|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Enajsta šola: Starodobniki
Premiera: četrtek, 27. september 2007, Vse oddaje
   Živjo! Medtem, ko sem se v prejšnji oddaji vozila s tramvajem, no, vsaj želela sem si, da bi se lahko popeljala po eni taki panoramski poti v Ljubljani, ampak žal mi ni uspelo. Toda v to oddajo sem se vsekakor pripeljala. In to ne s kolesom, s skirojem, samokolnico, ne, ne. S ta pravim avtomobilom. In to ne s takšnim, ki ga lahko kupite dandanes preko vsakega oglasnika, pri vsakem drugem trgovcu, pri preprodajalcu, ne. Jaz sem se danes pripeljala s ta pravim avtom, s starodobnikom. Ali pa morda, če vam je ljubše, z old timerjem. Živjo! Dober dan. Vas zanima ta naš stari avtomobil? Ja, zanima me, samo, počakajte, a ste mi vi slučajno prišli vzeti zdaj tale avto? Ne, ta bo tukaj še ves vikend na sejmu starodobnih vozil. Ker jaz ga še ne dam. Dajte mi pustit še kakšnih 15 minut, da je lahko v moji lasti. Prav? Prav. A pridem kasneje? Ne, bova kar zdaj opravila tole. Meni je sicer ta avto res všeč, ampak jaz ne vem absolutno nič o njem. Zato bi vas prosila, da na kratko predstavite, kaj sploh to je za nami. To je eno od vozil našega kluba Mercedes klasik kluba Slovenija, ki deluje komaj eno leto. Vozilo je last gospoda Sitarja, letnik ' 51. Uradno se mu reče Mercedes Benz 170 S, kar se pravi, da ima 1700 kubičnih centimetrov. Takrat je bil hiter s celih 122 km, za današnje čase morda ne, ampak za takratne ceste in tudi za takratne pogoje pa kar hiter avto. Je eden od večjih vozil, ki so se izdelovala po vojni, ko je primanjkovalo materiala in so najprej bili avtomobili zelo majhni, tako da se z njim začenja spet nova era pri Mercedesu, limuzin, kot jih poznamo tudi danes, novih, sodobnejših modelov.  Človekov sen je bil od nekdaj, izdelati vozilo, ki bi bilo neodvisno od vprege. Izdelati vozilo, ki bi se po svetu gibalo brez povelja, brez ovsa in sena in brez proizvodnje blago dišečih konjskih fig. Že antični Grki poročajo o " triumfalnem vozu Atencev, ki naj bi peljal može, ki so ga poganjali ". Stari arabski zapisi Lubab omenjajo Arabca z imenom Farris el Arradeki, ki naj bi bil izumil stroj, na katerem je bilo mogoče jezditi kakor na velblodu. Kdaj se je to dogajalo, pa je seveda skrivnost. Evropski popotniki 15. in 16. stoletja so poročali, da so na Kitajskem videli vozove, ki jih je poganjal veter, ujet v jadra, pomagali pa so si tudi z nekakšnim " veslanjem " po kopnem.  Oče Verbiest pa naj bi bil prvi, ki naj bi bil izdelal vozilo na parni pogon. Rodil se je leta 1623 v kraju Courtrai in umrl na Kitajskem leta 1688. Vozilo je imenoval Aeliopile in je menda delovalo na pogon s primitivno parno turbino. Najbrž pa stvar ni bila preveč uspešna. Leta 1649 pa je mehanik Johann Hautsch iz Nuernberga izdelal mehanski voz, v katerem sta dva krepka mladca vrtela ročice in poganjala voz. Pravijo, da je bi takšen voz lahko peljal tudi po klancu navzgor in navzdol in to z zavidljivo hitrostjo, z 2000 koraki na uro. Baje pa je lahko vozil tudi okoli vogala. Torej, zavijal. Posebnost vozila je bil vgrajen parni kotel, ki je bil povezan z zmajevo glavo na prednjem delu vozila.  Voznika sta, zanimivo, odpirala in zapirala parni ventil ter tako škropila vodo in paro na ljudi. Tako sta si lahko brez skrbi utirala pot skozi množice ljudi, torej skozi mesto. Nicolas- Joseph Cougnot, ki je živel v letih 1725 do 1804, je po naročilu vojnega ministra de Choiseula leta 1770, v Kraljevem vojaškem arzenalu v Parizu, izdelal parni voz, ki je bil namenjen vleki topov na bojišče. Vozilo je delovalo slabe četrt ure, potovalo pa je s hitrostjo približno 3, 6 km / h. Takšno vozilo je bilo okorno in je imelo med drugim tudi premajhen kotel. Že leta 1784 mu je sledil tudi majhen trokolesni model enocilindrskega vozila na parni pogon Angleža Williama Murdocka, ki je bil sicer zaposlen kot prodajni agent za parne stroje pri znanem podjetju Bulton & Watt.  