Globus: 18. 11. 2008

DOBER VEČER VAM V SLOVENIJO. TAKO JE, ZA PRVI SESTANEK BI DAL ZELO POZITIVNO OCENO. ZARADI TEGA, KER SO POLITIČNI UDELEŽENCI SPREJELI IN ARTIKULIRALI OSNOVNE PRINCIPE, KI SO ZELO TEHTNI, KAKO SE SPOPASTI S TO TRENUTNO FINANČNO IN EKONOMSKO KRIZO IN SEVEDA, KAKO TUDI PREPREČITI, DA SE TAKE EKSTREMNE AMPLITUDE GOSPODARSKEGA NIHANJA IN NIHANJA FINANČNIH INŠTRUMENTOV V PRIHODNOSTI NE ZGODIJO VEČ.
JE PREDVIDENI STROŽJI NADZOR SVETOVNEGA FINANČNEGA SISTEMA PRAVI RECEPT ZA PREPREČITEV IZBRUHA PODOBNIH KRIZ, KAKRŠNA JE TOKRATNA?
V PRINCIPU SEVEDA JE. AMPAK TAKO KOT V ANGLEŠČINI OBSTAJA EN LEP IZREK, KI JE PROSTO PREVEDENO, DA JE HUDIČ ZMEROM V DETAJLIH. SE PRAVI VEČJI NADZOR NAD TAKO IMENOVANIMI DAVČNIMI OAZAMI JE ABSOLUTNO POTREBEN, KOT NA PRIMER NAD BONITETNIMI HIŠAMI. TO SO SPLOŠNI PRINCIPI, KI SE JIH VSI ZAVEDAMO, KAKO SE BO PA TO REALIZIRALO, JE PA IZREDNO POMEMBNO. ČE BO NADZOR OSTER IN NEKAKO NEFLEKSIBILEN, BO IMELO TO POSLEDICE NA RAZVOJ FINANČNE INDUSTRIJE, KAR BO NEGATIVNO SEVEDA VPLIVALO TUDI NA EKONOMSKO RAST IN POD DRUGIM BO TUDI SILILO FINANČNE INSTITUCIJE, DA NEKAKO OBIDEJO TE ZAVORE. V PRINCIPU JE TO IZREDNO DOBRA STRATEGIJA, KAKŠNI BODO PA DETAJLI, SE BO PA ŠE IZKAZALO. KAJ PA ZDAJ, KI SO KRIZO ZAKRIVILE? SO SPREJELE PRAVE UKREPE? DA, SMO NA POTI, DA SE TA KRIZA REŠUJE IZ FISKALNE POLITIKE, DENARNE POLITIKE Z ZNIŽANJEM OBRESTNIH MER, Z USTANAVLJANJEM VSEH TEH POSEBNIH UKREPOV, KI JIH AMERIŠKA CENTRALNA BANKA IZVRŠUJE. TO SO PRVI KORAKI, KI NEKAKO STABILIZIRAJO. TREBA SE JE ZAVEDATI, DA TO NEKAKO SAMO PREPREČUJE, DA SE NE BO ZGODILA RES KATASTROFALNA KRIZA IN DA SE RESNI, GLOBOKI IN PRECEJ DOLGI RECESIJI NE MOREMO IZOGNITI.

ČEPRAV ISLANDSKE BANKE NISO IMELE VISOKO TVEGANIH NALOŽB, JIM TO V KRIZI KOT JE TA, NI VELIKO POMAGALO. OB BANKROTU BANČNEGA SEKTORJA JE DRŽAVA MORALA PREVZETI NADZOR NAD BANKAMI, SAJ LAHKO OB PANIČNEM BEGU KAPITALA, LE DRŽAVA LAHKO DRŽI LIKVIDNOST BANK IN JAMČI ZA POPLAČILO NJIHOVIH OBVEZNOSTI.

