|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb  , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Globus: 16. 3. 2010
Premiera: torek, 16. marec 2010, Vse oddaje
 POZDRAVLJENI. SLOVENSKA VLADA JE PREJŠNJI TEDEN SPREJELA PREDLOG DEKLARACIJE O ZAHODNEM BALKANU IN SMERNICE ZA KREPITEV SLOVENSKEGA SODELOVANJA Z REGIJO. V SOBOTO BO V ORGANIZACIJI SLOVENIJE IN HRVAŠKE NA BRDU PRI KRANJU KONFERENCA O ZAHODNEM BALKANU. KOT JE POUDARIL ZUNANJI MINISTER, JE ZAHODNI BALKAN PRIORITETNO OBMOČJE INTERESA IN DELOVANJA SLOVENIJE. TISTO, NA KAR SO GOSPODARSTVENIKI OPOZARJALI DOLGA LETA, JE ZDAJ TOREJ POTRDILA ŠE POLITIKA. A PO SKORAJ DVAJSETIH LETIH POLITIČNEGA ODDALJEVANJA OD BALKANA IN PRIDRUŽEVANJA EVROPSKIM IN SEVERNOATLANTSKIM POVEZAVAM JE OBUJANJE STARIH PRIJATELJSTEV, KI SO SE MARSIKJE KONČALA V SOLZAH IN CELO KRVI, TEŽAVNO POČETJE. MORDA CELO " MISIJA NEMOGOČE ", KOT JE DEJAL SLOVENSKI PREMIER PAHOR, KI JE MED LJUBLJANO, BEOGRADOM IN PRIŠTINO MRZLIČNO RAZISKOVAL, KAKO NA BRDU PRI KRANJU POSESTI ZA SKUPNO MIZO PREDSTAVNIKE SRBSKE IN KOSOVSKE OBLASTI.  ŠELE DESETLETJE PO RAZPADU JE BIL PODPISAN OKVIRNI DOGOVOR O NASLEDSTVU, KI PA JE ŽE OB PODPISU LETA 2001 NA DUNAJU SPROŽIL POLEMIKE IN RAZLIČNE RAZLAGE. ENA NAJBOLJ SPORNIH ZADEV STARE DEVIZNE VLOGE ŠE DANES NI REŠENA. PROBLEM DEVIZNIH VLOG HRVAŠKIH, BOSANSKO- HERCEGOVSKIH IN MAKEDONSKIH VARČEVALCEV NEKDANJE LJUBLJANSKE BANKE JE V VELIKI MERI VPLIVAL NA UGLED SLOVENIJE V TEH DRŽAVAH IN POSTAL TUDI KAR RESNA OVIRA ZA GOSPODARSKO SODELOVANJE PREDVSEM NA FINANČNEM PODROČJU.
DRUGI RESNI NASLEDSTVENI PROBLEM, KI NI BREZ VPLIVA NA SLOVENSKI POLOŽAJ NA TEM OBMOČJU, SO NEREŠENA MEJNA VPRAŠANJA. BLOKADA HRVAŠKIH PRISTOPNIH POGAJANJ, KI SO JO NA HRVAŠKEM RAZUMELI KOT IZSILJEVANJE, JE POVZROČILA ZASKRBLJENOST TUDI DRUGJE, SAJ BI TO LAHKO POSTAL VZOREC UREJAJA TEH VPRAŠANJ ŠE KJE.   ZA SLOVENSKO POLITIKO VELJA, DA NA BALKANU NI IMELA VELIKO AMBICIJ, NITI JASNE STRATEGIJE. VSAKA VLADA JE POSKUŠALA NEKAJ PO SVOJE. VSAKA JE ZAČENJALA ZNOVA. PROBLEM NA BALKANU JE, DA JE ZELO TEŽKO USPETI Z VELIKIMI ZGODBAMI IN NA HITRO, NA PRIMER RAZPLESTI BOSANSKO- HERCEGOVSKI VOZEL, ALI ZA ISTO MIZO SPET POSESTI SRBE IN KOSOVSKE ALBANCE. DO NEKE MERE JE TO MISIJA NEMOGOČE. AMPAK MORAM VAM TO REČI, DA MNOGI VSE BOLJ VERJAMEJO, DA ČE KOMU LAHKO USPE, LAHKO USPE NAM. NISMO PA OBSOJENI NA USPEH. MOŽNOSTI ZA USPEH NAPOVEDANE KONFERENCE V ZAHODNEM BALKANU NISO MANJŠE SAMO ZARADI TEŽAVNOSTI PROBLEMOV, PAČ PA TUDI KER SLOVENIJA ŽE DOLGO NI VEČ POMEMBEN POLITIČNI DEJAVNIK NA TEM OBMOČJU. KOT KANDIDATKA IN ČLANICA EVROPSKE UNIJE NI IZRABILA RILOŽNOSTI, DA BI SE BOLJ IZPOSTAVILA KOT MOST MED BALKANOM IN EVROPO, KAR SO IZKORISTILE NEKATERE DRUGE DRŽAVE, Z AVSTRIJO NA ČELU. ZDAJ PA POGLEJMO, KAKO O ZAHODNEM BALKANU RAZMIŠLJAJO V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE.
V BRUSELJSKEM STUDIU SE NAM JE PRIDRUŽILA KOLEGICA META DRAGOLIČ. META, POZDRAVLJENA. KAKO V BRUSLJU SPREJEMAJO ZAMISEL O KONFERENCI NA BRDU, PREDVSEM GLEDE NA TO DA JE ŽE LEP ČAS PREDVIDENA KONFERENCA O ZAHODNEM BALKANU, KI JO V SODELOVANJU Z ITALIJANI PRIPRAVLJA ŠPANSKO PREDSEDSTVO EVROPSKE UNIJE?