Murdock je svoje vozilo testiral ponoči, na poti pred vaško Cerkvijo. Samo dve leti kasneje pa je Škot William Symington v Edinburgu prav tako predstavil model parnega vozila. Še nekaj let kasneje, pa je počilo. Prišlo je do zasuka v izdelavi avtomobila. Nemec Nikolaus August Otto je leta 1876 iz Lenoirjevega stroja razvil svoj štiritaktni plinski motor z notranjim zgorevanjem. Tako so pozabili na parne kotle in gorišče stroja je postalo zgorevalni prostor nad batom, kjer je nekoč ekspandirala para. Plinski motorji so tako postali preprosti in lahki. Ottov motor sta dodelala in razvila Gottlieb Deimler in Wilhelm Maybach. Leta 1885, ko sta zapustila Ottovo tovarno Deutz, sta izdelala večji in močnejši motor. Sprva sta motor vgradila v nekakšen bicikel, leta 1886 pa jima je uspelo vgraditi še močnejšo in izboljšano verzijo motorja v štirikolesno kočijo.  Zgodovinarji trdijo, da je bil takrat rojen prvi avtomobil. In takšnih avtomobilov se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani kar trlo. Dobesedno. Vendar zraven se podajo lepe punce. Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželici je tej?   Vsekakor pa so najpomembnejši avtomobili in tehnika. Na prvem festivalu old timerjev Codelli, smo se lahko za trenutek vrnili nazaj v zgodovino transporta. Občudovali smo lahko različne avtomobile po obliki, tehniki ali športnih dosežkih. Tukaj smo letos prvič uspeli takšno prireditev realizirati. Povabili smo predstavnike vseh društev v Sloveniji, vseh zvez, tudi nekaj tujcev je prišlo, iz Hrvaške, iz Italije, jutri pridejo tudi Avstrijci, tako da upam, da bo ta prireditev dobila tudi širši pomen. Naša želja je, da bi se prijela, če lahko tako rečem in da bi iz tega nastala neka zanimiva prireditev druženja, prikazovanja starodobnih vozil, prodaje starih, rabljenih delov ali novih delov, skratka, vsega tistega, kar ljubitelje starodobnikov zanima. Kaj sploh razstavljate vi tukaj na tej razstavi? Razstavljamo starodobnike. Kaj to pomeni? To so vozila, ki so starejša od 25 let, ki so pravilno restavrirana ali celo originalna, tako kot so prišla iz tovarne. To pomeni, da ne smejo biti predelana in dograjena z modernimi platišči, volani, s kakšnimi spremembami na motorju, čim bolj avtentična morajo biti in seveda čim lepše urejena. Kakšno vrednost pa imajo takšni starodobniki? Vrednost starodobnika je težko oceniti. To je tako kot vrednost neke umetniške slike. Nekdo bo rekel, packarija, drugi bo pa rekel, dam, kar hočeš. Ostajajo neke ocene vrednosti. Rekel bi, da je največja vrednost ohranjanje tehniške dediščine. Slišala sem, pa mi boste vi povedali, ali se mogoče motim, vrednost old timerja je veliko višja, oziroma večja, če ima old timer svoj pedigre, bi lahko rekli. To je res. Če najdete vozilo, za katerega veste, kdo je bil prvi, drugi, morda tretji lastnik. Če je tako vozilo imelo še sodelovanje na znamenitih prireditvah, recimo Mille Millia ali Senvita Classica ali kaj podobnega, pa če je bil lastnik še kakšna znamenita osebnost, potem je tako vozilo seveda več vredno.  