Globus: 2. 3. 2010

FOTOGRAF MORA RAZMIŠLJATI V ISTEM KLJUČU, ON IZBERE GRAFIČNE, JAZ BESEDNE ARGUMENTE. MOJSTRSTVO FOTOGRAFA JE, KAKO OBVLADA SVOJ JEZIK, KAKO V TRENUTKIH, KI SO HISTERIČNI, KAOTIČNI, IZBERE IZREZ IN REČE: ' TO JE SLIKA, KI BO TA DOGODEK PRENESELA VERODOSTJNO. ' TAKA JE BILA ZGODBA OTROK IZ GAZE, KI STA JO S FOTOGRAFOM SPREMLJALA MESEC DNI.
TOMAŽ SE JE ODLOČIL ZA DIREKTEN, NEPOSREDEN, NEOKRAŠEN TIP FOTOGRAFIJE. LJUDJE GLEDAJO V KAMERO, VIDI SE, KAJ SE JE ZGODILO.

KAJ BRALEC S TEM PRIDOBI? PRIDOBI NEKAJ ZELO ZANIMIVEGA. PRIDOBI RAZLIKO MED MONO IN STEREO POSNETKOM. HKRATI DOBI DVA SIGNALA, KI JU LAHKO ZDRUŽI V PODOBO KRAJA, KI GA JE DOBIL ZAPISANEGA.

VEČINA DNEVNO OBJAVLJENIH FOTOGRAFIJ JE RUTINSKIH. FOTOREPORTAŽAM KLJUB NJIHOVI UČINKOVITOSTI IN MOČI UREDNIKI ZARADI KLESTENJA STROŠKOV NISO NAJBOLJ NAKLONJENI. MEDIJI PA S TEM IZGUBLJAJO VERODOSTOJNOST.

LETO 2009 JE BILO ZA MEDIJSKE USTVARJALCE NA KRIZNIH ŽARIŠČIH ENO NAJPOGUBNEJŠIH DO ZDAJ. V KRVAVEM POKOLU NA FILIPINSKEM OTOKU MINDANAO JE UMRLO 30 NOVINARJEV, V SOMALIJI JIH JE BILO OB ŽIVLJENJE 9. NA ZEMLJEVIDU MEDIJEM NAJBOLJ NEVARNIH DRŽAV NA SVETU SO ŠE IRAK, IRAN, PAKISTAN, RUSIJA, AFGANISTAN, MEHIKA, KOLUMBIJA IN ŠRILANKA.

POLEG UBITIH JE SKRB ZBUJAJOČE ŠTEVILO MEDIJSKIJH USTVARJALCEV, KI SO SE ZARADI SVOJEGA DELA ZNAŠLI ZA ZAPAHI. SAMO V IRANU JE TRENUTNO ZAPRTIH 47 NOVINARJEV.

ZA MEDIJSKE USTVARJALCE JE BILO NAJUSODNEJŠE POROČANJE O POLITIČNEM DOGAJANJU. NA DRUGEM MESTU MED ŽIVLJENJSKO NEVARNIMI NALOGAMI JE POROČANJE IZ VOJNIH ŽARIŠČ. PRIPOVED TEGA FOTOGRAFA ZATO NI REDKOST.

NAJVEČ ŽRTEV JE ŠE VEDNO MED POROČEVALCI, LANI PA JE ŽIVLJENJE IZGUBILO TUDI 7 SNEMALCEV IN ŠTIRJE FOTOREPORTERJI. VEČINA TISTIH, KI SO ZA DELO ŽRTVOVALI TISTO NAJDRAŽJE, NISO BILI MEDNARODNI SODELAVCI, AMPAK LOKALNI POROČEVALCI, SNEMALCI IN FOTOREPORTERJI.

VIDENI IN POSNETI PRIZORI MEDIJSKE USTVARJALCE POGOSTO SPREMLJAJO TUDI PO VRNITVI IZ VOJNIH OBMOČIJ. POROČEVALCI IZ TEH OBMOČIJ SO POSTTRAVMATSKEMU STRESU STATISTIČNO PODVRŽENI BOLJ KOT NPR. POLICISTI ALI GASILCI, KI SO GROZLJIVIM PRIZOROM PRIČA VSAK DAN. ZNANA JE ZGODBA FOTOREPORTERJA, KEVINA CARTERJA, KI JE LETA 1994 ZA TO FOTOGRAFIJO DOBIL PULITZERJEVO NAGRADO. KAJ SE JE ZGODILO Z DEKLICO NA SLIKI, NE VE NIHČE. CARTER PA JE ZARADI OČITKOV JAVNOSTI ZAPADEL V DEPRESIJO IN 3 MESECE PO PREJETJU NAGRADE STORIL SAMOMOR. V ZADNJIH 12- IH LETIH JE MED OPRAVLJANJEM POKLICA UMRLO VEČ KOT 1100 MEDIJSKIH DELAVCEV. UMRLI SO, KER NEKOMU NI BILO VŠEČ, KAJ SO NAPISALI, POSNELI ALI REKLI. ALI PA PREPROSTO ZATO, KER SO SE OB NEPRAVEM ČASU ZNAŠLI NA NAPAČNEM MESTU. O OZADJU NASTAJANJA REPORTERSKIH FOTOGRAFIJ, PREDVSEM TISTIH NAJBOLJŠIH, SE BOM ZDAJ POGOVARJALA S FOTOGRAFOMA AMERIŠKE FOTOGRAFSKE AGENCIJE SEVEN. PRIDRUŽILA STA SE MI CHRISTOPHER MORRIS, USTANOVITELJ AGENCIJE IN GLAVNI FOTOGRAF ČASOPISA TIME V BELI HIŠI ZADNJIH 8 LET.
Z NAMI PA JE TUDI RON HAVIV, PRAV TAKO AVTOR NEKATERIH NAJBOLJ ZNANIH FOTOGRAFIJ NAŠEGA ČASA, FOTOGRAF, KI JE MED DRUGIM OD BLIZU SPREMLJAL TUDI RAZPADANJE NEKDANJE JUGOSLAVIJE.