 ZUNANJI MINISTRI NEDAVNO V CORDOBI S TEM NISO IMELI VEČJIH TEŽAV. NEKATERI SO SE CELO BOLJ BALI, DA BI EVROPA POZABILA NA BALKAN, DRUGI SO MENILI, DA POBUDA, KI PRIHAJA IZ REGIJE IN TOREJ NJEJ DAJE NEKO LASTNIŠTVO NAD REŠEVANJEM PROBLEMOV NE MORE BITI SLABA. NEKAJ TEŽAV JE IMEL LE ITALIJANSKI MINISTER. KER PA JE FRATTINI LE KAK DAN PO SREČANJU V CORDOBI OBJAVIL NOVO ITALIJANSKO STRATEGIJO ZA ZAHODNI BALKAN, JE BILO TO VERJETNO BOLJ OSAMLJENO MNENJE. TAKO DA OBE KONFERENCI OSTAJATA, LE DA BODO TISTO V SARAJEVU VERJETNO NEKOLIKO ZAMAKNILI NA JUNIJ. KAJ JE TISTO, KAR BI VODITELJI EVROPSKE UNIJE V BRUSLJU OCENILI ZA DOBER IZID KONFERENCE NA BRDU IN BI POMEMBNO PRISPEVALO K UREDITVI RAZMER V REGIJI? TO JE TEŽKO REČI. VERJETNO PREMIK, KAKRŠENKOLI PREMIK. PREDVSEM V BOSNI IN HERCEGOVINI. NAJ PRI TEM UPORABIM BESEDE SLOVAŠKEGA MINISTRA LAJČAKA, KI GA PREDVSEM SKRBI DEJSTVO, DA BOSANSKO- HERCEGOVSKIM VODITELJEM USTREZA MIROVANJE, V KATEREGA JE V PRIČAKOVANJU VOLITEV IN PO PROPADU BUTMIRSKEGA PROCESA ZAPADLA DRŽAVA.
KOT SI OMENILA, SO TEŽAVNE RAZMERE V BIH, PA SEVEDA SRBSKO KOSOVSKI SPOR IN IME MAKEDONIJE MED NAJVEČJIMI POLITIČNIMI PROBLEMI V REGIJI. KAKO PA JIH RANGIRAJO V BRUSLJU, TE PROBLEME? KOT ŽE REČENO, BOSNA IN HERCEGOVINA JE V OČEH BRUSLJA ZAGOTOVO NAJBOLJ RESEN BALKANSKI PROBLEM, TUDI VARNOSTNO. MAKEDONIJA NA DRUGI STRANI NIMA VEČJIH TEŽAV, RAZEN SEVEDA SPORA Z GRČIJO. IN KO BO REŠENO VPRAŠANJE IMENA, BO VERJETNO MAKEDONIJA PRAV ZLAHKA NADALJEVALA POT V BRUSELJ. NO, SRBSKO- KOSOVSKI ODNOSI PA SO ZA EVROPSKO UNIJO SPET NEKOLIKO BOLJ ZAPLETENO VPRAŠANJE. ČEPRAV JE TUDI RES, DA NA PRIMER ŠPANIJA, KI JE MED TISTIMI DRŽAVAMI, KI KOSOVA ŠE NI PRIZNALA, ŽE PRED ZAČETKOM SVOJEGA PREDSEDOVANJA ZATRJEVALA, DA TO ZAGOTOVO NE BO VPLIVALO NA NJEN ODNOS DO REGIJE.
ALI IMA EVROPSKA UNIJA JASNO STRATEGIJO O ZAHODNEM BALKANU. PREDVSEM KAR ZADEVA ČASOVNICO PRIHODNJIH ŠIRITEV. GLEDE NA TO DA OD ZAHODNEGA BALKANA POGOSTO PRIHAJAJO OČITKI, DA BI VELIKO POMENILA ŽE JASNO IZRAŽENA VOLJA EVROPSKE UNIJE.  EVROPSKA PRIHODNOST ZAHODNEGA BALKANA NIKOLI NI BILA VPRAŠLJIVA. NOVA ZUNANJA MINISTRICA ASHTONOVA JE CELO PREPRIČANA, DA BODO EVROPSKO UNIJO V SVETU CENILI LE, ČE BO ZNALA UTRDITI RAZMERE V DRŽAVAH V SVOJI SOSEŠČINI. IN PRI TEM JE ZAHODNI BALKAN SEVEDA NA PRVEM MESTU. KDAJ PA BI TE DRŽAVE LAHKO STOPILE V EVROPSKO UNIJO, PA SI NE UPA NAPOVEDATI NIHČE. SAJ VEŠ, VSAKA KANDIDATKA NAPREDUJE PO SEBI PRIMERNIH MERILIH. SLOVENIJA SI ŽELI V NOVIH STRUKTURAH EVROPSKE DIPLOMACIJE, KI JO USTANAVLJA VISOKA ZUNANJA PREDSTAVNICA EU CATHERINE ASHTON ZAVZETI POLOŽAJ, POVEZAN Z ZAHODNIM BALKANOM. KOLIKO MOŽNOSTI IMA ZA TO?
PREPRIČANA SEM, DA TEH SLOVENSKIH ŽELJA NIHČE V BRUSLJU NE VIDI KOT NEKAJ NEMOGOČEGA, NEUTEMELJENEGA ALI NEURESNIČLJIVEGA. BALKAN JE SLOVENSKO INTERESNO OBMOČJE. VPRAŠANJE JE LE, KOLIKO DRUGIH ČLANIC JE TUDI SPREJELO PODOBNO USMERITEV IN KAKO DOBRE PA TUDI BRUSLJU POZNANE KANDIDATE BO PRIJAVILA SLOVENIJA.
