Odprti kop - Globus: 17. 11. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: torek, 17. november 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 10. 11. 2009

Naslednja: 24. 11. 2009

DOBER VEČER. TISKOVNA AGENCIJA REUTER IN ZA NJO VEČINA SVETOVNIH MEDIJEV SO V SOBOTO POROČALI TAKOLE: RUSKI PREMIER PUTIN JE Z VKLJUČITVIJO SLOVENIJE V GAZPROMOV PLINOVOD JUŽNI TOK SPODKOPAL NAPORE EVROPSKE UNIJE, DA BI ZMANJŠALA SVOJO ODVISNOST OD RUSKIH POŠILJK ZEMELJSKEGA PLINA. PREMIER PUTIN JE OB PODPISU POGODBE S SLOVENIJO DEJAL, DA JE POT ZA JUŽNI TOK ODPRTA IN DA BO PO ZASLUGI SLOVENIJE RUSKI ZEMELJSKI PLIN ZDAJ DOSEGEL ITALIJO, KAR JE STRATEŠKI CILJ IN NAMEN JUŽNEGA TOKA.
RUSIJA IMA V SLOVENIJI ZAVEZNICO IN PARTNERJA, KI JE, ČEPRAV JE MANJŠA DRŽAVA, ZANESLJIV IN KREDIBILEN.

KLJUB ŠTEVILNIM ODPRTIM VPRAŠANJEM IN OČITKOM O POLITIZIRANOSTI PROJEKTA, OBRIS JUŽNEGA TOKA POSTAJA VSE BOLJ JASEN. PLINOVOD NAJ BI PO DNU ČRNEGA MORJA DOSEGEL BOLGARIJO, SE NATO RAZCEPIL NA JUŽNI KRAK V GRČIJO IN SEVERNI KRAK, KI NAJ BI DOSEGEL SLOVENIJO. KONČNI CILJ JE V OBEH PRIMERIH ITALIJA. SKUPNA ZMOGLJIVOST OBEH KRAKOV NAJ BI BILA 63 MILIJARD KUBIKOV PLINA LETNO. PODPISANI SPORAZUM ŠE NE DOLOČA POTEKA ČEZ SLOVENSKO OZEMLJE, TO BO NAJKASNEJE DO SREDE LETA 2011 DOLOČILA POSEBNA ŠTUDIJA. ČE PA SE DO AVGUSTA 2013 NE BI NIČ V ZVEZI S PROJEKTOM PREMAKNILO, SPORAZUM PRENEHA VELJATI. EVROPSKA UNIJA JE SEVEDA BOLJ NAKLONJENA NABUCCU, KI BI SE SLOVENIJI SICER V VSAKEM PRIMERU IZOGNIL. V RUSIJI PRAVIJO, DA NABUCCU NE NASPROTUJEJO, NISO PA REDKI DVOMI V EKONOMSKO UPRAVIČENOST KATERIHKOLI NOVIH PLINOVODNIH PROJEKTOV.

GLEDE NA DOGOVORJENO ZMOGLJIVOST SLOVENSKEGA PLINOVODA, PRIBLIŽNO OSEM MILIJARD KUBIČNIH METROV PLINA LETNO, JE JASNO, DA SE JE SLOVENIJA DOGOVARJALA O DELU, O KRAKU SEVERNEGA DELA JUŽNEGA TOKA. CELOTNA ZMOGLJIVOST TEGA SEVERNEGA DELA JE NAMREČ PRIBLIŽNO 30 MILIJARD KUBIČNIH METROV PLINA LETNO IN GLAVNINA TEGA PLINA JE ŠE ZMERAJ, PO NAČRTIH, NAMENJENA V AVSTRIJO. KAJ TOREJ DEJANSKO PRINAŠA VKLJUČITEV SLOVENIJE V JUŽNI TOK? URADNI SLOVENSKI PREDSTAVNIKI SO NAM ŽE NEKAJKRAT OMENJALI NOVO PARTNERSTVO MED SLOVENSKIM GEOPLINOM PLINOVODI IN RUSKIM GAZPROMOM. PRAV TAKO JE POSTALO OČITNO, DA JE BILO VSE PREJ KOT V SLOVENSKEM INTERESU, DA BI NAS JUŽNI TOK OBŠEL, IN SE OB TEM SPOMNILI CELO NAŠIH SLOVANSKIH KORENIN. SICER NI SKRIVNOST, DA POTEKA MED MOSKVO IN BRUSLJEM ZAPLETENA STRATEŠKA IGRA, V KATERI BI EVROPSKA UNIJA RADA ZMANJŠALA SVOJO PREVELIKO ODVISNOST OD RUSKEGA PLINA. O TEM SE POGOVARJAMO Z DIREKTORJEM CENTRA EU- RUSIJA, DR. FRASERJEM CAMERONOM.

