Enajsta šola: Starodobniki

Pravijo, da je bi takšen voz lahko peljal tudi po klancu navzgor in navzdol in to z zavidljivo hitrostjo, z 2000 koraki na uro. Baje pa je lahko vozil tudi okoli vogala. Torej, zavijal.
Posebnost vozila je bil vgrajen parni kotel, ki je bil povezan z zmajevo glavo na prednjem delu vozila.

Nicolas- Joseph Cougnot, ki je živel v letih 1725 do 1804, je po naročilu vojnega ministra de Choiseula leta 1770, v Kraljevem vojaškem arzenalu v Parizu, izdelal parni voz, ki je bil namenjen vleki topov na bojišče. Vozilo je delovalo slabe četrt ure, potovalo pa je s hitrostjo približno 3, 6 km / h. Takšno vozilo je bilo okorno in je imelo med drugim tudi premajhen kotel. Že leta 1784 mu je sledil tudi majhen trokolesni model enocilindrskega vozila na parni pogon Angleža Williama Murdocka, ki je bil sicer zaposlen kot prodajni agent za parne stroje pri znanem podjetju Bulton & Watt.

Tako so pozabili na parne kotle in gorišče stroja je postalo zgorevalni prostor nad batom, kjer je nekoč ekspandirala para. Plinski motorji so tako postali preprosti in lahki.

Ottov motor sta dodelala in razvila Gottlieb Deimler in Wilhelm Maybach. Leta 1885, ko sta zapustila Ottovo tovarno Deutz, sta izdelala večji in močnejši motor. Sprva sta motor vgradila v nekakšen bicikel, leta 1886 pa jima je uspelo vgraditi še močnejšo in izboljšano verzijo motorja v štirikolesno kočijo.

Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželici je tej?

Vsekakor pa so najpomembnejši avtomobili in tehnika. Na prvem festivalu old timerjev Codelli, smo se lahko za trenutek vrnili nazaj v zgodovino transporta. Občudovali smo lahko različne avtomobile po obliki, tehniki ali športnih dosežkih. Tukaj smo letos prvič uspeli takšno prireditev realizirati. Povabili smo predstavnike vseh društev v Sloveniji, vseh zvez, tudi nekaj tujcev je prišlo, iz Hrvaške, iz Italije, jutri pridejo tudi Avstrijci, tako da upam, da bo ta prireditev dobila tudi širši pomen. Naša želja je, da bi se prijela, če lahko tako rečem in da bi iz tega nastala neka zanimiva prireditev druženja, prikazovanja starodobnih vozil, prodaje starih, rabljenih delov ali novih delov, skratka, vsega tistega, kar ljubitelje starodobnikov zanima. Kaj sploh razstavljate vi tukaj na tej razstavi? Razstavljamo starodobnike. Kaj to pomeni? To so vozila, ki so starejša od 25 let, ki so pravilno restavrirana ali celo originalna, tako kot so prišla iz tovarne. To pomeni, da ne smejo biti predelana in dograjena z modernimi platišči, volani, s kakšnimi spremembami na motorju, čim bolj avtentična morajo biti in seveda čim lepše urejena.
Kakšno vrednost pa imajo takšni starodobniki? Vrednost starodobnika je težko oceniti. To je tako kot vrednost neke umetniške slike. Nekdo bo rekel, packarija, drugi bo pa rekel, dam, kar hočeš. Ostajajo neke ocene vrednosti. Rekel bi, da je največja vrednost ohranjanje tehniške dediščine.
Slišala sem, pa mi boste vi povedali, ali se mogoče motim, vrednost old timerja je veliko višja, oziroma večja, če ima old timer svoj pedigre, bi lahko rekli. To je res. Če najdete vozilo, za katerega veste, kdo je bil prvi, drugi, morda tretji lastnik. Če je tako vozilo imelo še sodelovanje na znamenitih prireditvah, recimo Mille Millia ali Senvita Classica ali kaj podobnega, pa če je bil lastnik še kakšna znamenita osebnost, potem je tako vozilo seveda več vredno.

Ja, kot že rečeno, baron Anton Codelli ni bil le pionir avtomobilizma pri nas, ampak se je v zgodovino zapisal tudi zaradi številnih izumov. V Etnografskem muzeju v Ljubljani poteka fotografska razstava Togo album 1911- 1914, ki odstira Codellijevo triletno bivanje v Afriki, v državi Togo, ko je s svojim sodelavcem postavljal prvo brezžično radiografsko postajo.