HVALA LEPA. SLOVENIJA SE JE S PRIPRAVO SREČANJA NA BRDU MOČNO ZAPLETLA V SRBSKO- KOSOVSKI SPOR. KO SO SE SLOVENSKI PREMIER PAHOR, HRVAŠKA PREMIERKA KOSORJEVA IN SRBSKI PREDSEDNIK TADIĆ PRED DVEMA TEDNOMA SESTALI NA PTUJU, UDELEŽBA PREDSTAVNIKOV KOSOVA NI BILA VIDETI TAKO SPORNA, KOT SE JE POKAZALO KASNEJE. TAKOJ KO SE JE SRBSKI PREDSEDNIK VRNIL V BEOGRAD, JE SRBIJA, KI NEODVISNOSTI KOSOVA NE PRIZNAVA, SPOROČILA, DA BO NA KONFERENCI SODELOVALA LE, ČE BO KOSOVO V SKLADU Z RESOLUCIJO VARNOSTNEGA SVETA OZN NASTOPILO KOT KOSOVO- UNMIK, S ČIMER PA DRŽAVA KOSOVO SEVEDA NI BILA ZADOVOLJNA. PREGLEJMO NEKATERE KLJUČNE DOGODKE V SLOVENSKO- SRBSKO- KOSOVSKIH ODNOSIH V ZADNJIH DVEH LETIH.  SLOVENIJI SE JE ZGODILO, KAR SI NI ŽELELA. DO RAZGLASITVE KOSOVSKE NEODVISNOSTI JE PRIŠLO PRAV MED NJENIM PREDSEDOVANJEM UNIJI. ISTI DAN 17. FEBRUARJA 2008 JE SKUPINA NASPROTNIKOV NEODVISNOSTI RAZDEJALA SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO V BEOGRADU. SLOVENIJA JE KOSOVO PRIZNALA PO MESECU DNI IN NI BILA MED PRVIMI, SOČASNO PA JE POSKUŠALA POSPEŠITI SRBSKO- EVROPSKO POT. TAKO JE MED SLOVENSKIM PREDSEDOVANJEM SRBIJA PODPISALA PRIDRUŽITVENI IN ZAČASNI TRGOVINSKI SPORAZUM Z UNIJO. SLOVENSKI PREMIER PAHOR JE NA KOSOVO ODŠEL ZA BOŽIČ 2008, VENDAR NE V PRIŠTINO, ZGOLJ K SLOVENSKIM VOJAKOM V SESTAVI KFORJA. PRVI URADNI OBISK NA ZAHODNI BALKAN DOBRO LETO PO NEODVISNOSTI JE BIL V BEOGRADU.
LANI JE NATO SLEDILA CELA VRSTA BILATERALNIH SREČANJ V BEOGRADU IN V LJUBLJANI, KJER JE BIL NAZADNJE TUDI PREDSEDNIK TADIĆ. PRVI URADNI OBISK TUJEGA PREDSEDNIKA V PRIŠTINI Z IZJEMO ALBANSKEGA JE BIL KONEC MINULEGA LETA OBISK SLOVENSKEGA PREDSEDNIKA TÜRKA. SRBSKI MEDIJI O TEM MOLČIJO. O TEMI KOSOVO, O ČEMER SE SRBIJA IN SLOVENIJA NE STRINJATA, SE PO SLOVENSKO- SRBSKIH SREČANJIH POVEČINI NE GOVORI. IZJEMA JE PTUJSKI TROJNI VRH KOSOR- TADIĆ- PAHOR, KI JE BIL NAMENJEN NAČRTOVANI SLOVENSKO- HRVAŠKI KONFERENCI O PRIHODNOSTI ZAHODNEGA BALKANA NA BRDU PRI KRANJU. TU NAJ BI, KOT ŽELITA ORGANIZATORJA, SRBSKI IN KOSOVSKI PREDSTAVNIKI PRVIČ SEDLI ZA ISTO MIZO.  SLOVENSKI PREMIER JE Z NAMENOM, DA VENDARLE PRIPRAVI BRDSKO KONFERENCO ODPOTOVAL TUDI V PRIŠTINO. ČEPRAV JE IDEJA O KONFERENCI O ZAHODNEM BALKANU, NA KATERI BI ZA SKUPNO MIZO SEDLA TAKO BEOGRAD KOT PRIŠTINA, HVALEVREDNA, ŠTEVILNI MENIJO, DA JE V TEM TRENUTKU NEIZVEDLJIVA. NA OBLAST V BEOGRADU IN V PRIŠTINI PA POVRHU VSEGA MOČNO PRITISKA ŠE OPOZICIJA. IN ZDAJ JE Z NAMI NAŠ NEKDANJI SODELAVEC DOKTOR UROŠ LIPUŠČEK, KI ZDAJ SLUŽBUJE V PRIŠTINI. LEPO POZDRAVLJENI. GOSPOD LIPUŠČEK, KAKŠNI SO NA KOSOVU POLITIČNI ODZIVI NA SLOVENSKO- HRVAŠKO POBUDO ZA REGIONALNO SREČANJE NA BRDU? JA, ODZIVI SO ZELO POZITIVNI. SEVEDA PA V TUKAJŠNJIH VLADNIH KROGIH POUDARJAJO, DA BODO PRIŠLI V SLOVENIJO NA KONFERENCO NA BRDO SAMO POD POGOJEM, ČE BODO POVABLJENI KOT NEODVISNA IN SUVERENA DRŽAVA. TO SO ŠE VČERAJ PONOVILI. NAMREČ V PRIŠTINI NIKAKOR NE BODO PRISTALI NA TO, DA BI SE ZAČELI ZNOVA POGOVARJATI O STATUSU Z BEOGRADOM, KAR ZAHTEVA SRBSKA VLADA. TO POMENI, DA BODO PRIŠLI SAMO POD POGOJEM, ČE JIM BO PRIZNAN STATUS SUVERENE IN NEODVISNE DRŽAVE. OD TEGA NE ODSTOPAJO.
