Odprti kop - Globus: 27. 5. 2010

Besedilo, Slike

Premiera: četrtek, 27. maj 2010, Vse oddaje

Prejšnja: 18. 5. 2010

Naslednja: 1. 6. 2010

DOBER VEČER. DESETLETJE SE JE ZAČELO Z RAZPRAVAMI O REFORMI EVROPSKE UNIJE V POLITIČNO VPLIVNO IN GOSPODARSKO KONKURENČNO SVETOVNO POVEZAVO, KONČUJE PA SE Z RAZMIŠLJANJI, KAKO NAJ SE UNIJA IZOGNE GOSPODARSKEMU IN FINANČNEMU ZATONU. EVROPA SE SPOPADA Z NAJVEČO KRIZO SKUPNE VALUTE DOSLEJ. DA BI OBVAROVALE EVRO, SO SE DRŽAVE ZAVEZALE K POMOČI DRŽAVAM OB MOREBITNIH TEŽAVAH OZIROMA KADAR BI SE ZNAŠLE V PODOBNI FINANČNI KATASTROFI, KOT SE JE GRČIJA. NOCOJ BOMO GOVORILI O TEM, KAKO SLABE GOSPODARSKE RAZMERE IN TEŽAVE Z EVROM VPLIVAJO NA EVROPSKI NAČIN ŽIVLJENJA, SAJ EVROPEJCI ŠTEJEMO SOCIALNO VARNOST MED TEMELJNE ČLOVEKOVE PRAVICE.

OB SKOKOVITEM RAZVOJU, GOSPODARSKI USPEŠNOSTI IN VOJAŠKI MOČI ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE NISO EVROPE NIKOLI PREKAŠALE VSAJ V ENI STVARI, V SOCIALNI VARNOSTI, KI JO JE ZAGOTAVLJALA SVOJIM DRŽAVLJANOM. BREZPLAČNO ZDRAVSTVO, UREJENI POKOJNINSKI SISTEMI, TUDI LETO ALI VEČ DOLGI PORODNIŠKI DOPUSTI, OMEJEN DELOVNI ČAS IN DRUGE SOCIALNE UGODNOSTI SO MED POGLAVITNIMI RAZLOGI ZA TO, DA ŽIVI NA STARI CELINI ZDAJ 20 MILIJONOV TUJCEV. A FINANČNA IN GOSPODARSKA KRIZA STA ŽE OZIROMA BOSTA ŠE POKAZALI TUDI SVOJO SOCIALNO CENO.

ZA LETOS NAPOVEDANA ENOODSTOTNA GOSPODARSKA RAST V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE NAJ NE BI ZADOŠČALA ZA OHRANITEV TAKO IMENOVANEGA EVROPSKEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA, KI TEMELJI NA SOCIALNI BLAGINJI; PA TUDI ZA PRIHODNJE LETO OBLJUBLJANA 1, 7 ODSTOTNA RAST NE.

ČEPRAV VEČINA DRŽAV VARČEVALNIH UKREPOV SPLOH ŠE NI UDEJANJILA, DRŽAVLJANI ŽE ČUTIJO OSTRE ZOBE NASTALE KRIZE.

POLOVICA DRŽAVLJANOV UNIJE MENI, DA SO SOCIALNE RAZMERE V NJIHOVIH DRŽAVAH SLABE. POTEM KO JE BILA ŠE V ZAČETKU LETA 2008 STOPNJA BREZPOSELNOSTI V EVROPSKI UNIJI NIŽJA OD SEDMIH ODSTOTKOV, JE S PRIBLIŽNO 10 ZDAJ NAJVIŠJA V ZADNJEM DESETLETJU, HKRATI PA JE DALJŠE TUDI TRAJANJE BREZPOSELNOSTI. ŠTEVILKE SO ZARADI ČEDALJE VEČ SAMOZAPOSLENIH IN ZARADI SPREMINJANJA OBLIK DELOVNIH RAZMERIJ IZ REDNIH V ZAČASNE POGODBE REALNO ŠE VELIKO VEČJE. 80 MILIJONOV LJUDI V DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE ŽIVI NA PRAGU REVŠČINE, 30 MILIJONOV EVROPEJCEV JE LAČNIH ALI NA ROBU LAKOTE. ZARADI KRIZE, PA TUDI ZARADI STARANJA PREBIVALSTVA, SE ODMIKAJO MEJE UPOKOJITVENE STAROSTI. PO ZADNJIH RAZISKAVAH EUROBAROMETRA VEČ KOT POLOVICA LJUDI TUDI PRIČAKUJE, DA JIM NJIHOVE POKOJNINE DOSTOJNE STAROSTI NE BODO OMOGOČILE.