Mene pa zanima, ali morda obstaja prav kakšen poseben profil ljudi, ki imajo radi old timerje, ali je to lahko kdor koli? Jaz bi rekel, da so to ljudje, ki gledajo na življenje mogoče tudi malo bolj z lepe strani, malo bolj z umetniške strani, ker roko na srce, old timer ni zelo praktično vozilo. Z njim divjat 180 po avto cesti, ne gre. Torej, moraš imeti rad take stvari, ki so drugačne, ki predstavljajo neko zgodovino, neko tradicijo in to moraš imet v duši, to moraš imet v sebi, da lahko to ceniš in se s tem ukvarjaš. Za vse tiste, ki morda že imajo old timerje, oziroma za tiste, ki ga nameravajo kupiti, zanima me, kako se jih pa danes sploh popravlja? Popravljanje je včasih lahko komplicirano. Moram priznati, da danes ni veliko obrtnikov, ki bi se z veseljem lotili popravljanja nekega starodobnega vozila. To je danes treba vložiti ogromno časa, truda in ljubezni.    O, živjo!- Živjo! Sem te prestrašila? Nekaj ti je iz rok padlo. Ne, ni. Mene zanima, sicer vidim, da popravljaš avto, ampak, kakšen avto popravljaš in kako ga popravljaš? To je pontiac letnik ' 60, malo stara zadeva. Počasi ga bomo popravili in spravili v neko v redu stanje. To sicer še ne bo danes, oziroma ta dva dneva, ampak v roku kakšnega leta ali pa dveh. Aha, zanima me, na kaj je treba biti pozoren, kadar, bi lahko rekli, celo restavriraš en tak old timer? Predvsem, da nisi prehiter. Kako pa sploh zbereš vse te dele, ki manjkajo. Vidim, da tukaj ni sedežev, tukaj ni ničesar. Kje pa je vse to? To je v glavnem doma v garaži ostalo, zato ker tukaj niti nimamo prostora vse ven zložit, ker je delov kar precej, ker je avto kar precej dolg, tako da pač eni kosi so, ene malenkosti sicer manjkajo tukaj, ampak v glavnem je pa tale kar kompleten, čeprav tukaj ni čisto cel pripeljan. Torej, kdaj ga lahko pridem iskat? Tako, čez kakšne dve leti. OK, bom potem dala telefonsko, pa me boš poklical. V redu, ko bo gotov. Ti pa le skrbi za moj avto. Prav? Bom, bom! Živjo!- Živjo! Codelli, ja. Baron Codelli. Lastnik prvega avtomobila na Slovenskem. Po njem se imenuje celoten festival, ki je letos prvič v Ljubljani, torej festival old timerjev, pa ne samo to, tudi cela ljubljanska četrt Kodeljevo, je prevzela njegovo ime.    Baron, potomec plemiške družine, ki jo je mogoče slediti v zgodovino že tja v 13. stoletje v Francijo, potem so se pa premikali proti našim krajem, so prišli v Gorico, tam kar močno vejo ustanovili in so 1700. leta kupili grad Kodeljevo, tako se zdaj po njih imenuje. In kakšen je njegov prispevek k zgodovini slovenskega avtomobilizma? Začetnik je, pionir, kupil je prvi avto, doživel je prvo prometno nesrečo, prvi je med Slovenci dirkal in prvi je tudi imel idejo in jo je tudi uresničeval, da bi se naredil svoj avtomobil. V ta namen je pa tudi prvi na tem področju izumljal in prišel do patenta. Kakšen avtomobil pa je baron Codelli sploh vozil? Poleg Benza, ki smo ga že omenili, je vozil še Deimlerja, to je bil njegov drugi avtomobil in s tem avtomobilom se je pa tudi vpisal na prvo mesto med dirkače s Slovenskega. Dirkal je v Avstriji na progi okrog 400 kilometrov, dirke so trajale dva dneva, so bile v dveh etapah in tam je bil med 18- imi motornimi vozili, ki so prišla na cilj, je on zavzel 4. mesto.  No, samo za ilustracijo, na slovenskem taroku, oziroma na kartah, je upodobljen prav tako Anton Codelli in njegov avto. Ja, kot že rečeno, baron Anton Codelli ni bil le pionir avtomobilizma pri nas, ampak se je v zgodovino zapisal tudi zaradi številnih izumov. V Etnografskem muzeju v Ljubljani poteka fotografska razstava Togo album 1911- 1914, ki odstira Codellijevo triletno bivanje v Afriki, v državi Togo, ko je s svojim sodelavcem postavljal prvo brezžično radiografsko postajo.   