ALI NA KOSOVU VIDIJO V ORGANIZACIJI BRDSKE KONFERENCE KAKŠNO POSEBNO KORIST? KAJ JE TISTO? NO, KAJ VIDIJO. VIDIJO KORIST V TEM, DA SE BO ENKRAT ZAČEL POSTOPEK NORMALIZACIJE. TO JE NUJNO. NAMREČ MED BEOGRADOM IN PRIŠTINO JE VELIKO ŠE NEUREJENIH VPRAŠANJ IN TREBA JE ZAČETI Z MAJHNIMI, KONKRETNIMI KORAKI. IN MOGOČE BI TAKŠNO SREČANJE, KI NAJ BI SE ZGODILO NA BRDU, PRVI UVODNI KORAK V ZAČETEK TAKŠNEGA USPEŠNEGA DIALOGA MED PRIŠTINO IN BEOGRADOM. NO, SLOVENIJA PA SE JE HKRATI Z ORGANIZACIJO KONFERENCE SPUSTILA V PRECEJŠNJE DIPLOMATSKO TVEGANJE. KAJ ČE POBUDA NE BI BILA USPEŠNA? KAKŠNE BI BILE LAHKO POSLEDICE V REGIJI? NO, MISLIM DA POSLEDIC, ČE POBUDA NE BO USPEŠNA, NE BO VELIKIH. BI BILE PA ZELO POZITIVNE POSLEDICE, ČE BI KONFERENCA USPELA. VENDAR JE ZA TO V TEM TRENUTKU ZELO MALO MOŽNOSTI, ČEPRAV JE TREBA POVEDATI, DA POSEBEJ NEKATERE EVROPSKE VPLIVNE DRŽAVE, ČLANICE UNIJE ZELO PRITISKAJO POSEBEJ NA SRBIJO, NAJ PRISTANE NA ZAČETEK DIALOGA S PRIŠTINO. ČE BI SE ZGODILO, DA BI NA BRDU PRIŠLO DO SREČANJA, BI BILO TO BREZ DVOMA ZELO EPOHALEN DOSEŽEK SLOVENSKE DIPLOMACIJE, KI BI IMELO VELIKE POZITIVNE POSLEDICE NA UREJANJE RAZMER NA CELOTNEM BALKANU. VODJA SRBSKE DIPLOMACIJE VUK JEREMIĆ JE V BUDIMPEŠTI PRED KRATKIM DEJAL, DA SE MOTIJO TISTI, KI MENIJO, DA BI SRBIJA IZBRALA EU, ČE BI MORALA IZBIRATI MED EU IN KOSOVOM. KAKO SO NA KOSOVU RAZUMELI TO IZJAVO?
SEVEDA SO JO RAZUMELI PODOBNO, KOT SMO JO MI. TO POMENI, DA SRBIJA V TEM TRENUTKU ŠE NI PRIPRAVLJENA ZAČETI RESEN DIALOG S PRIŠTINO OZIROMA DA JE SRBSKA JAVNOST IN SRBSKA POLITIKA, KAR ZADEVA KOSOVO, ŠE VEDNO ZELO RAZDELJENA. TREBA JE TUDI POUDARITI, DA V SRBSKI VLADI OBSTAJA ZELO MOČNA STRUJA, KI NASPROTUJE KAKRŠNEMUKOLI DIALOGU S SRBIJO. ZDI SE, DA JE ŠE PREZGODAJ ZA ZAČETEK ENEGA RESNEGA POLITIČNEGA DIALOGA NA PODROČJU ZAHODNEGA BALKANA, KI BI LAHKO VODIL TUDI V NEKO INSTITUCIONALNO SODELOVANJE. NAJLEPŠA HVALA ZA TA POGOVOR, DOKTOR LIPUŠČEK. HVALA LEPA. PROSIM.
IN PO TEM SO TU HRVAŠKO- SRBSKI ODNOSI, OBREMENJENI Z VOJNO IZPRED 15 LET.
DO NEDAVNEGA HRVAŠKEGA PRIZNANJA KOSOVA SO BILI V VZPONU. OLJA NA OGENJ PA JE TIK PRED KONCEM MANDATA PRILIL NEKDANJI HRVAŠKI PREDSEDNIK STJEPAN MESIĆ Z IZJAVO, DA BI OB MOREBITNEM REFERENDUMU O NEODVISNOSTI REPUBLIKE SRBSKE KRAJINE POSREDOVAL Z VOJSKO. O TEM, ALI BI SE BIL NA BLIŽNJI KONFERENCI O ZAHODNEM BALKANU PRIPRAVLJEN SESTATI S PREDSEDNIKOM SRBIJE, JE PREDSEDNIK JOSIPOVIĆ GOVORIL TUDI V NEDAVNEM POGOVORU ZA NAŠO TELEVIZIJO.  ODNOSE MED SRBIJO IN HRVAŠKO OHLAJA ŠE VZAJEMNA TOŽBA ZA GENOCID MED ZADNJO VOJNO. HRVAŠKA JE LETA 1999 VLOŽILA TOŽBO PROTI SRBIJI NA MEDNARODNEM SODIŠČU V HAAGU. SRBIJA JE LANI VRNILA UDAREC. EDEN IZMED AVTORJEV HRVAŠKE TOŽBE JE SEDANJI PREDSEDNIK JOSIPOVIĆ.
HRVAŠKI PREDSEDNIK ZAVRAČA ŠPEKULACIJE, DA BI HRVAŠKA UTEGNILA IMETI TEŽAVE Z VSTOPOM V EVROPSKO UNIJO, ČE NE UREDI MEJNIH VPRAŠANJ Z BOSNO IN HERCEGOVINO TER SRBIJO. O TEM NI BILO GOVORA OB NJEGOVEM NEDAVNEM OBISKU V BRUSLJU, JE POUDARIL. POLEG TEGA PA TA VRAŠANJA REŠUJEJO MEŠANE KOMISIJE. ČE NE BODO NAŠLE REŠITVE, JE DEJAL JOSIPOVIĆ, SO ODPRTE VSE PRAVNE POTI. ZDAJ PA POGLEJMO, KAKŠNO JE SLOVENSKO GOSPODARSKO SODELOVANJE Z DRŽAVAMI ZAHODNEGA BALKANA. SLOVENIJA JE NA TEH TRGIH NAVZOČA, A BI BILA PO MNENJU MNOGIH, PREDVSEM GOSPODARSTVENIKOV, LAHKO ŠE BOLJ. OSAMOSVOJITEV IN BALKANSKE VOJNE SO V PRVI POLOVICI DEVETDESETIH LET PREJŠNJEGA STOLETJA OKLESTILE PRECEJŠEN DEL IZVOZA NA TO OBMOČJE, KLJUB TEMU PA JE SLIŠATI KAR NEKAJ OČITKOV, DA JE SLOVENSKA DRŽAVA ZARADI VSTOPANJA V EVROATLANTSKE POVEZAVE V ZADNJIH 15- IH LETIH NAREDILA PREMALO ZA SLOVENSKA PODJETJA, KI ŽELIJO USPETI NA TRGIH DRŽAV, NASTALIH NA TLEH NEKDANJE JUGOSLAVIJE. BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE Z DRŽAVAMI TEGA OBMOČJA JE SEVEDA NAJVEČJA S HRVAŠKO. VEČ KOT DVAKRAT MANJŠA JE S SRBIJO. SLEDI BOSNA IN HERCEGOVINA, NAJMANJŠA JE Z ALBANIJO. SLOVENIJA V DRŽAVE, NASTALE NA OBMOČJU NEKDANJE JUGOSLAVIJE IN V ALBANIJO VEČ IZVOZI KOT UVOZI. SVETOVNA RECESIJA PA JE LANI V PRIMERJAVI Z LETOM POPREJ PRECEJ ZNIŽALA BLAGOVNO MENJAVO. SLOVENIJA JE V TEH DRŽAVAH NAJMOČNEJE ZASTOPANA S TRGOVSKIMI PODJETJI, PREK NJIH AGROŽIVILSKA INDUSTRIJA, IZDELKI BELE TEHNIKE, ELEKTRO INDUSTRIJA IN BANČNIŠTVO.
