Globus: 10. 3. 2009

DOBER VEČER. BO SLOVESNO VZDUŠJE OB SKORAJŠNJI PETI OBLETNICI VSTOPA DESETIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV, MED NJIMI SLOVENIJE, V EVROPSKO UNIJO SKALIL VTIS, DA SICER DRUŽINA, VSA IN SLOŽNA, OB NEDELJAH ŠE VEDNO REDNO PRIHAJA K MAŠI, ČEPRAV ŽE VSI SOSEDJE VEDO, DA JE IZ HIŠE, ODKAR JE NEKAJ ČLANOV BREZPOSELNIH, ČEDALJE POGOSTEJE SLIŠATI PREREKANJE, JOK IN LOPUTANJE Z VRATI? V SVOJI ODMEVNI ANALIZI Z NASLOVOM NOVA EVROPA IN GOSPODARSKA KRIZA, RAZISKOVALKA VPLIVNEGA LONDONSKEGA IN SEVEDA PROEVROPSKEGA CENTRA ZA EVROPSKO REFORMO KATINKA BARYSCH, KI BO TUDI GOSTJA NOCOJŠNJEGA GLOBUSA, PIŠE: " NOBENEGA DVOMA NI, DA BO LETO 2009 ZA SREDNJE IN VZHODNOEVROPSKE DRŽAVE TEŽKO, LETO 2010 PA ŠE PRECEJ TEŽJE ". BARYTSCHEVA HKRATI SVARI: " PRED ZARADI GOSPODARSKIH TEŽAV VSE OČITNEJŠIMI TRENJI MED TAKO IMENOVANIMI STARIMI IN NOVIMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE ". KRIVULJE GOSPODARSKIH GIBANJ STRMO PADAJO PO VSEJ EVOPSKI UNIJI, LE DA SO V STARIH ČLANICAH UNIJE RAZMERE V PRIMERJAVI S TISTIMI NA MADŽARSKEM, V LATVIJI, BOLGARIJI IN ROMUNIJI ŠE VEDNO SKORAJ IDILIČNE. V MARSIKATERI NOVI ČLANICI SE SPRAŠUJEJO, ALI NI ŽE NAPOČIL ČAS, DA V IMENU ENE, ENOTNE, SKUPNE IN SOLIDARNE EVROPSKE UNIJE, STARE IN BOGATEJŠE PRISKOČIJO NA POMOČ NOVIM IN POMOČI ŠE KAKO POTREBNIM.

TO PA NE BO LAHKO. V PRIMERJAVI Z EVROM JE POLJSKI ZLOT IZGUBIL ŽE 48 ODSTOTKOV VREDNOSTI, MADŽARSKI FORINT 30 ODSTOTKOV, ČEŠKA KRONA PA 21. SVETOVNE FINANČNE INSTITUCIJE SO SICER DRŽAVAM, KI SO SE ZNAŠLE V TEŽAVAH, ŽE OBLJUBILE 24 MILIJARD IN POL EVROV POMOČI. MADŽARSKI PREMIER PA JE VODITELJEM UNIJE ŠE PREDLAGAL USTANOVITEV POSEBNEGA SKLADA ZA POMOČ VZHODNOEVROPSKIM DRŽAVAM, KI NAJ BI BIL VREDEN DO 190 MILIJARD EVROV, A TEMU V BRUSLJU NASPROTUJEJO.