REŽIJO PROSIM ZA POSNETEK.

PROSIM ZA POSNETEK.

V OKVIRU FESTIVALA SLOVENIA PRESS PHOTO JE V CANKARJEVEM DOMU ŠE VEDNO NA OGLED RAZSTAVA GÖKSINA SIPAHIOGLUJA, USTANOVITELJA FRANCOSKE FOTOGRAFSKE AGENCIJE ' SIPA ' IN ENEGA NAJVEČJIH FOTOREPORTERJEV NAŠEGA ČASA. FOTOGRAFIRAL JE SINAJSKO VOJNO, KUBANSKO KRIZO, BIL JE PRVI ZAHODNI NOVINAR, KI JE FOTOGRAFIRAL KOMUNISTIČNO ALBANIJO; MED PRVIMI, KI SO DOKUMENTIRALI KITAJSKO PO REVOLUCIJI; POKRIVAL JE OLIMPIJSKE IGRE V MÜNCHNU, PREDVSEM PA SO NAM OSTALE V SPOMINU NJEGOVE FOTOGRAFIJE DELAVSKIH IN ŠTUDENTSKIH NEMIROV LETA 1968 V PARIZU. DENIMO FOTOGRAFIJA TEDANJEGA VODITELJA ŠTUDENTSKEGA GIBANJA KOHN BENDITA, ZDAJ POSLANCA V EVROPSKEM PARLAMENTU IN TALE FOTOGRAFIJA POLICISTA, KI SE JE NEPREGLEDNI MNOŽICI SAM SKUŠAL POSTAVITI PO ROBU.

NA VSTOPNI VIZUM ZA KITAJSKO JE GÖKSIN SIPAHIOGLU ČAKAL 6 LET. DOBIL GA JE LETA 1965.

Z RAZSTAVAMA V CANKARJEVEM DOMU SE NAM TOREJ PREDSTAVLJAJO SVETOVNA IMENA FOTOREPORTERSTVA. DOBRE FOTONOVINARJE PA IMAMO TUDI V SLOVENIJI. POGOVARJALI SMO SE Z NEKATERIMI, KI SO SVOJE FOTOGRAFSKE ZGODBE PRAV TAKO OBLIKOVALI NA SVETOVNIH KRIZNIH ŽARIŠČIH. PRISPEVEK METKE MAJER. TUDI FOTOGRAFSKI APARATI SLOVENSKIH FOTOREPORTERJEV SO TISTI, KI TU IN TAM POSNAMEJO DELČEK SVETA NA KRIZNIH SVETOVNIH ŽARIŠČIH, KAKRŠNA SO AFGANISTAN, IRAK, OBMOČJE PALESTINE, IN KAKRŠNO JE BILO PRED LETI OBMOČJE NEKDANJE JUGOSLAVIJE. PO NAVADI JE ZMERAJ ZADNJA STVAR, KI JO DELAŠ, JO IMAŠ NAJBOLJ ŠE V SEBI. AFGANISTAN JE NA PRIMER ZADNJA TAKA SITUACIJA, KI JE ŠE ZELO AKTUALNA IN KI ZGLEDA, DA TUDI ŠE ZELO BO, OZIROMA SE ŠE ZMERAJ BOLJ ZAPLETA.
JAZ NA ŽALOST NE VIDIM NEKE OPTIMISTIČNE RAZLIKE V AFGANISTANU. RAZMERE SE POSLABŠUJEJO. Z RAZMERAMI V AFGANISTANU, DRŽAVI, PREŽETI Z VOJNO, NAS TOREJ NE SEZNANJAJO LE NAJVEČJE SVETOVNE TISKOVNE AGENCIJE IN TUJI MEDIJI, AMPAK NAM SVOJ POGLED NANJE POSREDUJE TUDI SLOVENSKO OKO. Z NAMENOM.
V BISTVU HOČEM SAMO MALO PRVOCIRAT, DA SE NEKA TA OZKOST, OZKA MENTALITETA, MORDA MALO ODPRE, DA SI MORDA MALO RAZŠIRIMO OBZORJA.
SVETOVNI MEDIJI NA VOJNIH IN KRIZNIH ŽARIŠČIH POGOSTO ŽAL BELEŽIJO LE ENO PLAT. A VOJNE NE ŽIVIJO LE POLITIKI IN VOJAKI, VOJNA IMA VELIKO ŠIRŠE POSLEDICE, ŽIVIJO JO LJUDJE.
MENE JE, KO SEM BLA V SARAJEVU, NAJVEČ SEM SLIKALA RECIMO ROK GRUPE, KI SO NASTAJALE V TEM ČASU, SEM SLIKALA PRIJATELJE, SEM SLIKALA LJUDI, KI SO SE DRUŽILI. RAVNO TAKO V PALESTINI; SEM ŠLA TUDI ZRAVEN RECIMO TJA, KJER SE JE STRELJALO, AMPAK JAZ TAM NISEM SLIKALA, JAZ SEM SLIKALA ŠIVILJE, SLIKALA SEM PO DOMOVIH. MENE ZANIMA TA DEL, IN TUDI FOTOREPORTER POSTANE DEL TE VOJNE.