ISTOČASNO JE VELIKO MOŽNOSTI ZA SKUPNA VLAGANJA. GRE ZA DRŽAVE, KI IMAJO RELATIVNO DOBRO INFRASTRUKTURO, KI IMAJO TUDI KVALITETNO DELOVNO SILO, KI IMAJO ZELO UGODNE MEDNARODNE REŽIME, PODPISANE RECIMO Z RUSIJO, S KITAJSKO.
IN TO JE NENAZADNJE TUDI ŠIRŠE PRIJATELJSTVO KOT EDEN OD TEMELJEV, KI TUDI NI OD DANES NE OD VČERAJ, AMPAK JE KAR ŽE LEPO ŠTEVILO DESETLETIJ PRISOTNO. POMOČ SLOVENIJE DOMAČIM PODJETNIKOM JE V PRIMERJAVI Z AVSTRIJO, KI SE JE PO RAZPADU JUGOSLAVIJE NA TEM OBMOČJU DOBRO UVELJAVILO, PREDVSEM S SVOJIM BANČNIM IN TELEKOMUNIKACIJSKIM SEKTORJEM, ŠE NAPREJ ŠIBKA. NENAZADNJE JE TREBA POUDARITI TO, DA JE AVSTRIJA OZIROMA AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO IZKORISTILO TO PRILOŽNOST ZARADI TEGA, KER JE AVSTRIJA NAČRTNO OPREDELILA TE DRŽAVE KOT ENO IZMED SVOJIH PRIORITET, ZATO SO TAM RAZVIJALI ŠTEVILNE AKTIVNOSTI V PODPORO GOSPODARSKEMU PRODORU, NOVIM INVESTICIJAM IN PREVZEMANJU NAJATRAKTIVNEJŠIH GOSPODARSKIH PODROČIJ V TEH DRŽAVAH. MI SMO VČASIH MOREBITI MALO SEBE TUDI PRECENJEVALI OZIROMA PODCENJEVALI, ALI POVEDANO ŠE DRUGAČE, SPREGLEDOVALI, DA TI TRGI OD HRVAŠKEGA DO MAKEDONSKEGA PRAV TAKO POSTAJAJO VSE BOLJ ODPRTI IN DA SE TUDI NA TEH TRŽIŠČIH OZIROMA V TEH OKOLJIH SREČUJEMO V ENAKI MERI Z ISTO CELO LAHKO GOVORIMO KONKURENCO KOT NA DRUGIH, ZAHTEVNEJŠIH, RAZVITEJŠIH TRGIH. SLOVENSKIM PODJETNIKOM OVIRE PRI VSTOPANJU NA TE TRGE POSTAVLJAJO TUDI ODPRTA DIPLOMATSKA VPRAŠANJA, KOT SO VRAČANJE VLOG VARČEVALCEM NEKDANJE LJUBLJANSKE BANKE, NEREŠENO VPRAŠANJE SUBCESIJE, PA CARINE, VIZUMSKI REŽIMI, KAR SE V ZADNJEM ČASU PO ODPRAVI VIZUMOV MED SRBIJO, ČRNO GORO IN MAKEDONIJO LE NEKOLIKO IZBOLJŠUJE. DO NEDAVNEGA SMO IMELI TUDI V SLOVENIJI VELIKO PRIPOMB NA NAŠ KONZULARNI ODNOS DO PREBIVALCEV TEH DRŽAV, KI SO TUDI V NAJSLABŠEM VREMENU STALI PRED NAŠIMI VRATI V TEH DRŽAVAH IN ČAKALI NA VSTOPNE VIZUME. SLOVENSKI GOSPODARSTVENIKI SI SEVEDA ŽELIJO, DA BI TE DRŽAVE ČIM HITREJE VSTOPILE V EVROPSKO UNIJO. PADLE BODO MEJE, ZAKONODAJA BO PODOBNEJŠA. ZATO TRŽIŠČA DOSTOPNEJŠA. TRENUTNO IMAJO NA TEH TRGIH ZARADI BILATERALNIH SPORAZUMOV RUSKA IN TURŠKA PODJETJA BOLJŠE POGOJE POSLOVANJA. POLEG VEČJE POMOČI DRŽAVE SLOVENSKI GOSPODARSTVENIKI UPAJO TUDI, DA BODO PO VSTOPU DRŽAV ZAHODNEGA BALKANA V UNIJO LAHKO SODELOVALI S TAMKAJŠNJIMI PODJETJI V PROJEKTIH, KI JIH BO SOFINANCIRAL BRUSELJ.