A ISLANDSKA DRŽAVA, KI JE BILA DESETKRAT MANJŠA OD BANČNEGA SEKTORJA, JAMSTVA ZA POPLAČILO OBVEZNOSTI SAMA NI BILA ZMOŽNA ZAGOTOVITI. ISLANDIJI STA POMAGALI DANSKA IN NORVEŠKA. ZA 1, 58 MILIJARDE EVROV PA SE JE MORALA ZADOLŽITI TUDI PRI MEDNARODNEM MONETARNEM SKLADU.

VELIK PRITOK TUJIH VALUT JE ZVIŠEVAL TEČAJ ISLANDSKE KRONE, KI JE BILA PRECENJENA. TO JE ISLANDCEM VZBUJALO OBČUTEK LAŽNEGA BOGASTVA. GOSPODARSKA RAST JE BILA SICER VISOKA, INFLACIJA PRAV TAKO, Z NJO PA JE RASLA TUDI KLJUČNA OBRESTNA MERA. CENTRALNA BANKA ZA NAMEČEK NI IMELA NITI ZADOSTNIH ZALOG TUJIH VALUT. ZARADI VSEH TEH VZROKOV JE STRMOGLAVILA ISLANDSKA KRONA. PRIŠLO JE DO HUDIH PODRAŽITEV. ŽIVLJENJSKI STANDARD JE OBČUTNO PADAL, GOSPODARSTVO JE ZAŠLO V GLOBOKO RECESIJO, V KATERI GOSPODARSKA RAST ŠE VEDNO MOČNO UPADA, ODPUŠČANJA PA SO POGOSTA IN POKOJNINE MANJŠE. ZDAJ SE JE ZADOLŽILA ŠE DRŽAVA.

RAZPRODAJE SO OČITNO EDEN OD PRILJUBLJENIH NAČINOV NAKUPOVANJA MADŽAROV, KAJTI SO ZELO ZADOLŽENI. SAMO PRIHODNJE LETO BO V TUJIH BANKAH ZAPADLO ZA KAR 87 MILIJARD EVROV DOLGOV, KI SO SI JIH MADŽARI PRIVOŠČILI PREDVSEM ZA NAKUPE HIŠ, OZIROMA AVTOMOBILOV.

KRIZA ZA ZDAJ ŠE NI UDARILA MADŽAROV PO ŽEPIH. V VELIKIH NAKUPOVALNIH SREDIŠČIH SICER NI PRETIRANE GNEČE, PA VENDAR NAJ BI RECESIJO OBČUTILI ŠELE V PRVIH MESECIH PRIHODNJEGA LETA, KO NAJ BI BILO PO ČRNIH NAPOVEDIH OB DELO KAR 100 TISOČ MADŽAROV, NAJVEČ V AVTOMOBILSKI INDUSTRIJI. PROPADLO NAJ BI VELIKO ŠTEVILO MAJHNIH IN SREDNJIH PODJETIJ. PRAV TEM VLADA S POMOČJO EVROPE NAMENJA TISOČ MILIJARD FORINTOV POMOČI.