PROFESOR MRAK, ALI JE PO VAŠEM MNENJU ZARADI GOSPODARSKE KRIZE NA PREIZKUŠNJI EVROPSKA UNIJA? KOT VEMO, JE EDEN OD STEBROV EVROPSKE UNIJE SKUPNI, ENOTNI EVROPSKI TRG. BREZ DVOMA GRE ZA IZREDNO GLOBOKO KRIZO IN KAR SE PO MOJEM ŽE DANES DA REČI JE TO, DA EU PO TEJ KRIZI NE BO TAKŠNA KOT JE BILA. VERJETNO BO PRIŠLO DO KAR PRECEJŠNJIH KOREKCIJ, DO NEKIH SPREMEMB ZLASTI NA PODROČJU POLITIK NOTRANJEGA TRGA, NA PODROČJU STORITEV, ZLASTI FINANČNIH. VIDELI SMO, DA SO MEDDRŽAVNE PREPLETENOSTI TAKO MOČNE, DA BO PREPROSTO, VSAJ NA NEKIH SEGMENTIH, POTREBNA NEKA VEČJA STOPNJA ENOTNEGA NASTOPANJA IN REAGIRANJA.
PA VENDARLE. NA VRHU SE NISO ODLOČILI ZA SPLOŠNO POMOČ.
MORAM REČI, DA JAZ TEGA NISEM TAKO BRAL. JAZ MISLIM, DA SO SE DOGOVORILI, DA JE TREBA PROBLEME REŠEVAT, NISO SE PA DOGOVORILI TEGA, DA BI BIL TA PAKET DAN NEPOSREDNO IZ PRORAČUNSKIH SREDSTEV DRŽAV ČLANICE EU. OBSTAJAJO TUDI DRUGE MOŽNOSTI. NA MIZI SO VARIANTE SODELOVANJA Z MEDNARODNIM DENARNIM SKLADOM. ZELO SE GOVORI, DA NAJ BI NJEGOV OBSEG RAZPOLOŽLJIVIH FINANČNIH SREDSTEV POVEČAL IZ 250 NA 500 MILIJARD, OBSTAJAJO DRUGE INICIATIVE, DA BI SE V TO STVAR BISTVENO BOLJ VKLJUČILA EVROPSKA INVESTICIJSKA BANKA, KAR BI POMENILO, DA NE BI BILO POTREBNO DIREKTNO ANGAŽIRAT JAVNO FINANČNIH SREDSTEV DRŽAV ČLANIC, BI BIL PA CILJ ENAK. AMPAK S KOTIČKOM OČESA VSI OPAZUJEJO NEMČIJO, KI JE EDINI IN PRAVI GOSPODARSKI STROJ V EU, KI ŠE DELUJE. TO JE RES. ČE SE SPOMNITE JE TUDI ZELO LOBIRAL ZA TA PAKET V CENTRALNO VZHODNI EVROPI AVSTRIJSKI PREMIER. ZELO JASNO JE ZAKAJ: KER SO AVSTRIJSKE BANKE PRECEJ IZPOSTAVLJENE NA TEM DELU IN JE NA NEK NAČIN DOBIL KOŠARICO V NEMČIJI. DEJSTVO JE, DA BO PROBLEM VZHODNIH DRŽAV EU, KI SO MANJ RAZVITE, POTREBNO REŠEVAT NE SAMO ZARADI NJIH, TUDI ZARADI EU KOT CELOTE.

PROFESOR MRAK, PREDSEDNIK SARKOZY JE TARČA NAPADOV, DA JE PROTEKCIONIST, VENDAR ROKO NA SRCE, S POMOČJO RENAULTOV FRANCOSKA DRŽAVA POMAGA TUDI NAŠEMU REVOZU.
JAZ MISLIM, DA V TAKI SITUACIJI, KOT JE TA, JE DEJANSKO PROTEKCIONIZEM ENA ZELO RESNA GROŽNJA. NI TREBA ITI VELIKO DESETLETIJ NAZAJ, DA VEMO DO ČESA JE TAK PROTEKCIONIZEM PRIPELJAL. MISLIM, DA JE ENA ZADNJIH STVARI, KI BI SI JIH V OKVIRU EU, V OKVIRU SKUPNEGA TRGA LAHKO, NE SAMO ŽELELI, AMPAK TUDI PRIVOŠČILI, SO RESNI UKREPI, KER POTEM SE PA RESNIČNO POSTAVLJA VPRAŠANJE, KAJ JE SMISEL EU. JAZ VENDARLE UPAM, DA BO TUKAJ PRIŠLO DO RAZUMNEGA REŠEVANJA TOVRSTNIH STVARI. MORAMO SE ZAVEDATI, DA IMA EU EN INSTITUCIONALNI PROBLEM IN TA PROBLEM JE, DA NIMA SKUPNE FISKALNE POLITIKE. S TEM BOMO OČITNO ŽIVELI IN S TEM NAS BODO TOVRSTNI IZZIVI ČAKALI.