ZDAJ PA POZDRAVLJAM V STUDIU VELEPOSLANIKA VOJKA VOLKA, LEPO POZDRAVLJENI, KI IMA BOGATE DIPLOMATSKE IZKUŠNJE NA BALKANU, PA TUDI V SOSEDNJI ITALIJI. HKRATI STE AVTOR STRATEGIJE ZA ZAHODNI BALKAN, KI JO JE PREJŠNJI TEDEN POTRDILA VLADA. ZDI SE, DA SE V TEH ZADNJIH TEDNIH PRED BALKANSKO KONFERENCO VES ČAS NEKAKO SUČEMO OKROG DVEH ZGODB. PRVA JE ZGODBA O POČASNEM, MIRNEM, A ODLOČNEM GOSPODARSKEM VRAČANJU NA ZAHODNI BALKAN. DRUGA PA JE NEKAKO BOLJ MRZLIČNO ISKANJE NOVEGA POLOŽAJA SLOVENIJE V TEJ REGIJI. ALI SMO PODCENILI SRBSKO- KOSOVSKI SPOR, KO SMO SE LOTILI ORGANIZACIJE TE KONFERENCE?
NO, MENE PREDVSEM VESELI, DA JE TA NAŠA AKTIVNOST OPAŽENA IN VEDNO JE BOLJE BITI AKTIVEN, KOT SEDETI DOMA IN ČAKATI, DA SE KAJ ZGODI. TA NAŠA NOVA AKTIVNOST IMA SVOJE LOGIKE IN IMA TUDI SVOJA VELIKA PRIČAKOVANJA. KADAR SO PA PRIČAKOVANJA VELIKA, SO PA TUDI TVEGANJA PONAVADI ZADAJ. MI SMO TA TVEGANJA PRIPRAVLJENI PREVZETI. LOTEVAMO SE STVARI, KI SO POMEMBNE ZA NAS, PA TUDI ZA EVROPO. PREDVSEM PA SO POMEMBNE ZA REGIONALNO SODELOVANJE. IN MI UPAMO NA NAJBOLJŠE. RES PA JE, DA TUDI NAJBOLJŠI NAPORI VČASIH NA ZAHODNEM BALKANU NISO DOVOLJ.
NO, PA KO PRAVITE TVEGANJA. ČE SE RECIMO ZGODI, DA ALI SRBSKA DELEGACIJA ALI KOSOVSKA NE PRIDETA NA BRDO PRI KRANJU, KAJ BI TO POMENILO, KAKŠNO TVEGANJE S TEM DIPLOMACIJA PREVZEMA? TA HIP VERJAMEMO, DA SE BOMO VSI ZBRALI IN DA BOMO DOKAZALI IN POKAZALI EVROPI, EVROPSKI UNIJI, DA SMO SPOSOBNI SE USESTI ZA ISTO MIZO ALI PA VSAJ V ISTI KROG, ČE MOGOČE MIZE NE BO TAM NA BRDU IN DA SMO SPOSOBNI SPRODUCIRATI NEKO POZITIVNO POROČILO IN DA TA NJIHOVA ZAHODNA UTRUJENOST, ŠIRITVENA UTRUJENOST, SE PRAVI UTRUJENOST NADALJNIH ŠIRITEV NA PROBLEMATIČNE KRAJE NI UPRAVIČENA IN DA TUDI MI LAHKO NEKAJ PRISPEVAMO, TA REGIJA NAŠA, V PRIHODNOST EVROPE. ZATO JE TUDI TEJ KONFERENCI TAKO NASLOV: KAJ LAHKO ZAHODNI BALKAN PRISPEVA ZA PRIHODNOST EVROPE. NO, VES ČAS SE NEKAKO POUDARJA, KAKO POMEMBNO JE, DA REGIJA, DA VODITELJI SEDEJO SKUPAJ ZA ISTO MIZO, O NEČEM SE STRINJAJO ALI PA TUDI NE. POMEMBNO JE, DA SEDIJO ZA ISTO MIZO. ZAKAJ JE TO TAKO ZELO POMEMBNO, TO SODELOVANJE, KAJ TO EVROPSKI UNIJI PRINAŠA? KER NIMAVA VELIKO ČASA, BOM POVEDAL, KAJ TO PREDVSEM ZELO KONKRETNO POMENI. ZELO KONKRETNO POMENI, DA ČE SE VSI USEDEMO ZA ISTO MIZO, DA NOBEN OD NAS NE ŽELI BITI ŠERIF S PIŠTOLO POD MIZO V TEJ REGIJI. NIKOMUR NI VEČ DO TEGA, DA BI PREVZEMAL VODILNO VLOGO IN DA BI KAKORKOLI NEKOMU DAJAL PODUKE ALI UKAZOVAL. GRE ZA TO, DA SAMI PRODUCIRAMO DOBRE NOVICE, DA SMO SPOSOBNI SODELOVATI, MOGOČE SI CELO VZAJEMNO POMAGATI DRUG DRUGEMU NA POTI V EVROPSKO UNIJO. IN NOBENA SKRIVNOST NI, DA IMAMO TUKAJ ZA ZGLED SKUPINO V4, VIŠEGRAJSKE DRŽAVE, KI SO IZJEMNO DOBRO SODELOVALE NA NJIHOVI POTI V EU, TO SO MADŽARSKA, POLJSKA, SLOVAŠKA IN ČEŠKA. IN ŠE DANES SODELUJEJO PRED POMEMBNIMI SESTANKI V EVROPSKI UNIJI. SE USEDEJO, OBLIKUJEJO SKUPNO STALIŠČE IN SKUPNE NASTOPE. TO BI BILA ODLIČNA ODLIČNA STVAR TUDI ZA ZAHODNI BALKAN. NO, KOT SMO VIDELI ŽE V NAŠI ODDAJI, SE JE SLOVENIJA PRAVZAPRAV DVAJSET LET NEKAKO ODDALJEVALA OD BALKANA. PRI TEM JE PODRLA TUDI MARSIKATERI MOST, GOVORIM SEVEDA O PROBLEMIH HRVAŠKIH IN BOSANSKIH VARČEVALCEV PRI LJUBLJANSKI BANKI. KAJ TO ZDAJ POMENI, SMO ŠE VEDNO DEJAVNIK NA BALKANU? KAKO POMEMBNA JE SLOVENIJA?  NO, NAJPREJ TO, KAR STE REKLA, DRŽI. MI SMO BEŽALI Z BALKANA. DELOMA UPRAVIČENO, DELOMA PA PRETIRANO IN PRENAGLJENO. KAKŠEN MOST JE BILO TUDI TREBA PODRETI ZARADI TAKTIČNIH RAZLOGOV, KER SMO SI ŽELELI VSTOPATI V EVROPSKO UNIJO IN NATO IN NAJBRŽ JE BILO TAKO PRAV. VPRAŠANJE JE, ALI SMO SI NAREDILI PREVEČ ŠKODE. NA NEKATERIH PODROČJIH JE ODGOVOR DA, NA VEČINI PODROČIJ PA NE. JAZ RAD REČEM, DA TA NAŠA NOVA SAMOZAVEST, KI NASTAJA PRI TEJ NAŠI ŽELJI, DA POMAGAMO NA ZAHODNEM BALKANU, IZHAJA IZ ENE STARE LOGIKE, RECIMO BABIČINEGA POHIŠTVA. Z BABIČINIM POHIŠTVOM SE RAVNA TAKO, DA SE NAJBOLJŠI KOSI VENDARLE OHRANIJO. VSE DRUGO PA SE VRŽE PROČ.