ČE BI MORALI V ENEM STAVKU POVZETI BISTVO VSEH RAZPRAV, POGAJANJ IN SPOROV V SLOVENSKO- HRVAŠKIH ODNOSIH, BI SE BRŽKONE ODLOČILI ZA TEGALE: " SLOVENIJA SI VES ČAS PO OSAMOSVOJITVI PRIZADEVA ZA PROST DOSTOP DO ODPRTEGA MORJA. " ČE BI SE SLOVENIJI USPELO NEKAKO PREBITI IZ OKLEPA HRVAŠKIH IN ITALIJANSKIH OZEMELJSKIH VODA, ČE BI TOREJ DOBILA ZNAMENITI DIMNIK, BI BILO REŠEVANJE DRUGIH SLOVENSKO- HRVAŠKIH SPOROV, O KOPENSKI MEJI, O KRŠKI JEDRSKI ELEKTRARNI IN LJUBLJANSKI BANKI, VELIKO LAŽJE. V OZADJU ZGODBE JE ZAGOTOVO ZGODOVINSKA TRAVMA SLOVENCEV, KI SO Z DRUGO SVETOVNO VOJNO IZGUBILI TRST IN SI NATO ZGRADILI SVOJE OKNO V SVET, LUKO KOPER. ALI JE ZA KOPRSKO LUKO PROST DOSTOP DO ODPRTEGA MORJA DOLGOROČNO RES ŽIVLJENJSKEGA POMENA ALI PA IMA SLOVENSKI STRAH PREVELIKE OČI? PREDEN SE V NADALJEVANJU GLOBUSA LOTIMO TEGA VPRAŠANJA, PREDLAGAM, DA SI OGLEDAMO PRISPEVEK, KI SMO GA PRED KRATKIM POSNELI V BELGIJSKEM ANTWERPNU. VSAKA LADJA, KI VPLUJE V TO VELIKO SEVERNOMORSKO PRISTANIŠČE, MORA NAMREČ NEIZOGIBNO PREČKATI NIZOZEMSKE OZEMELJSKE VODE. V PRETEKLOSTI JE BIL ANTWERPEN VSAJ DVESTO LET PREPUŠČEN NA MILOST IN NEMILOST NIZOZEMSKI, DRŽAVI PA STA SPOR REŠILI ŠELE S POSREDOVANJEM VELIKIH SIL. OGLEJMO SI TOREJ ZGODBO O BELGIJSKEM ANTWERPNU IN NIZOZEMSKEM ROTTERDAMU. ZGODBO O ANTWERPNU IN ROTTERDAMU, JE ZGODBA O SILOVITEM GOSPODARSKEM RAZVOJU ZAHODNE EVROPE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI, A HKRATI JE TUDI ZGODBA O VEČNEM RIVALSTVU MED NAJVEČJIMA EVROPSKIMA PRISTANIŠČEMA.