MARSIKDAJ SMO SLIŠALI TUDI ŽE O ZAGATAH BANK V VZHODNI EVROPI, NE LE NJIHOVIH DOMAČIH, AMPAK TUDI IZPOSTAV ZVENEČIH IN DOMNEVNO ZAUPANJA VREDNIH AVSTRIJSKIH, ITALIJANSKIH IN ŠVEDSKIH BANK, KI SO BILE, KOT KAŽE, V NOVIH ČLANICAH POSLOVNO NEPREVIDNE, PRAV ENAKO KOT DOMAČE, LE DA MORDA ŠE BOLJ POHLEPNE. RAZMERE NA VZHODNOEVROPSKIH BANČNIH TRGIH, KI JIH JE FINANČNA KRIZA MOČNO PRIZADELA IN ČRNE NAPOVEDI ZA VZHODNOEVROPSKA REALNA GOSPODARSTVA NA ZAHODU ZBUJAJO UPRAVIČENO ZASKRBLJENOST. KAR 80 ODSTOTKOV VZHODNOEVROPSKIH BANK JE NAMREČ V LASTI ZAHODNOEVROPSKIH BANK, KI BI JIH VELIKO ODPISOVANJE SLABIH KREDITOV ALI CELO MOREBITNI PROPAD VZHODNIH PODRUŽNIC LAHKO PAHNIL V HUDE TEŽAVE.

A OB DODATNIH TEŽAVAH VZHODA, BO ZAHOD NA KONCU MORAL POMAGATI. ČE ZARADI DRUGEGA NE, ŽE ZATO, DA BI PREPREČIL LASTNE TEŽAVE. PROFESOR MRAK, EDEN OD ARGUMENTOV, ODPRTJA VRAT V VZHODNI EVROPI ZAHODNIM BANKAM JE BIL, DA PRINAŠAJO S SABO NOVEJŠE, SODOBNE METODE BANČNEGA POSLOVANJA. KOT KAŽE OD TEH NOVIH METOD V ZADNJEM ČASU NI OSTALO VELIKO. POSLOVALE SO POPOLNOMA ENAKO KOT DOMAČE BANKE.
TO JE RES BIL EDEN OD ARGUMENTOV. DRUGI ARGUMENT PA JE BIL, DA JE BILA CELA VRSTA DRŽAV, KI PRAKTIČNO BANČNIH SISTEMOV PRED TRANZICIJO NISO IMELE. SE PRAVI, DA JE BIL NAČIN VZPOSTAVITVE BANČNIH SISTEMOV RAVNO ODPRETI TRGE. TO SO DRŽAVE, KI SO RASLE V TEM ZADNJEM OBDOBJU BISTVENO HITREJE, BILE SO LAČNE KREDITOV IN TO TAKO NA PODJETNIŠKEM SEKTORJU, KOT NA SEKTORJU PREBIVALSTVA IN ZATO SO BILE JASNO STOPNJE RASTI KREDITIRANJA IZREDNO VISOKE. DEPOZITNA BAZA JE PA V TEH DRŽAVAH RASLA RELATIVNO POČASNEJE. TO KAR JE BILO REČENO, KATERE DRŽAVE SO DANES BOLJ RANLJIVE KOT DRUGE, SO TOČNO TE, KI SO BILE NAVEDENE. MANJ PA SO RANLJIVE DRŽAVE V CENTRALNI EVROPI: ČEŠKA, POLJSKA, SLOVENIJA IN SLOVAŠKA, AMPAK EDEN OD BISTVENIH INDIKATORJEV, KI KAŽE NA TO RANLJIVOST JE RAVNO ODNOS MED DEPOZITI IN DANIMI KREDITI. V TEH CENTRALNOEVROPSKIH DRŽAVAH JE TA DELEŽ DEPOZITOV V VSEH DANIH KREDITIH BISTVENO VEČJI. S TEM, KER JE DELEŽ KREDITOV VEČJI, JE TO TVOJA RELATIVNA ODVISNOST OD MEDNARODNIH FINANČNIH TRGOV MANJŠA, KOT PRI TEH DRUGIH DRŽAVAH, KJER IMAMO OGROMNO IZPOSTAVLJENOST.
