTOP NUJNO POTREBUJETE VSTOPNICO.  PA POKUKAJMO ŠE V KINO, PRAVZAPRAV V JAVNI ZAVOD KINODVOR. STE ŽE SLIŠALI ZA KINO BALON?
KINO BALON JE IME ZA PROGRAM ZA OTROKE IN MLADE V KINODVORU. JE VSAK PETEK, SOBOTO IN NEDELJO, SO TI FILMI NA SPOREDU, OB FILMIH PA IMAMO TUDI VEDNO PESTER OBFILMSKI PROGRAM, DELAVNICE, POGOVORE, USTVARJALNICE, SREČANJA. FILMI SO ZA RAZLIČNE STAROSTNE SKUPINE, OD TREH, PETIH LET NAPREJ PA POTEM TUDI ZA MLADOSTNIKE. POSEBEN PROGRAM IMAMO TUDI ZA DRUŽINE. OB NEDELJAH LAHKO PRIDE V KINODVOR CELA DRUŽINA, NA SEZAMOV KOTIČEK. STARŠI SI LAHKO V MIRU OGLEDAJO FILM, OTROCI SO PA MED TEM ČASOM V SEZAMOVEM KOTIČKU, KJER NANJE PAZIJO VARUŠKE IN POTEM STARŠE, ČE JE KAKŠEN TAK POSEBEN DOGODEK, TUDI POKLIČEJO V DVORANO. VEČINOMA SI PA STARŠI NA TA NAČIN USPEJO OGLEDATI FILME, ZA KATERE MED TEDNOM VSE PREPOGOSTO ZMANJKA ČASA. V MARCU BOMO V OKVIRU PRAZNIČNEGA FESTIVALA PREDSTAVLJALI FILME, SKUPAJ S PRAVLJICAMI IN ENI OD TEH FILMOV SO TUDI ANIMIRANI FILMI LINE PRAP, NAREJENI PO NJENI USPEŠNICI, PO CELEM SVETU PREVEDENI KNJIGI ZAKAJ. FILMI SO PRIMERNI PREDVSEM ZA POVSEM NAJMLAJŠE OTROKE, OD TRETJEGA LETA NAPREJ, AMPAK KER SO PODNASLOVLJENI, SMO K SODELOVANJU POVABILI TUDI AJDO ROS, DA JIH BO POSPREMILA Z ŽIVALSKIMI PRAVLJICAMI, S POGOVORI Z OTROKI, TAKO DA PRIPOROČAMO NEKAKO OD PETEGA LETA NAPREJ.
 RISTANC. SAJ VESTE, ZA KAJ GRE. MORDA PA NE VESTE ZA PROJEKT MULTIKULTURNEGA DRUŽENJA OTROK IZ VEČINSKE IN ROMSKE SKUPNOSTI- IGRAJMO SE SKUPAJ, KI GA V NOVEM MESTU ORGANIZIRA ZALOŽBA GOGA.
V LETU 2010 SE PROJEKT NADALJUJE Z NOVIM IMENOM- RISTANC. PROJEKT JE VSEBINSKO ZASNOVAN V OBLIKI MESEČNIH SREČANJ, OZIROMA DELAVNIC, NA KATERIH SE OTROCI DRUŽIJO, USTVARJAJO, PRIDOBIVAJO SOCIALNE VEŠČINE TER S POMOČJO NEPOSREDNE KOMUNIKACIJE IN POZITIVNIH IZKUŠENJ GRADIJO DOLGOROČNE IN NA ZAUPANJU TEMELJEČE ODNOSE. DELAVNICE BODO POTEKALE V OBLIKI DVEH VZPOREDNIH VSEBINSKIH CIKLOV. PRVIČ, CIKEL MINI MULTITUDE POTEKA ENKRAT MESEČNO IN PREKO USTVARJALNIH IN SOCIALNIH IGER PRI OTROCIH RAZVIJA ZAVEDANJE O SVOJI VLOGI IN VKLJUČEVANJU V ŠIRŠO DRUŽBO. CIKEL MINI PRAKTIK PA BO POTEKAL V OBLIKI IZREDNIH UMETNIŠKIH DELAVNIC S PODROČJA STRIPA, ANIMACIJE, ULIČNIH UMETNOSTI IN PLESA.  V PROJEKT RISTANC SE LAHKO VKLJUČIJO VSI OTROCI MED 7. IN 12. LETOM. TO IN NASLEDNJO SOBOTO, TOREJ 13. IN 20. MARCA, V LIKOVNI DELAVNICI KULTURNEGA CENTRA JANEZA TRDINE, MED 11. 00 IN 15. 00 URO. KO GOVORIMO ALI PIŠEMO O VODI, SE LAHKO HITRO ZMEDEMO, KER IMA TA ŠTEVILNE VIDIKE IN DIMENZIJE. VODO RAZLIČNI LJUDJE V RAZLIČNIH KONTEKSTIH, RAZUMEJO ZELO RAZLIČNO. KOT BLAGO, KOT DOBRINO, KOT ČLOVEKOVO PRAVICO, KOT SVETI VIR ALI CELO KOT BOŽANSTVO. IN PRAV ZATO SO PRI DRUŠTVU HUMANITAS ORGANIZIRALI SKUPŠČINO ZA VODO, KI SE BO ZGODILA 18. MARCA V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI.
TO JE TO. DO PRIHODNJEGA TEDNA PA OSTANITE, SAJ VESTE, USTVARJALNI. ČAO!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
Hrenovke, ovite v testo
Drobnjakovi štruklji z drobtinami
Prekajena šunka v testu
Njoki s pršutom in šampinjoni