MORDA JE GEOGRAFSKI POLOŽAJ ANTWERPNA NAJBOLJE RAZVIDEN IZ TE SATELITSKE SLIKE, MED TEM KO TUKAJ VIDIMO SAMO PRISTANIŠČE ANTWERPEN, VIDIMO KANAL, KI VODI OD ANTWERPNA DO SEVERNEGA MORJA. NA SEVERNI IN NA JUŽNI STRANI IMAMO NIZOZEMSKO OZEMLJE, KAR POMENI, DA VSAKA LADJA, KI PLUJE PROTI ANTWERPNU, KI JE 90 KILOMETROV V NOTRANJOSTI, MORA PREČKATI NIZOZEMSKE TERITORIALNE VODE. PROST DOSTOP LADIJ IZ ATWERPNA DO SEVERNEGA MORJA SKOZI STOLETJA NI BIL NEKAJ TAKO SAMO PO SEBI UMEVNEGA, KOT SE ZDI DANES. PO RAZPADU SKUPNE NIZOZEMSKE DRŽAVE KONEC 16. STOLETJA, KAKO DOMAČE SE MORDA SLIŠI V SLOVENIJI, JE SLEDILA STOLETNA POMORSKA BLOKADA PRISTANIŠČA.

ZGODOVINA ANTWERPNA JE TAKO TUDI ZGODOVINA BITKE ZA PROST PREHOD PO REKI SHELTEN DO SEVERNEGA MORJA, A NE SAMO TO. TUDI KO JE BILA 200 LET KASNEJE SVOBODA PLOVBE PONOVNO VZPOSTAVLJENA, SO OSTALI NIZOZEMSKI DAVKI ZA PRIHOD LADIJ DO ANTWERPNA.

NIZOZEMSKI DANES, ČEPRAV TAKO REKOČ LEŽI SAMO STRELJAJ BOLJ SEVERNO IN JE ROTTERDAM, NE PADE NA KRAJ PAMETI, DA BI KAKORKOLI OVIRALA PRIHOD LADIJ, PRIBLIŽNO 14 TISOČ LETNO JIH JE V BELGIJSKI ANTWERPEN. SEVEDA PA TO ŠE ZDALEČ NE POMENI, DA SO PROBLEMI SOSED LE STVAR ZGODOVINE.

SVOBODNA PLOVBA PO MORJIH SE ZDI DANES, KO GRE ZA ANTWERPEN IN ROTTERDAM, LOGIČNA IN MEDNARODNO PRAVNI STANDARD. A KLJUB TEMU SI MORDA VELJA STOLETNO ZGODBO ANTWERPNA ZAPOMNITI, KAJTI ZGODOVINA OSTAJA TUDI LETA 2009 NAJBOLJŠA UČITELJICA.