MADŽARSKA TRENUTNO PLAČUJE VISOK DAVEK ZARADI NESMOTRNEGA ZADOLŽEVANJA OD LETA 2001 DO LETA 2006. KER NE IZPOLNJUJE KRITERIJEV ZA UVEDBO EVRA IN JIH PO NAPOVEDIH NE BO VSE TJA DO LETA 2014, JE PRIČAKOVATI, DA SE BODO EKONOMSKE TEŽAVE NADALJEVALE TUDI V PRIHODNJIH LETIH.
MED STARIMI ČLANICAMI EU, JE ZADNJA LETA NAJVIŠJO GOSPODARSKO RAST BELEŽILA ŠPANIJA, A TO JE ZDAJ ŽE PRETEKLOST. KAJTI ŠPANSKO GOSPODARSTVO SE JE Z NEGATIVNO RASTJO V TRETJEM ČETRTLETJU, PRVIČ PO LETU 1993, ZNAŠLO NA ROBU RECESIJE. TAKO KOT V ZDA, SE JE TUDI V ŠPANIJI ZAČELO NA TRGU NEPREMIČNIN. POZNAVALCI SO ŽE PRED DVEMA LETOMA SVARILI PRED NJEGOVIM ZLOMOM, A JIH NI HOTEL SLIŠATI SKORAJ NIHČE.
KLJUB TEMU, DA SO SE CENE NEPREMIČNIN V ŠPANIJI V ZADNJEM DESETLETJU ZVIŠALE ZA KAR VEČ KOT 150 ODSTOTKOV, SO ŠPANCI HIŠE IN STANOVANJA KUPOVALI KOT PO TEKOČEM TRAKU, PRI TEM PA SO SI POMAGALI Z DOLGOROČNIMI KREDITI. KO PA JE EVROPSKA CENTRALNA BANKA LANI ZVIŠALA OBRESTNE MERE, TEH KREDITOV PREPROSTO NISO ZMOGLI VEČ ODPLAČEVATI.

ŠPANSKO GOSPODARSTVO BREMENI TUDI VISOKA STOPNJA INFLACIJE, KAR KRNI NJEGOVA KONKURENČNOST. GLEDE NA DRŽAVE Z EVROM, JE NEKONKURENČNA TUDI ŠPANSKA DELOVNA SILA.
ŠE ENA TEŽAVA ZARADI KATERE JE ŠPANIJA V SLABŠEM POLOŽAJU KOT MARSIKATERA DRUGA ČLANICA UNIJE, JE VISOKA ZADOLŽENOST DRŽAVE V TUJINI.

ČE SE POGOSTO TOLAŽIMO, DA ZA DEŽJEM VEDNO POSIJE SONCE, VELJA SEVEDA TUDI OBRATNO. IN PRAV NA TO SO, KOT KAŽE ŠPANCI, V ZADNJEM ČASU OD HUJŠE GOSPODARSKE KRIZE LETA 1993, OB ODLIČNIH GOSPODARSKIH REZULTATIH, POZABILI. TUDI ZATO JE BIL PADEC NA REALNA TLA, ZA VEČINO IZMED NJIH, ŠE POSEBEJ ZA MLAJŠE GENERACIJE, ŠE TOLIKO BOLJ BOLEČ.
SONCE VISOKE GOSPODARSKE RASTI PA ŠE VEDNO SIJE NA KITAJSKEM. RES PA JE, DA ZARADI SVETOVNE FINANČNE KRIZE HLADNEJE KOT PRED MESECI. ZARADI GOSPODARSKE RECESIJE V ZAHODNIH DRŽAVAH, SE JE KITAJSKI IZVOZ ZMANJŠAL IN PEKING SI ZDAJ PRIZADEVA OKREPITI DOMAČI TRG. DRŽAVA JE NAPOVEDALA OBSEŽEN SVEŽENJ UKREPOV ZA ZAGOTOVITEV GOSPODARSKE RASTI, ZATO ŠTEVILNE DRŽAVE UPAJO, DA BO PRAV KITAJSKA REŠILNI JOPIČ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA. KITAJSKO GOSPODARSTVO JE GLOBALNA FINANČNA KRIZA ŠELE OPLAZILA. GOSPODARSKA RAST JE ŠE VEDNO NA ZAVIDLJIVI RAVNI, A PO NAPOVEDIH SO ZLATI ČASI DVOŠTEVILNE GOSPODARSKE RASTI, MIMO. LETA 2007 JE LE- TA ZNAŠALA 11, 9 ODSTOTKA, V TRETJEM ČETRTLETJU LETOS PA JE PADLA NA 9 ODSTOTKOV. NA NAJNIŽJO RAVEN V ZADNJIH PETIH LETIH. NAPOVEDI ZA PRIHODNJA LETA SO ŠE BOLJ ČRNOGLEDE, 7, 5 ODSTOTNA RAST. EDEN GLAVNIH VZROKOV JE ZMANJŠANO POVPRAŠEVANJE PO KITAJSKIH IZDELKIH.