NO, AMPAK ČE ZDAJ SLOVENSKI DIPLOMAT, SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER RECIMO KLIČE NEKEGA SVOJEGA KOLEGA NA BALKANU, KAKO POMEMBEN JE TA KLIC, KLIČE SLOVENSKI ZUNANJI MINISTER? KAJ TO POMENI?
TAKO KOT ŽE DOLGO NE, JE TA KLIC POMEMBEN. IN NA DRUGI STRANI JE ODGOVOR NAVDUŠEN, TAKO KOT ŽE DOLGO NE. VSI SI ŽELIJO NEKAKO PODPORE TEH DRŽAV, TEGA SODELOVANJA V REGIJI. PREDSTAVLJAJTE SI, KAKO POMEMBNA ZNA BITI TA STVAR, TO SREČANJE ZA MAKEDONIJO, KI IMA, KI KLJUB TEMU, DA IZPOLNJUJE KRITERIJE ZA ZAČETEK POGAJANJ, IMA ZNANE POLITIČNE TEŽAVE, KI KLJUB TEMU, DA IZPOLNJUJE POGOJE ZA V NATO, IMA TEŽAVE. AMPAK KAKO PA JIH LAHKO TA KONFERENCA PRESEŽE?
THE MORE THE MERRIER, DA REČEM. VEČ KOT NAS BO SKUPAJ, VEČ KO BOMO SODELOVALI, VEČJO SPECIFIČNO TEŽO BOMO IMELI. TO JE ZGLED V4 VIŠEGRAJSKE SKUPINE, KI JE BIL ZELO POMEMBEN. PA ŠE NEKAJ. NIČ NE MORE NADOMESTITI OSEBNEGA STIKA. KO SE LJUDJE USEDEJO ZA MIZO, KO ZA HIP POZABIJO, DA SO PREDSTAVNIKI DRŽAVE, KO ZA HIP ODMISLIJO ZASTAVE, GRBE IN TAKO NAPREJ, KO SO SAMO ŠE LJUDJE V SRAJCAH, Z ZAVIHANIMI ROKAVI, SE DA KAJ ZMENITI V KORIST LJUDI. IN ČE GRE ZA KORIST LJUDI NA TERENU V VSAKODNEVNEM ŽIVLJENJU, POTEM JE TO DOBRO, POTEM JE TUDI TREBA ZA HIP POZABITI TRPKO ZGODOVINO IN TREBA INVESTIRATI V PRIHODNOST. JAZ ZMERAJ PRAVIM, POLITIKI, KI SE PREVEČ UKVARJAJO S PRETEKLOSTJO, ZAMUJAJO PRIHODNOST. NO, KO SE JE ZAČELO GOVORITI O BALKANSKI KONFERENCI NA BRDU, JE BIL PRAVZAPRAV SAMO ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER FRATTINI, KI JE NEKAKO NERVOZNO NA TO REAGIRAL, NASLEDNJI DAN PA JE PREDSTAVIL SVOJO POBUDO, SVOJO JADRANSKO- BALKANSKO POBUDO. ALI JE POGLED ITALIJE IN SLOVENIJE NA TO OBMOČJE BISTVENO DRUGAČEN? NE BI REKEL, DA BISTVENO DRUGAČEN. ITALIJA SE ISKRENO ZAVZEMA ZA NAPREDEK ZAHODNEGA BALKANA PROTI EVROPSKI UNIJI IN NATU, KER JE TO TUDI NJIHOVA SOSEDŠČINA IN VSAK SOSED SI ŽELI MIRNE, VARNE IN STABILNE SOSEŠČINE. JE PA RES, DA SMO SI VČASIH LAHKO TUDI KONKURENČNI. MI SI ŽELIMO SAMO SODELOVANJA IN DEJSTVO JE, DA JE ITALIJA SEVEDA, MINISTER FRATTINI OSEBNO JE EDEN OD POBUDNIKOV MNOGIH POZITIVNIH IDEJ ZA ZAHODNI BALKAN. IN ENA OD TEH JE BILA TUDI, DA BI ORGANIZIRALI KONFERENCO DESET LET PO ZAGREBU, KJER JE BILA PRED DESETIMI LETI PAČ TA KONFERENCA V ZAGREBU, KJER SO SE PRVIČ ZBRALI LIDERJI, S TEM DA IMAMO ZDAJ DVE NOVI DRŽAVI, KOSOVO IN ČRNO GORO. IN ČE BI SE TAKŠNA KONFERENCA DELALA ZDAJ, BI VSAK NALETEL NA DOLOČENE TEŽAVE, NE SAMO SLOVENIJA, AMPAK TUDI ITALIJA.  NO, TO KONFERENCO ORGANIZIRAMO SKUPAJ S HRVAŠKO, ODNOSI S HRVAŠKO SO V ZADNJIH MESECIH NARAVNOST BRILJANTNI, BI LAHKO REKLI, JE PA MORDA NEVARNOST TO, DA MORDA PREVEČ TEMELJIJO NA TEJ POZITIVNI ENERGIJI MED DOLOČENIM PREMIERJEM IN DOLOČENO PREMIERKO. BI TO LAHKO BIL PROBLEM? MALO PREJ SEM REKEL, DA JE VEDNO TAKO, DA TA ČLOVEŠKI ODNOS JE NENADOMESTLJIV, TUDI V DOBI INTERNETA IN NE VEM KAKŠNIH ŠE POVEZAV. BREZ TEGA ENOSTAVNO NE GRE. JE PA TO SPOROČILO POMEMBNO TUDI SAMO PO SEBI. TO, KAR SE JE ZGODILO MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO, JE SPOROČILO KOMPROMISA. SPOROČILO KOMPROMISA, ODGOVOR NA ISKANJE REŠITEV PA JE BISTVO EVROPSKE UNIJE, KI JE NASTALA NA ZGODOVINSKEM KOMPROMISU MED FRANCIJO IN NEMČIJO. IN TI KOMPROMISI SE MORAJO DOGAJATI VSAK DAN, ZATO DA GRE TA EVROPSKA ZGODBA NAPREJ. VČERAJ SE JE ZGODILO MED SLOVENIJO IN HRVAŠKO, JUTRI SE BO MED SRBIJO IN HRVAŠKO, EN DAN MED SRBIJO IN KOSOVOM IN TAKO GREDO STVARI NAPREJ. ČE VSAK STOJI SAMO NA SVOJIH POZICIJAH ZA STO LET, POTEM NAPREDKA NI IN GA NE MORE BITI.