To je torej ta naša radiotelegrafska postaja, izum našega Codellija, seveda. Ja, lahko bi tako rekli. To je dejansko eden največjih tehničnih podvigov na tleh Afrike v začetku 20. stoletja in lahko smo res ponosni, da je pri tem sodeloval naš Slovenec, Ljubljančan, baron Anton Codelli. Namreč, leta 1911 je odpotoval v Afriko na pobudo nemškega podjetja Telefunken, da bi v nemški koloniji Togo zgradil veliko radiotelegrafsko postajo v majhni vasi Kamina in dejansko je s to radiotelegrafsko postajo nemška vlada hotela imeti stik z nemškimi kolonijami v Afriki. To je bil res izjemen projekt za tiste čase, Codelli se ga je pogumno lotil, dal je celo pogoj, da bo dela vodil sam. To je bilo nenavadno za tisti čas, seveda pa so mu pri tem pomagali tehniki, monterji iz Nemčije in tudi iz Ljubljane, predvsem pa velika skupina domačinov, skoraj 300 do 500 domačinov je angažiral pri tem projektu. To je trajalo vse skupaj tri leta, do leta 1914, ko je bila postaja zgrajena. Slovenci pa seveda poznamo predvsem Codellija po izumu televizije in seveda, da se je kot prvi pripeljal v Ljubljano z avtomobilom, bil je pa vsekakor vsestranski izumitelj, na številnih področjih se je poizkušal, kar pa je zopet manj znano, smo tudi na tej razstavi skušali prikazati, da se je ukvarjal tudi s filmom. To je pa še posebno poglavje pri Codelliju, namreč, zanimala ga je tudi filmska industrija in je dejansko bil producent prvega igranega filma na afriških tleh.  Sam film je seveda imel za sabo zelo zanimivo filmsko zgodovino. Kot sem rekel, sled je za njim izginila, ostale so pa na srečo fotografije in te fotografije prvič predstavljamo tudi na naši razstavi.   Avtomobilskih tem pa še zdaleč nismo izčrpali. Za iznajditelja moderno zasnovanega avtomobila, velja vsekakor Karl Benz iz Mannheima. Živel je med letoma 1844 in 1929. Bil je prvi, ki je prodajal lahke kočije na samostojni pogon, že leta 1880 pa je imel tudi majhno podjetje, kjer so izdelovali stabilne plinske motorje, ki so delovali s pomočjo splakovalne črpalke po dvotaktnem načelu. V letih 1884- 1885 je Benz dosegel harmonično vezavo med dvosedežnim družabnim triciklom in plinskim motorjem, ki je lahko uporabljal tekoče gorivo s pomočjo zunanjega uplinjača. To je bil vsekakor uspešen izziv Ottovemu patentu, saj je motor s tri četrtino konjske sile delal v štiritaktnem ciklusu in je imel električni vžig. Čeprav je bil prvi avto krhek in slaboten, pa je uspeh opogumil Benza, da je začel izdelovati boljša in močnejša vozila na treh kolesih. Leta 1887 pa je enega celo prodal. Kupec je bil Emil Roger iz Pariza, ki je dobil izključno pravico zastopanja in sestavljanja avtomobila za Francijo. Tako je po letu 1888 vsakdo, ki je želel imeti lastno kočijo brez konj, odpotoval v Pariz ali v Mannheim in si tam kupil svoj lasten avto. Po letu 1890 pa so nestabilno vozilo na treh kolesih, zamenjali z vozilom na štirih kolesih. Benzova konstrukcija je sicer ostala nespremenjena vse do leta 1902. Priljubljeni model je imel 3, 5 konjskih moči pri 500 obratih na minuto, dosegel pa je lahko 22, 5 km na uro.  