KITAJSKA VLADA JE TAKO PRED VELIKIM IZZIVOM. KAKO POVEČATI DOMAČO POTROŠNJO? TIK PRED SVETOVNIM GOSPODARSKIM VRHOM JE PEKING NAPOVEDAL ZMANJŠANJE DAVKOV IN SPROSTITEV KREDITNE POLITIKE, TER STIMULACIJSKI PAKET VREDEN 586 MILIJARD DOLARJEV. SREDSTVA NAJ BI V PRIHODNJIH DVEH LETIH INJEKCIRALI V 10 GOSPODARSKIH PANOG. ZDRAVSTVO, IZOBRAŽEVANJE, VAROVANJE OKOLJA, TEHNOLOŠKE INOVACIJE, TRANSPORT IN DRUGE INFRASTRUKTURNE PROJEKTE. NAČRT KITAJSKIH OBLASTI JE SICER OSUPNIL SVET. ZDA SO ZA ZDAJ NA PRIMER PRIPRAVLJENE TALJENJE GOSPODARSTVA REŠITI Z 200 MILIJARDAMI DOLARJEV, A NEJASNOSTI ZBUJAJO DVOME.

V STUDIU SE MI JE PRIDRUŽIL ZNANI SLOVENSKI EKONOMIST IN PREDSEDNIK UPRAVE DEŽELNE BANKE SLOVENIJA. DOKTOR DRAŠKO VESELINOVIČ, DOBER VEČER.
DOBER VEČER. PRAV IRONIČNO JE, DA ŠTEVILNE NAJMOČNEJŠE ZAHODNE KAPITALISTIČNE DRŽAVE, TUDI ZDA, VIDIJO ENO IZMED REŠITELJIC IZ GOSPODARSKE KRIZE V NAJVEČJI KOMUNISTIČNI DRŽAVI KITAJSKI. SO TA PRIČAKOVANJA DO KITAJSKE REALNA? DA. PRAVIJO, DA BO ZDAJ KAPITALIZEM REŠEVAL KOMUNIZEM. PRECEJ UPRAVIČENO KITAJSKA ŽE IMA NAJVEČJI BDP NA SVETU V ABSOLUTNEM ZNESKU. SEDAJ NAMENJA PAKET SKORAJ 600 MILIJARD DOLARJEV ZA POSEBNE INFRASTRUKTURNE PROJEKTE IN PODOBNO. S TEM BO POSPEŠEVALA SVOJO RAST IN S TEM NEKAKO SKUŠALA VZDRŽATI IZVEN KRIZE. PO DRUGI STRANI IMA PA 2 TISOČ MILIJARD DEVIZNIH REZERV, KI JIH V VEČJI MERI NALAGA V AMERIKO IN TUDI S TEM V NEKEM SMISLU FINANCIRA AMERIKO, KI IMA ŠE VEDNO VALUTO ŠTEVILKA ENA, AMERIŠKI DOLAR.
POGLEJVA SEDAJ NA DOMAČE DVORIŠČE. BANKA SLOVENIJA IN VLADA REPUBLIKE SLOVENIJA STA SPREJELI VRSTO UKREPOV, KI NAJ BI OHRANILI ZAUPANJE POTROŠNIKOV IN PODJETIJ DO BANK TER OBRATNO. SO TI UKREPI PRAVI IN DOVOLJ HITRI? UKREPI SO BILI PRAVI, TUDI RELATIVNO HITRI SO BILI, SPLOH PRVA NAJAVA UKREPOV S STRANI GUVERNERJA BANKE SLOVENIJE IN FINANČNEGA MINISTRA. MORDA SEM OSEBNO RAHLO POGREŠAL HITREJŠO REAKCIJO PARLAMENTA, KI JE RELATIVNO Z NEKIM ZAMIKOM SPREJEL TE UKREPE TUDI V SMISLU SAMEGA ZAKONA, OZIROMA DVEH ZAKONOV. SEDAJ MORATA BITI OBJAVLJENA ŠE V URADNEM LISTU, DA STOPITA V VELJAVO, VENDAR