GOSPOD VOLK, NAJLEPŠA HVALA ZA TA ODGOVOR IN SEVEDA OBILO USPEHOV PRI PRIPRAVAH NA KONFERENCO. HVALA LEPA.
HVALA VAM.  IN ZDAJ KOMENTAR JURIJA GUSTINČIČA.
NAJVEČJA POSEBNOST KONFERENCE O ZAHODNEM BALKANU JE MORDA TO, DA SE ŠE TEDEN DNI PRED NAPOVEDANIM ZAČETKOM NA BRDU NI VEDELO, ALI BO DO NJE SPLOH PRIŠLO. V TEM NAJDEMO ZA DEL EVROPE, KI GA IMENUJEMO ZAHODNI BALKAN, REKEL BI, NEKAJ POSEBNEGA. KONFERENCA O TEM DELU EVROPE PO VSEM, KAR SE JE DOGAJALO TAM ZADNJEGA ČETRT STOLETJA, NE MORE BITI NEKAJ, KAR JE MOGOČE SKLICATI RUTINSKO. NAJVEČJA TEŽAVA JE KOT VEDNO TO, KAKO SE BODO PREDSTAVNIKI DRŽAV TEGA OBMOČJA SPLOH LAHKO SESTALI. TOKRAT JE TAKA ZAPREKA, KI JE BILA PRIČAKOVANA, VENDAR SO UPALI, DA SE BO ZGODIL ČUDEŽ IN BO V ZADNJEM HIPU IZGINILA, STATUS NOVE DRŽAVE KOSOVO. PRIZNAVA JO VELIKO DRŽAV, NE PA VSE, TUDI V EVROPI NE. POLOŽAJ NAŠE DRŽAVE JE SAM PO SEBI NENAVADEN. IZ NEKDANJE SKUPNE JUGOSLOVANSKE DRŽAVE SMO ODŠLI PRAV ZATO, KER NISMO HOTELI IMETI TESNEJŠEGA OPRAVKA Z BALKANOM. KLJUB TEMU PA NAM V NOVEM EVROPSKEM OKOLJU GOVORIJO, DA SE TAM POSEBEJ DOBRO ZNAJDEMO, DA RAZUMEMO TA NEUREJENI DEL STARE CELINE. Z VSO MOČJO NAJ BI SE TOREJ POGLOBILI V NEKAJ, KAR DOBRO POZNAMO, ČEPRAV SMO OD TEGA BEŽALI. ŠE VEDNO NI JASNO, ALI SMO RES TAKŠNI STROKOVNJAKI ZA BALKAN, SAJ JE TAM GOSPODARSKO MARSIKDO ŽE VELIKO PRED NAMI, PA SE MU NI TREBA UBADATI Z VPRAŠANJEM, KAM SPADA, DENIMO, AVSTRIJA. NEGOTOVA PREDIGRA, V KATERI BI MORALA DVA UDELEŽENCA, SRBIJA IN KOSOVO, POPUSTITI, NAJBOLJE KAŽE, ZA KAKO ZAPLETEN DOGODEK GRE. ALI BOMO VIDELI ZAČETEK BOLJŠEGA SODELOVANJA NA BALKANU, SE BO MORDA ŠE POKAZALO. PRAV GOTOVO PA BOMO KOT PRIREDITELJI SPOZNALI, KOLIKO KOČLJIVEGA DIPLOMATSKEGA DELA ZMOREMO.
HVALA, JURIJ. KOT REČENO, SI SLOVENIJA V NOVEM DIPLOMATSKEM APARATU EVROPSKE UNIJE, KI JE ZDAJ V USTANAVLJANJU, ŽELI VSAJ ŠTIRI DIPLOMATE. LJUBLJANA SE JE TAKO MRZLIČNO VKLJUČILA V LOBIRANJE ZA ČIM VEČJI DELEŽ V ZUNANJEPOLITIČNI SLUŽBI EVROPSKE UNIJE. KOLIKO MOŽNOSTI IMA, BO V PRIHODNJEM GLOBUSU RAZISKOVAL EDVARD ŽITNIK S SODELAVCI. V NOCOJŠNJI ODDAJI PA JE TO VSE, HVALA ZA POZORNOST IN NA SVIDENJE PRIHODNJI TEDEN.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | | 27 | 28 | 29 | 1 | 2 | 3 | 4 |
|
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
Srbski veleposlaniki se vračajo v EU
Prihodnost Zahodnega Balkana je v EU-ju
Türk zahteva opravičilo in odškodnino
Karamanlis na obisku v Ljubljani