CILJI LIZBONSKE STRATEGIJE, KI SO JO NA ZAČETKU DESETLETJA SPREJELI EVROPSKI VODITELJI, NISO BILI DOSEŽENI, ZDAJ JE EVROPA NA LOVU ZA CILJI STRATEGIJE EVROPA 2020, VIZIJE SOCIALNEGA TRŽNEGA GOSPODARSTVA EVROPE ZA 21. STOLETJE. ČE SE BODO TI URESNIČILI, BO IMELO PO ŽELJAH SNOVALCEV VIZIJE LETA 2020 V PRIMERJAVI S TRENUTNIMI 69 ODSTOTKI ZAPOSLITEV 75 ODSTOTKOV LJUDI MED 20. IN 64. LETOM; RAZISKAVAM IN RAZVOJU BODO NAMENJENI 3 ODSTOTKI BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA, REVŠČINA PA NAJ BI V EVROPI OGROŽALA 25 ODSTOTKOV LJUDI OZIROMA 20 MILIJONOV MANJ KOT LETA 2010.
POGLEJMO ŠE ENKRAT, KAJ SO DOSLEJ NAREDILE INSTITUCIJE EVROPSKE UNIJE, DA BI GRKE OBVAROVALE BANKROTA IN REŠILE EVRO.

ČE EU NE BI POMAGALA GRKOM IN STORILA VSE, DA PREPREČI NADALJNJE TEŽAVE TER GROZEČE BANKROTE ZADOLŽENIH EVRSKIH ČLANIC, BI BILA OGROŽENA SKUPNA VALUTA.

EKONOMSKO ŠIBKEJŠE DRŽAVE EVRSKEGA OBMOČJA BI TO ŠE POSEBEJ PRIZADELO. POLEG ZELENE LUČI ZA POMOČ GRKOM JE EVROPSKA UNIJA 10. MAJA LETOS SPREJELA TUDI 750 MILIJARD EVROV TEŽAK STALNI GARANCIJSKI MEHANIZEM ZA POMOČ ZABREDLIM ČLANICAM.

ZAHTEVA, DA VSE ČLANICE HKRATI ZMANJŠAJO PRORAČUNSKE PRIMANJKLJAJE, JAVNI DOLG IN DVIGNEJO SVOJO KONKURENČNO SPOSOBNOST, PA SE JE OKREPILA.

STABILIZACIJA EVRA JE NUJNA, A NI EDINI POTREBEN UKREP.

V PRVI VRSTI JE S STRUKTURNIMI REFORMAMI TREBA DVIGNITI KONKURENČNO SPOSOBNOST EVRSKIH ČLANIC. NEMCI, KI BODO V SKLAD PRISPEVALI KAR 148 MILIJARD EVROV, PA ZAHTEVAJO TUDI STROŽJO REGULACIJO FINANČNIH TRGOV.

A DA BI UČINKOVALO, MORAJO NOVO REGULACIJO NA GLOBALNEM TRGU SPREJETI VSE KLJUČNE DRŽAVE. V BRUSLJU JE ZDAJ Z NAMI DOPISNICA META DRAGOLIČ. EVROPSKA UNIJA ZDAJ S PAKETI POMOČI GRČIJI IN PRIPRAVAMI NA PODOBNE FINANČNE ZLOME GASI POŽARE. ALI OBSTAJA POLITIČNA VIZIJA SISTEMSKIH REŠITEV ZA CELINO, KI BI RADA BILA TUDI BISTVENO BOLJ GOSPODARSKO USPEŠNA?