JE TREBA VEDNO UPOŠTEVATI, DA IMAMO NEKO MEDVLADJE IN UPOŠTEVAJOČ TO, MISLIM, DA JE BILA REAKCIJA ŽE DOVOLJ HITRA. SO PA TI UKREPI POTREBA, NE PA ZADOSTEN POGOJ ZA NORMALNO DELOVANJE EKONOMIJE. PRECEJ KRITIK JE BILO SLIŠATI TUDI NA RAČUN NEZAUPANJA MED BANKAMI, KI NE ŽELIJO ALI PA NISO ŽELEL POSOJATI DENARJA. KAJ PA ZAUPANJE DO POTROŠNIKOV? BANKE ŠE PODELJUJEJO KREDITE? TA PROBLEM, KI STE GA OMENILI, BANČNI TRG, JE PRECEJ PROBLEM V EU, NE TOLIKO V SLOVENIJI. DEJSTVO PA JE, DA SE V TAKI SITUACIJI ZMANJŠA ZAUPANJE TAKO STRANK DO BANK, SEVEDA V MANJŠI MERI, MORDA V VEČJI MERI BANK DO STRANK. NEKATERA PODJETJA IMAJO ŽE RAHLE TEŽAVE. IMAJO MANJ NAROČIL IZ TUJINE IN PODOBNO, TAKO DA SO KREDITNO MANJ SPOSOBNA. BANKE SMO V TEJ SITUACIJI BISTVENO BOLJ PREVIDNE KOT PREJ. DRUGAČE PA LAHKO REČEM, VSAJ ZA NAŠO BANKO, DA NISMO USTAVILI KREDITIRANJA, SAMO NEKOLIKO BOLJ SMO PAZLJIVI IN DAJEMO VEČ POUDARKA NA ZAVAROVANJE KREDITOV. ENAKO VELJA TUDI ZA OBČANE. MORDA SAMO NASVET LJUDEM. JE ZDAJ ČAS ZA NAJEMANJE POSOJILA ALI NE?
OBRESTNA MERA IMA TREND PADANJA, ČEPRAV SO PRIBITKI RELATIVNO VISOKI, VENDAR OSNOVNA OBRESTNA MERA IMA TREND PADANJA IN PADA TUDI KOMERCIALNA OBRESTNA MERA IN ČE IMAJO LJUDJE IN TUDI PODJETJA DOBRE PROJEKTE, KI SO LAHKO ZANIMIVI TUDI V NEKOLIKO SLABŠIH GOSPODARSKIH SITUACIJAH, JE TO VSEENO SPOSOBNO KREDITIRANJE. ENAKO VELJA ZA LJUDI. SEVEDA PA SE NE GRE ZADOLŽEVATI KAR TAKO, KOT NA PRIMER V LANSKEM IN PREDLANSKEM LETU, KO JE BILA PRI NAS VELIKA KONJUNKTURA IN JE BIL ZARADI TEGA SKORAJ VSAK PROJEKT LAHKO USPEŠEN. GOSPOD VESELINOVIČ, HVALA ZA VAŠO IZČRPNO ANALIZO. TUDI VAM.
KER PA VEM, DA STE BILI TAKO REKOČ OČE LJUBLJANSKE BORZE, PREDLAGAM, DA SKUPAJ POGLEDAMO ŠE REPORTAŽO NAŠE BELGIJSKE DOPISNICE TANJE FAJON O NAJSTAREJŠI BORZI V EVROPI. LE MALO BELGIJCEV, ŠE MANJ PA EVROPEJCEV NAMREČ VE, DA IME BORZA IZVIRA IZ BELGIJSKEGA MESTA BRUGGE. V 13. STOLETJU SO SE NAMREČ TU, V HIŠI BOGATEGA ROBERTA VAN DER BEURZE, ZBIRALI TRGOVCI IZ VSEGA SVETA. HIŠO SO PO LASTNIKU POIMENOVALI BORZA, IME PA SE JE RAZŠIRILO PO VSEJ EVROPI.