KOGA REŠUJE AVSTRIJSKA VLADA? SVOJE BANKE, KI IMAJO VELIKO DENARJA PLASIRANEGA V VZHODNI EVROPI ALI NJIHOVE FILIALE? ALI REŠUJE SVOJA DELOVNA MESTA, ALI DELOVNA MESTA VZHODNE EVROPE?
JAZ BI REKEL OBOJE, NE BI PA HOTEL ŠPEKULIRATI, KAJ JE PRVOTNI MOTIV. DEJSTVO JE, DA ČE BI PRIŠLO V CENTRALNI VZHODNI EVROPI DO ENIH RESNIH NEODPLAČIL KREDITOV, BI ŠLA LAHKO ŠKODA, RECIMO V AVSTRIJSKEM GOSPODARSTVU, V AVSTRIJI TUDI PREKO 10 ODSTOTKOV BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA IN TO JE VERJETNO STVAR, KI JO AVSTRIJSKI POLITIKI ZELO DOBRO KALKULIRAJO IN VEDO, DA MORAJO NEKAJ STORIT. TO JE TUDI EN OD RAZLOGOV, KOT SEM ŽE REKEL, ZAKAJ JE BIL RAVNO AVSTRIJSKI PREMIER MED NAJBOLJ AKTIVNIMI ZA TO FORMIRANJE PAKETA VZHODNE EVROPE.
KOT JE DEJAL PREMIER PAHOR, NAJ BI SE NOVA ČLANICA EVRSKE SKUPINE, SLOVAŠKA, SOBOTNEGA VIŠEGRAJSKEGA MINI VRHA UDELEŽILA IZ SOLIDARNOSTI. SLOVENIJA KOT REČENO NI BILA NITI POVABLJENA. V VZHODNI EVROPI IN CELO NA ISLANDIJI, PA SE ZARADI DRAMATIČNIH PADCEV VREDNOSTI DOMAČIH VALUT, ZATO ŽE OZIRAJO PO PREVZEMU SKUPNE EVROPSKE VALUTE EVRA, TOREJ O POSPEŠENEM VSTOPU V EVRSKO OBMOČJE.

TUDI V VZHODNI EVROPI, KJER SO SI BANKE IN FINANČNE INSTITUCIJE DENAR ZA HITER RAZVOJ MNOŽIČNO SPOSOJALE NA ZAHODU EVROPE, JE BIL PRISTANEK, KO SREDSTEV NENADOMA NI BILO VEČ, TRD. TAK BO TUDI ZA ŠTEVILNE INVESTITORJE, KI BI JIH KREDITNA KRIZA NA VZHODU LAHKO ZLOMILA. POVPREČNA RAST V DRŽAVAH REGIJE JE BILA LETA 2007 5, 4 ODSTOTNA, LANI 3, 2 ODSTOTNA, LETOS PA NAJ BI BILA LE ŠE OKOLI 0, 4 ODSTOTNA. SLOVAŠKA JO JE ODNESLA V ZADNJEM TRENUTKU, SAJ JE V ZAČETKU LETA PREVZELA EVRO.