To je torej ta naša radiotelegrafska postaja, izum našega Codellija, seveda.
Ja, lahko bi tako rekli. To je dejansko eden največjih tehničnih podvigov na tleh Afrike v začetku 20. stoletja in lahko smo res ponosni, da je pri tem sodeloval naš Slovenec, Ljubljančan, baron Anton Codelli. Namreč, leta 1911 je odpotoval v Afriko na pobudo nemškega podjetja Telefunken, da bi v nemški koloniji Togo zgradil veliko radiotelegrafsko postajo v majhni vasi Kamina in dejansko je s to radiotelegrafsko postajo nemška vlada hotela imeti stik z nemškimi kolonijami v Afriki. To je bil res izjemen projekt za tiste čase, Codelli se ga je pogumno lotil, dal je celo pogoj, da bo dela vodil sam. To je bilo nenavadno za tisti čas, seveda pa so mu pri tem pomagali tehniki, monterji iz Nemčije in tudi iz Ljubljane, predvsem pa velika skupina domačinov, skoraj 300 do 500 domačinov je angažiral pri tem projektu. To je trajalo vse skupaj tri leta, do leta 1914, ko je bila postaja zgrajena. Slovenci pa seveda poznamo predvsem Codellija po izumu televizije in seveda, da se je kot prvi pripeljal v Ljubljano z avtomobilom, bil je pa vsekakor vsestranski izumitelj, na številnih področjih se je poizkušal, kar pa je zopet manj znano, smo tudi na tej razstavi skušali prikazati, da se je ukvarjal tudi s filmom. To je pa še posebno poglavje pri Codelliju, namreč, zanimala ga je tudi filmska industrija in je dejansko bil producent prvega igranega filma na afriških tleh.

Avtomobilskih tem pa še zdaleč nismo izčrpali. Za iznajditelja moderno zasnovanega avtomobila, velja vsekakor Karl Benz iz Mannheima.
Živel je med letoma 1844 in 1929. Bil je prvi, ki je prodajal lahke kočije na samostojni pogon, že leta 1880 pa je imel tudi majhno podjetje, kjer so izdelovali stabilne plinske motorje, ki so delovali s pomočjo splakovalne črpalke po dvotaktnem načelu.
V letih 1884- 1885 je Benz dosegel harmonično vezavo med dvosedežnim družabnim triciklom in plinskim motorjem, ki je lahko uporabljal tekoče gorivo s pomočjo zunanjega uplinjača.
To je bil vsekakor uspešen izziv Ottovemu patentu, saj je motor s tri četrtino konjske sile delal v štiritaktnem ciklusu in je imel električni vžig. Čeprav je bil prvi avto krhek in slaboten, pa je uspeh opogumil Benza, da je začel izdelovati boljša in močnejša vozila na treh kolesih. Leta 1887 pa je enega celo prodal. Kupec je bil Emil Roger iz Pariza, ki je dobil izključno pravico zastopanja in sestavljanja avtomobila za Francijo.
Tako je po letu 1888 vsakdo, ki je želel imeti lastno kočijo brez konj, odpotoval v Pariz ali v Mannheim in si tam kupil svoj lasten avto.
Po letu 1890 pa so nestabilno vozilo na treh kolesih, zamenjali z vozilom na štirih kolesih. Benzova konstrukcija je sicer ostala nespremenjena vse do leta 1902. Priljubljeni model je imel 3, 5 konjskih moči pri 500 obratih na minuto, dosegel pa je lahko 22, 5 km na uro.

Previdnost pa ni odveč tudi pri prečkanju informacijske avtoceste. Ne bodo vam pomagali prostovoljci, temveč safe. si. Ob koncu počitnic se otroci, šolarji, ne vračajo samo za šolske klopi, ampak tudi za računalnike. Najbrž so nekateri svoje počitnice tam tudi preživeli, s šolo pa se raba in računalnikov in interneta še toliko bolj poveča, zato smo se odločili, da nekako opozorimo na tveganja na internetu, oziroma ne prehodu čez tako imenovano informacijsko družbo prav v tem času in seveda tudi zdaj.

Ste slišali! Ne le na prehodu čez avtomobilsko cesto, čez železniške, oziroma tramvajske tire, previdnost je potrebna tudi pri prečkanju informacijske avtoceste. Opozarjamo predvsem na previdnost, oziroma spodbujamo, da uporabljajo računalnike in internet, ampak da imajo pri tem neko mero previdnosti, mogoče tudi lastne odgovornosti, predvsem zato, da bi uspešno komunicirali in preživeli v tem svetu, kjer ne gre pravzaprav brez tako mobilnih kot seveda tudi interneta.
Tako, dragi moji, mi smo končali za danes. Glejte nas spet čez en teden, ko vam bomo zavrteli enega izmed zmagovalnih, oziroma bolj zanimivih filmčkov Videomanije 2007. Do takrat pa, saj veste, če mislite, da počnete kaj takega, kar bi nas moralo zanimati, nam to vsekakor sporočite. Naš naslov pa tako ali tako že poznate.