Toda, previdnost ni nikoli odveč. Torej, previdno na cesti! Previdnost pa ni odveč tudi pri prečkanju informacijske avtoceste. Ne bodo vam pomagali prostovoljci, temveč safe. si. Ob koncu počitnic se otroci, šolarji, ne vračajo samo za šolske klopi, ampak tudi za računalnike. Najbrž so nekateri svoje počitnice tam tudi preživeli, s šolo pa se raba in računalnikov in interneta še toliko bolj poveča, zato smo se odločili, da nekako opozorimo na tveganja na internetu, oziroma ne prehodu čez tako imenovano informacijsko družbo prav v tem času in seveda tudi zdaj. Ste slišali! Ne le na prehodu čez avtomobilsko cesto, čez železniške, oziroma tramvajske tire, previdnost je potrebna tudi pri prečkanju informacijske avtoceste. Opozarjamo predvsem na previdnost, oziroma spodbujamo, da uporabljajo računalnike in internet, ampak da imajo pri tem neko mero previdnosti, mogoče tudi lastne odgovornosti, predvsem zato, da bi uspešno komunicirali in preživeli v tem svetu, kjer ne gre pravzaprav brez tako mobilnih kot seveda tudi interneta. Tako, dragi moji, mi smo končali za danes. Glejte nas spet čez en teden, ko vam bomo zavrteli enega izmed zmagovalnih, oziroma bolj zanimivih filmčkov Videomanije 2007. Do takrat pa, saj veste, če mislite, da počnete kaj takega, kar bi nas moralo zanimati, nam to vsekakor sporočite. Naš naslov pa tako ali tako že poznate.  TV Slovenija, Otroški in mladinski program, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana in pripis Enajsta šola. Pa smo končali za danes. Ne spreglejte E- najstniških novic, vidimo se prihodnji teden, do takrat pa, saj veste, imejte se kar se le da lepo! Živjo! Živjo! Teden je naokoli in čas je za nov napovednik. Kaj vse se bo dogajalo v prihodnjih dneh, kje boste lahko pustili svoji domišljiji prosto pot, kaj novega se boste lahko naučili, kje boste lahko sprostili svojo odvečno energijo in kako si najlažje poiskati streho nad glavo.   Študentom Univerze v Ljubljani, ki iščejo namestitve na prostem trgu, je že četrto leto zapored v pomoč brezplačna posredovalnica sob, M kvadrat, Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. M kvadrat zbira podatke o prostih stanovanjskih enotah v Ljubljani, jih objavlja na spletnih straneh in brezplačno posreduje študentom. Brezplačna posredovalnica sob ŠOU v Ljubljani, M kvadrat, v prvem planu zbira podatke o prostih sobah in stanovanjih. Lastniki stanovanj nas kličejo, pošiljajo e- maile, izpolnjujejo obrazce na naši spletni strani, tako da se na naši spletni strani nabere baza sob in stanovanj, študenti pa brskajo po teh spletnih straneh. Možnosti imajo izbire enoposteljnih, dvoposteljnih sob, stanovanj, skratka vsi tipi stanovanj, izvedo ceno, opis, lokacijo, kateri avtobusi vozijo, skratka, čim več podatkov o prostih stanovanjih in sobah. Potem pa študenti sami kontaktirajo lastnika s posebnim uporabniškim imenom in geslom, ki ga preko spleta pridobijo, dostopajo do teh kontaktnih podatkov. Naša naloga je samo, da jim te oglase zagotovimo, kasneje pa, če to študenti želijo, pa se ponovno obrnejo na nas in lastniki, seveda, da jim pomagamo pri sklepanju najemnih pogodb. Na kaj mora biti vsak študent pozoren preden začne iskat stanovanje? Če si študent, je v prvi vrsti najbolj važno, da začneš dovolj zgodaj iskat stanovanje. En teden pred tem, ko ga potrebuješ, to ni dober recept za uspeh, to je prva stvar, druga stvar, nikoli se ne zanašaj na en sam vir informacij. Tudi v Študentski organizaciji ne zagovarjamo, oziroma promoviramo samo svoje dejavnosti, imamo še druge posredovalnice sob, ki funkcionirajo, imamo druge revije, ki posredujejo oglase, nenazadnje pa se lahko študent sprehodi po fakultetah, kjer na oglasnih deskah visijo taki oglasi, kjer študentje sami oddajajo stanovanja. Kakšne pa so pravice in dolžnosti vsakega študenta? Prva dolžnost študenta je to, kar sem že nekajkrat omenila, da sklene najemno pogodbo. To je sicer na papirju in po zakonu dolžnost lastnika, ampak študent, mislim, da je sam sebi dolžen poskrbet za svoje lastno varstvo. Pogodba mu je edina varovalka, če bi kadar koli kar koli šlo narobe, skratka pogodbo, ki vključuje, morala bi reči, vse sestavine po stanovanjskem zakonu, ampak to se sliši že malo preveč zapleteno in dejansko, za študenta tudi je. Najboljše je, da se obrne kar na nas, mu bomo dali izvod pogodbe, ki jo potem priredimo za neke razmere, kjer bo študent živel. Pogodbe se najdejo tudi v papirnicah, v knjigarnah. Da se jih kupiti, da se vsaj približno vidi, katere stvari morajo biti v pogodbi.  