GOSPOD KORELIČ, SPOMINJAM SE POGOVOROV Z DOLGOLETNIM DIREKTORJEM KOPRSKE LUKE DANILOM PETRINJO, REKEL JE, DA JE KOPER NASTAL DEJANSKO ZARADI TEGA, KER SMO IZGUBILI TRST, ALI ČE OBRNEM VPRAŠANJE: ALI BI SLOVENCI SPLOH RAZMIŠLJALI O TRŽAŠKI OZIROMA O KOPRSKI LUKI, ČE BI IMELI TRST?
VERJETNO BI KOPER IN KOPRSKO PRISTANIŠČE DANES IZGLEDALO NEKOLIKO DRUGAČE, ČE BI IMELI TRST. MI SMO TO TUDI POSKUŠALI NADOKNADITI, VENDAR NAM ŽAL TO NI USPELO. JE PA TREBA VEDETI, DA JE KOPER BIL V PRETEKLOSTI V ČASU BENEČANOV ZELO POMEMBNO PRISTANIŠČE, ŠE BOLJ POMEMBNO KOT JE BIL TRST V TISTEM ČASU, TAKO DA BI BILO TEŽKO PRESODITI KAKŠEN NAJ BI BIL IZGLED IN KONCEPT KOPRSKEGA PRISTANIŠČA. ČE SE VRNEVA NA TEMELJNO VPRAŠANJE, ZARADI KATEREGA SMO VAS POVABILI V DANAŠNJI GLOBUS- VEMO DA NAČELNO IMA VSAKA LADJA PRAVICO DO DOSTOPA DO ODPRTEGA MORJA, VENDAR DEJSTVO, DA BI V SITUACIJI KOT JE, KOPRSKA LUKA IZGUBILA DOSTOP DO ODPRTEGA MORJA, ALI NI ŽE SAMO DEJSTVO, DA TEGA NE BI IMELA, SVOJEVRSTEN HENDIKEP V PRIMERJAVI Z RECIMO TRŽAŠKO LUKO?
OSEBNO SEM PREPRIČAN, DA TO V BODOČNOSTI NE BI SMEL BITI KAKŠEN POSEBEN PROBLEM, TUDI ČE NE BI DOBILI DOSTOPA DO ODPRTEGA MORJA. SRČNO SI ŽELIM SEVEDA, DA BI SE TO UREDILO S SOSEDNJO DRŽAVO, AMPAK PREPRIČAN SEM, DA BO HRVAŠKA RAVNO TAKO V EVROPSKI SKUPNOSTI V KRATKEM OBDOBJU IN DA SEVEDA DO TAKIH ZAPLETOV NE BI PRIHAJALO TUDI, ČE NE BI IMELI DOSTOPA DO ODPRTEGA MORJA. JAZ SEM OPTIMIST IN PREPRIČAN SEM, DA JE MOŽNO DOSEČI DOGOVOR.
TOREJ NE DELITE MNENJA S TISTIMI, KI SE BOJIJO, DA BI MOREBITNA ARBITRAŽA SLOVENIJI DOKONČNO ODREKLA DOSTOP DO ODPRTEGA MORJA IN SEVEDA S TEM DOLGOROČNO ŠKODILA TUDI GOSPODARSKIM INTERESOM KOPRSKE LUKE?
MOJE IZKUŠNJE IZ PRETEKLOSTI KAŽEJO NA TO, DA MEDNARODNA ARBITRAŽA NIKOLI NE DA PRAV SAMO ENI STRANKI, AMPAK VEDNO IŠČE NEKO SREDINO, REŠITEV, KI BI ZADOVOLJILA OBE STRANI. S TEGA ASPEKTA SEM PREPRIČAN, DA BO TUDI TA ARBITRAŽA ŠLA V TO SMER IN DA BO ZMAGALO TUDI DEJSTVO, DA JE SLOVENIJA IMELA V SKUPNI DRŽAVI VEDNO DOSTOP DO MEDNARODNIH VODA.

VENDAR, ALI HIPOTETIČNO OBSTAJA MOŽNOST, ČE SLOVENIJA NE DOBI PROSTEGA DOSTOPA DO ODPRTEGA MORJA, TOREJ DA BI LADJE MORALE PLUTI SKOZI HRVAŠKE OZEMELJSKE VODE, ALI OBSTAJA MOŽNOST, DA BI V LETU 2020 NA PRIMER, HRVAŠKA ZAČELA Z NATANČNIM PREGLEDOM LADIJ, KI BI PLULE V KOPER ZARADI INŠPEKCIJSKIH, TAKŠNIH ALI DRUGAČNIH RAZLOGOV, EKOLOŠKIH NEVARNOSTI IN TAKO NAPREJ IN SEVEDA NA TA NAČIN BI PRIŠLO DO DOLOČENIH OVIR ZA LADJE, KI BI ŠLE V KOPRSKO PRISTANIŠČE. PREPRIČAN SEM, DA TAKO ŠIKANIRANJE, ČE TEMU TAKO REČEM, LAHKO NASTOPI, ČE STA DVE DRŽAVI V VOJNI ALI PA HUDIH KONFLIKTIH. V PRIMERU, DA PA BOMO VSI SKUPAJ V VELIKI EVROPSKI DRUŽINI, SEM TRDNO PREPRIČAN, DA BI SE TAKE ZADEVE REŠEVALE NA DRUG NAČIN IN DA SEVEDA NE BI PRIHAJALO DO ZAOSTRENIH ODNOSOV MED DVEMA DRŽAVAMA, AMPAK BI SE EVENTUALNI SPORI REŠEVALI TAKO KOT SE REŠUJEJO V DRUŽINI EVROPSKIH DRŽAV. JAZ SE TEGA NE BOJIM.