Živjo! Teden je naokoli in čas je za nov napovednik. Kaj vse se bo dogajalo v prihodnjih dneh, kje boste lahko pustili svoji domišljiji prosto pot, kaj novega se boste lahko naučili, kje boste lahko sprostili svojo odvečno energijo in kako si najlažje poiskati streho nad glavo.

Študentom Univerze v Ljubljani, ki iščejo namestitve na prostem trgu, je že četrto leto zapored v pomoč brezplačna posredovalnica sob, M kvadrat, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. M kvadrat zbira podatke o prostih stanovanjskih enotah v Ljubljani, jih objavlja na spletnih straneh in brezplačno posreduje študentom.
Brezplačna posredovalnica sob ŠOU v Ljubljani, M kvadrat, v prvem planu zbira podatke o prostih sobah in stanovanjih. Lastniki stanovanj nas kličejo, pošiljajo e- maile, izpolnjujejo obrazce na naši spletni strani, tako da se na naši spletni strani nabere baza sob in stanovanj, študenti pa brskajo po teh spletnih straneh. Možnosti imajo izbire enoposteljnih, dvoposteljnih sob, stanovanj, skratka vsi tipi stanovanj, izvedo ceno, opis, lokacijo, kateri avtobusi vozijo, skratka, čim več podatkov o prostih stanovanjih in sobah. Potem pa študenti sami kontaktirajo lastnika s posebnim uporabniškim imenom in geslom, ki ga preko spleta pridobijo, dostopajo do teh kontaktnih podatkov. Naša naloga je samo, da jim te oglase zagotovimo, kasneje pa, če to študenti želijo, pa se ponovno obrnejo na nas in lastniki, seveda, da jim pomagamo pri sklepanju najemnih pogodb.
Na kaj mora biti vsak študent pozoren preden začne iskat stanovanje? Če si študent, je v prvi vrsti najbolj važno, da začneš dovolj zgodaj iskat stanovanje. En teden pred tem, ko ga potrebuješ, to ni dober recept za uspeh, to je prva stvar, druga stvar, nikoli se ne zanašaj na en sam vir informacij. Tudi v Študentski organizaciji ne zagovarjamo, oziroma promoviramo samo svoje dejavnosti, imamo še druge posredovalnice sob, ki funkcionirajo, imamo druge revije, ki posredujejo oglase, nenazadnje pa se lahko študent sprehodi po fakultetah, kjer na oglasnih deskah visijo taki oglasi, kjer študentje sami oddajajo stanovanja. Kakšne pa so pravice in dolžnosti vsakega študenta? Prva dolžnost študenta je to, kar sem že nekajkrat omenila, da sklene najemno pogodbo. To je sicer na papirju in po zakonu dolžnost lastnika, ampak študent, mislim, da je sam sebi dolžen poskrbet za svoje lastno varstvo. Pogodba mu je edina varovalka, če bi kadar koli kar koli šlo narobe, skratka pogodbo, ki vključuje, morala bi reči, vse sestavine po stanovanjskem zakonu, ampak to se sliši že malo preveč zapleteno in dejansko, za študenta tudi je. Najboljše je, da se obrne kar na nas, mu bomo dali izvod pogodbe, ki jo potem priredimo za neke razmere, kjer bo študent živel. Pogodbe se najdejo tudi v papirnicah, v knjigarnah. Da se jih kupiti, da se vsaj približno vidi, katere stvari morajo biti v pogodbi.

V ustvarjalni delavnici pa boste pod vodstvom lončarja Urbana Magušarja izdelovali srca v glini. Delavnice se lahko udeležite v soboto ob 10. 00 uri.
Filmarji in filmarke, pozor! Med 10. in 14. decembrom bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal že drugi mednarodni festival študentske filmske in video produkcije, Filofest. Čas imate le še do 15. oktobra, festival pa poleg osrednjega filmskega programa ponuja tudi spremljevalni program v obliki predavanj, okroglih miz, razstav, koncertov in še kaj. Vsi, ki se boste prijavili na festival, si dobro preberite pravila festivala. Natančni izpolnjeni in podpisani prijavnici je potrebno priložiti dve selekcijski kopiji filma na DVD- ju in vse obvezne priloge, kratko vsebino filma, popolno zasedbo, fotografije iz filma, fotografijo, biografijo in filmografijo režiserja ter izviren seznam dialogov.