PRVI SO TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI ZAČELI BENEČANI. LASTNIK GOSTIŠČA DER BEURZE, KAR BI PREVEDLI DENARNICA, JE TUJIM TRGOVCEM DAJAL TUDI PRAVNE IN TRGOVSKE NASVETE. V MESTNEM ARHIVU OSTAJA LE PEŠČICA DOKUMENTOV, A NAJBOLJ VREDNE SO RAČUNOVODSKE KNJIGE IZ 14. STOLETJA PROPADLEGA TRGOVCA.

IZ BRUGGA SE JE TRGOVANJE V 16. STOLETJU PRESELILO V ANTWERP, DANES POZNAN PREDVSEM PO DIAMANTIH, KI DO ŽE TAKRAT V TO DRUGO NAJVEČJE BELGIJSKO MESTO PRIVABLJALI ŠTEVILNE TRGOVCE IZ VSEGA SVETA. TRGOVANJE S PRVIMI DELNICAMI SE JE PRAV TU ZAČELO ŽE LETA 1531 NA BORZI, KI JE KASNEJE POSTALA MODEL ZA BORZE V AMSTERDAMU IN LONDONU. DANES VEČINA KUPČIJ ŠE VEDNO POTEKA TU V DIAMANTNI ČETRTI, A V MOČNO VAROVANIH PISARNAH IN ZA TESNO ZAPRTIMI VRATI. BORZO V ANTWERPNU SO PO PETIH LETIH TRGOVANJA LETA 1997, ZDRUŽILI Z BRUSELJSKO, KI PA JE DANES ŽE PRAVI ZGODOVINSKI SPOMENIK, SAJ JE KLASIČNO TRGOVANJE ŽE PRED LETI ZAMENJALO ELEKTRONSKO. V POSLOPJU, KI OBČASNO SLUŽI SPREJEMOM, JE LE PISARNA EURONEXTA S 50 ZAPOSLENIMI.

TUDI BELGIJA JE TOREJ NA PRAGU RECESIJE IN TAKO HUDE FINANČNE KRIZE, KOT JE TA, DRŽAVA NE POMNI. ČEPRAV SO FINANČNE TEŽAVE, TUDI ŽE V 13. STOLETJU, PRAV TU V BRUGGEU, V TEJ HIŠI, PO KATERI SO IME BORZA PREVZELI ŠTEVILNI TUJI JEZIKI, MNOGE TRGOVCE SPRAVILE TUDI NA BERAŠKO PALICO.

ČEPRAV SMO NOCOJŠNJO ODDAJO NAMENILI SVETOVNI GOSPODARSKI KRIZI, PA SE SVET NE VRTI LE OKOLI NJE. V SOBOTO BODO PREDSTAVNIKI VSEH 15- TIH ČLANIC VARNOSTNEGA SVETA ODPOTOVALI NA OBISK V AFGANISTAN. V NEDELJO PA BOSTA MINILI ŽE DVE LETI OD SKRIVNOSTNEGA UMORA NEKDANJEGA RUSKEGA VOHUNA ALEKSANDRA LITVINENKA IN KAR PET LET OD TAKO IMENOVANE REVOLUCIJE VRTNIC, KI JE V GRUZIJI NA OBLAST PRIPELJALA MIHAILA SAKAŠVILIA. ŽELIM VAM PRIJETEN VEČER IN NA SVIDENJE PRIHODNJI TOREK.