V Slovenskem etnografskem muzeju, kjer hranijo našo kulturno dediščino, bodo ob dnevih evropske kulturne dediščine za vas organizirali aktivnosti, ki se jih lahko udeležite, če ste ustvarjalni, radovedni in stari od šest do 12 let. Dnevi evropske kulturne dediščine 2007 so v znamenju velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. V Slovenskem etnografskem muzeju so dnevi posvečeni lectariji, ki je bila izdelana po mojstrovih načrtih tik pred drugo svetovno vojno. Spoznali boste lectarijo, po medu dišečo muzejsko trgovino ter lectarsko obrt ob demonstraciji mojstra Pergerja. V ustvarjalni delavnici pa boste pod vodstvom lončarja Urbana Magušarja izdelovali srca v glini. Delavnice se lahko udeležite v soboto ob 10. 00 uri. Filmarji in filmarke, pozor! Med 10. in 14. decembrom bo na Filozofski fakulteti v Ljubljani potekal že drugi mednarodni festival študentske filmske in video produkcije, Filofest. Čas imate le še do 15. oktobra, festival pa poleg osrednjega filmskega programa ponuja tudi spremljevalni program v obliki predavanj, okroglih miz, razstav, koncertov in še kaj. Vsi, ki se boste prijavili na festival, si dobro preberite pravila festivala. Natančni izpolnjeni in podpisani prijavnici je potrebno priložiti dve selekcijski kopiji filma na DVD- ju in vse obvezne priloge, kratko vsebino filma, popolno zasedbo, fotografije iz filma, fotografijo, biografijo in filmografijo režiserja ter izviren seznam dialogov.  Preselimo se na vzhod Slovenije, bolj natančno, na Štajersko, v Maribor, kjer lahko svoje likovno znanje izpopolnite v likovni šoli, namenjeni vsem osnovnošolcem, ki želijo svoj prosti čas preživeti ustvarjalno, se družiti s svojimi vrstniki in si pridobiti nova likovna znanja ter izkušnje. Namen likovne šole Ustvarjalno otroštvo je, dati možnost kontinuiranega likovnega razvoja in izobraževanja likovno talentiranim in motiviranim otrokom ter nadgraditi in dopolniti likovni pouk v osnovnošolskem programu. Razdeljeni boste v ustrezne starostne skupine po največ osem učencev, kar omogoča načrtno in sistematično spremljanje otrokovega razvoja. Program zajema najpomembnejša likovna področja, katera bodo likovni pedagogi z načrtno in skrbno pripravljeno izvedbo učnih ur, posredovali otrokom in tako razvijali njihovo ustvarjalnost.  Pridobili boste znanja in spretnosti na področju risanja, slikanja, oblikovanja, kiparstva, prostorskega oblikovanja, grafike in različne nove likovne tehnike. Kaj so zakladi? Ali resnično obstajajo? mar so zakladi zastonjski dar z neba ali nagrada za spretnost in pogum? V Narodnem muzeju Slovenije se lahko v soboto pridružite otrokom na pustolovski avanturi, polni pasti in preizkušenj, na kateri boste spoznali in prevzeli vloge najbolj slavnih piratov, od Črnobradca do Jacka Sparova in Alvide ter mnogih drugih. Z zadosti mero poguma in piratskih zvijač, vam bo morda uspelo odkriti, kje v muzeju je skrit pravi pravcati zaklad. Za nagrado pa si boste izdelali zakladno skrinjo. Tako. Končali smo. Glejte nas zopet prihodnji teden, v četrtek ob isti uri. Do takrat pa bodite, saj veste, ustvarjalni. Čao!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|