PREDLAGAM, DA SI OGLEDAMO ŠE PRISPEVEK KOLEGA JELAČINA. MINULI TEDEN SO PREDSEDNIKI UPRAV PRISTANIŠČ V RAVENNI, BENETKAH, TRSTU IN KOPRU, PODPISALI SPORAZUM O USTANOVITVI ZDRUŽENJA SEVERNO JADRANSKIH PRISTANIŠČ. DRUŽBO S SEDEŽEM V TRSTU BODO IZMENIČNO VODILI PRVI MOŽJE OMENJENIH PRISTANIŠČ. S SKUPNIM NASTOPOM NA TUJIH TRGIH, PROMOCIJO IN SODELOVANJEM NA RAZLIČNIH PODROČJIH, ŽELIJO DEL PRETOVORA, IZ DRUGIH EVROPSKIH PRISTANIŠČ PREUSMERITI V JADRAN. ALI GRE ZA ZGODOVINSKI PREOBRAT ALI ZGOLJ ZA TAKTIČEN MANEVER? NEKOČ ZAGRIZENI KONKURENTI SO SE NAMREČ PRELEVILI V ZAVEZNIKE. JAZ BOM REKEL, DA JE TRG NAREDIL SVOJE IN STARE ZAMERE, SOLIRANJE MORAMO DATI NA STRAN, ZDAJ SO NOVI ČASI, DEJANSKO SE JE POKAZALO, DA DANES, ČE NE SODELUJEŠ V NEKI MERI, NE USPEŠ. LEPO SMO SE NAUČILI, SEVERNO EVROPSKA PRISTANIŠČA, LAHKO REČEM, SO NAS TUDI ZARADI TEGA POVOZILA. S SKUPNIMI NASTOPI NA SEJMIH IN SPLETNIH STRANEH TER LOBIRANJEM PRI GRADNJI INFRASTRUKTURE SE BO ČETVERICA SKUŠALA ZOPERSTAVITI PREDVSEM PREVLADI SEVERNO EVROPSKIH PRISTANIŠČ.

JADRAN MORA POSTATI GLAVNI KORIDOR ZA VZHODNO IN OSREDNJO EVROPO. KONKURENCI SEVERNIH PRISTANIŠČ IN TISTIH V TIRRENSKEM MORJU, PA SE BODO MORALI POSTAVITI PO ROBU TUDI S POMOČJO HRVAŠKIH PRISTANIŠČ.

PRVI KONKRETNI KORAK BODO SKUPNE BROŠURE O PRISTANIŠČIH IN NJIHOVI PONUDBI. POMEMBNEJŠI PA NASLEDNJI.

ZA SLEDNJE BODO POSKRBELI SAMI PRAVIJO, PRI GRADNJI ŽELEZNIŠKIH POVEZAV PA BO POTREBNO PREDVSEM VELIKO POLITIČNE VOLJE.

GOSPOD KORELIČ, NA SEVERNEM JADRANU IMAMO NA RELATIVNO MAJHNEM OBMOČJU TRI VELIKA PRISTANIŠČA: KOPER, TRST IN REKO. ALI JE POGAČA ZA VSE TRI DOVOLJ VELIKA?
SEVEDA SO VSA TRI PRISTANIŠČA MED SEBOJ KONKURENČNA, AMPAK POGAČO JE TREBA ISKAT V KONKURENCI S SEVERNO EVROPSKIMI PRISTANIŠČI. ŠE DANES SE DOGAJAJO NELOGIČNOSTI, DA SE BLAGOVNI TOKOVI IZ OSRČJA EVROPE USMERJAJO NA SEVERNA PRISTANIŠČA, KJER JE PREVOZ BISTVENO DALJŠI IN TUDI DRAŽJI. TOREJ TA TRI PRISTANIŠČA BI SEVEDA MORALA S SKUPNIMI AKTIVNOSTMI DOSEČI TO, DA BI JUŽNA PRISTANIŠČA POSTALA BOLJ KONKURENČNA IN TU VIDIM MOŽNOSTI DELOVANJA. ŽAL O TEM GOVORIMO ŽE DOBRIH TRIDESET LET, PA NEKIH KONKRETNIH REZULTATOV ŠE NI. UPAM DA SO STVARI DOZORELE. BISTVO SO TOREJ TRANSPORTNE POTI DO TEH PRISTANIŠČ. KAKO JE V KONKRETNEM PRIMERU S KOPROM?
KLJUČNA STVAR ZA KONKURENČNOST PRISTANIŠČA JE TRANSPORTNA POT, POVEZAVA Z ZALEDJEM. KOPER IMA DANES DOBRO AVTOCESTNO POVEZAVO Z OSRČJEM EVROPE, ŽAL PA JE ŽELEZNIŠKA POVEZAVA OZKO GRLO, PREDVSEM NA RELACIJI KOPER- DIVAČA IN TU SEVEDA PRIČAKUJEMO, DA BI SE TA PROJEKT, KI IMA TUDI ZELO DOLGO BRADO, ČIMPREJ URESNIČIL.
VELIKOKRAT IMAMO OBČUTEK, DA MOREBITI V LJUBLJANI NI PRAVEGA RAZUMEVANJA SITUACIJE IN POLOŽAJA KOPRSKE LUKE, ZARADI TEGA MORDA NI TAKŠNIH PROJEKTOV, KI BI SI JIH V KOPRU ŽELELI?
MISLIM, DA NE GRE ZA NERAZUMEVANJE KOPRSKE LUKE, GRE ZA TO, DA DRŽAVA SLOVENIJA NIMA STRATEGIJE RAZVOJA SVOJE GEOPROMETNE POZICIJE KOT ENEGA POMEMBNEGA GENERATORJA, NE SAMO TRANSPORTA IN LOGISTIKE, AMPAK NASPLOH RAZVOJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA. TU JE TREBA PRESEKATI RAZMIŠLJANJA ALI PA IDEJE, KO NIMAMO KONKRETNO IZDELANIH STRATEGIJ IN NJIHOVO URESNIČITEV. IN SEVEDA, ČE NE DELUJEMO MI, DELUJEJO NAŠI SOSEDJE. TAKO JE. TISTI, KI BO IMEL BOLJŠO ŽELEZNIŠKO POVEZAVO Z ZALEDJEM, BO VSEKAKOR KONKURENČNEJŠI.
HVALA LEPA.
PROSIM.

V PETEK JE NA BRDU PRI KRANJU POTEKALA DRUGA OD ŠTIRIH RAZPRAV O NATOVEM NOVEM STRATEŠKEM KONCEPTU, KI GA BO ZAVEZNIŠTVO SPREJELO PRIHODNJE LETO. KOT NEKAKŠEN UVOD V SEMINAR JE V ČETRTEK NA TO TEMO NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE POTEKALA OKROGLA MIZA. SEMINARJA NA BRDU STA SE UDELEŽILA TUDI GENERALNI SEKRETAR ZVEZE NATO ANDERS FOGH RASMUSSEN IN NEKDANJA AMERIŠKA ZUNANJA MINISTRICA IN ENA OD VODILNIH NAČRTOVALK NATOVE POLITIKE, MADELEINE ALBRIGHT, KI STA SE SESTALA TUDI Z NAJVIŠJIMI SLOVENSKIMI POLITIČNIMI PREDSTAVNIKI.
NATO SE BO MORAL PRILAGODITI SVETOVNIM IZZIVOM 21. STOLETJA. KAKO NAPREJ V BOJU PROTI TERORIZMU, ŠIRJENJU OROŽJA ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE, KAKO ZAGOTOVITI ENERGETSKO VARNOST IN SE SOOČITI S POSLEDICAMI PODNEBNIH SPREMEMB? GASITI ŽE USTVARJENE KONFLIKTE BO PREMALO.

ČETRTKOVO OKROGLO MIZO NA FAKULTETI ZA DRUŽBENE VEDE SO MOTILI NASPROTNIKI ZVEZE NATO, KI SO MENILI, DA TAKA RAZPRAVA V PROSTORIH FAKULTETE KRŠI AVTONOMIJO UNIVERZE.

SLOVENIJA UPA, DA BO V NOVI STRATEGIJI NATA ZAGOTOVLJEN VSTOP NOVIH DRŽAV V ZAVEZNIŠTVO PREDVSEM Z OBMOČJA BALKANA. KO GRE ZA VPRAŠANJE VOJAŠKIH MISIJ, MORAJO BITI TE USKLAJENE Z ZDRUŽENIMI NARODI.
TRETJA STVAR, KI JE ZA NAS IZJEMNEGA POMENA JE DEJSTVO, DA MORA NATO OHRANITI VENDARLE TUDI NEKAJ TISTIH FUNKCIJ KOT JE OBRAMBA PROSTORA, ZARADI KATERIH SMO HOTELI POSTATI ČLANICA.
VEČJI DEL IZZIVOV DANAŠNJEGA SVETA JE IZVEN REGIONALNEGA OBMOČJA NATA IN TO SODELOVANJE JE POTREBNO. POTREBNO JE TUDI SODELOVANJE Z DRUGIMI REGIONALNIMI ORGANIZACIJAMI.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE PRAV ZDAJ RAZPRAVLJAJO, KOLIKO DODATNIH VOJAKOV NAPOTITI V ČEDALJE BOLJ NEMIRNI AFGANISTAN. VEČJO VOJAŠKO PRISOTNOST PRIČAKUJEJO TUDI OD DRUGIH ČLANIC ZVEZE NATO.

PRITISKI NA SLOVENIJO GLEDE POVEČEVANJA VLOGE V AFGANISTANU, KJER JE TRENUTNO 84 SLOVENSKIH VOJAKOV, SEVEDA SO. SLOVENIJA NAMERAVA POSLATI TJA SKUPINO VOJAŠKIH INŠTRUKTORJEV. TI PA BI SE UTEGNILI ZNAJTI NA BOJIŠČU, KO BODO OB KONCU URJENJA AFGANISTANSKIH VARNOSTNIH SIL USPOSOBLJENOST TEH PREVERJALI NA TERENU.
KOT REČENO, SEMINARJA SE JE UDELEŽIL TUDI GENERALNI SEKRETAR ZVEZE NATO ANDERS FOGH RASMUSSEN, KI SMO GA VPRAŠALI, KAJ PRAVZAPRAV POMENI ZAPLETENA ZLOŽENKA NOVI STRATEŠKI KONCEPT ZVEZE NATO, O KATEREM JE BILO GOVORA V LJUBLJANI IN NA BRDU.

TOLIKO ZA NOCOJ V GLOBUSU. PREOSTALA NAM JE LE ŠE TELEGRAFSKA NAPOVED POMEMBNEJŠIH ZUNANJEPOLITIČNIH DOGODKOV PRIHODNJEGA TEDNA. ŽE JUTRI, V SREDO, BO V STOCKHOLMU VRH EVROPSKE UNIJE IN RUSIJE, NA KATEREM BO BRŽKONE POMEMBNA TEMA TUDI USODA LETOŠNJE DOBAVE RUSKEGA ZEMELJSKEGA PLINA UNIJI. V ČETRTEK, 19. NOVEMBRA, PA SE BODO V BRUSLJU SESTALI VODITELJI UNIJE IN RAZPRAVLJALI O ENI SAMI TOČKI DNEVNEGA REDA, O DOGOVORU O TEM, KDO BO NOVI " GOSPOD EVROPA ", TOREJ NOVI PREDSEDNIK SVETA EVROPSKE UNIJE, IN KDO BO NJEN ZUNANJI MINISTER. V POLITIČNI ORBITI KROŽI, LAHKO REČEMO, ŽE VEČ DESET IMEN, V ČETRTEK PA NAJ BI IZMED NJIH IZBRALI DVA. ALI BO TO TUDI USPELO, BOSTE IZVEDELI V NAŠIH DNEVNO INFORMATIVNIH ODDAJAH. GLEDALI STE GLOBUS, REDNO ZUNANJEPOLITIČNO ODDAJO TELEVIZIJE SLOVENIJA. PRIHODNJI TEDEN BO VAŠA GOSTITELJICA KSENIJA HORVAT PETROVČIČ. HVALA, KER STE BILI Z NAMI, IN NASVIDENJE.

Prejšnja: 10. 11. 2009

Naslednja: 24. 11. 2009

oglasno sporočilo

Moj RTV

Globus: 17. 11. 2009