TAKO JE, KSENJA. EVROPSKA UNIJA JE S TEMI PRVIMI ODLOČITVAMI PREDVSEM SKUŠALA REŠITI OZIROMA PREPREČITI TRENUTNE TEŽAVE. RAZPRAVE O DOLGOROČNIH UKREPIH SO SE ŠELE ZAČELE. EVROPSKI VODITELJI SE ZAVEDAJO, DA JE ZA BOLJ USKLAJEN GOSPODARSKI RAZVOJ STARE CELINE POTREBNO TESNEJŠE SODELOVANJE, A VPRAŠANJE JE, KAKO DALEČ SO PRIPRAVLJENI ITI. ZAGOVORNIKI SPREMEMB SEVEDA UPAJO, DA DOVOLJ DALEČ. TODA ŽE PRI PRVIH STVARNIH UKREPIH SE JE POKAZALO, DA SO STALIŠČA POSAMEZNIH DRŽAV ČLANIC PRECEJ RAZLIČNA. NA PRIMER, EVROPSKI NADZOR ŽE OB SPREJEMANJU NACIONALNIH PRORAČUNOV, ŠE PREDEN JIH POTRDIJO NACIONALNI PARLAMENTI. POTREBNO BO VELIKO DIPLOMATSKE SPRETNOSTI, DA BODO USKLADILI MEHANIZEM, KI BO HKRATI UČINKOVIT, HKRATI PA NE BO POSEGEL V PRISTOJNOSTI NACIONALNIH PARLAMENTOV, KI SO V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH ODGOVORNI ZA SPREJEMANJE PRORAČUNOV.
EVROPSKA CELINA SE JE VEDNO PONAŠALA Z OZNAKO ' SOCIALNO SKRBNE ' CELINE, KAR JE TUDI DEL EVROPSKE POLITIČNE IDENTITETE. GLEDE NA SEDANJE GOSPODARSKO STANJE, KAKO NAMERAVAJO VRHOVI EU TO OHRANITI?
TO VPRAŠANJE JE MOČNO POVEZANO S KONKURENČNOSTJO EVROPSKIH GOSPODARSTEV, KI PA JE V ZADNJIH LETIH V PRIMERJAVI Z NA PRIMER AZIJSKIMI PRECEJ PADLA. EVROPSKI SOCIALNI MODEL JE DRAG IN OHRANILI GA BOMO LAHKO LE Z MOČNIM GOSPODARSTVOM. PA SE EVROPSKE TEŽAVE NA KONČAJO PRI PRIMERJAVAH NAVZVEN. RAZLIKE PRI VPRAŠANJU KONKURENČNOSTI SO ŽE MED DRŽAVAMI Z EVROM IZJEMNO VELIKE. ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV PA SE ODPRE TUDI VPRAŠANJE SANKCIJ ZA DRŽAVE KRŠITELJICE, PA V KATERE PANOGE USMERITI EVROPSKO GOSPODARSTVO IN NENAZADNJE POTREBNE REFORME TRGA DELOVNE SILE. TO SICER NISO NOVA VPRAŠANJA, A RAZPRAVLJATI IN ODLOČATI O NJIH MED KRIZO, KO NI DENARJA ZA NOVE NALOŽBE, KO JE BREZPOSELNOST VISOKA, JE IZJEMNO TEŽKO. NAJBOLJE JO BODO NAJVERJETNEJE ODNESLE TISTE DRŽAVE, KI SO DEL POTREBNIH REFORM UVELJAVILE ŽE V DOBRIH ČASIH. A V EVROPSKI UNIJI SO TO BOLJ ALI MANJ LE SKANDINAVSKE DRŽAVE. TAKO DA SE STARI CELINI V PRIHODNJE OBETAJO ŠE BURNI ČASI, SKORAJ ZAGOTOVO POVEZANI TUDI S SOCIALNIMI NEMIRI. HVALA, META. V GRČIJI JE NAPOVED VARČEVALNIH UKREPOV V ZADNJEM MESECU DNI SPROŽILA MNOŽIČNE PROTESTE, KI SO, KO SO PROTESTNIKI V NEKI BANKI ZANETILI POŽAR, TERJALI CELO ŽIVLJENJE LJUDI. GRŠKI PARLAMENT JE OSOVRAŽENI SVEŽENJ VARČEVALNIH UKREPOV KLJUB TEMU POTRDIL, SAJ JE BIL TO POGOJ EVROPSKE UNIJE IN MEDNARODNEGA DENARNEGA SKLADA ZA FINANČNO POMOČ, KI NAJ BI GRČIJI POMAGALA, DA SE ODMAKNE Z ROBA BANKROTA. V ATENAH JE NAŠ POSEBNI POROČEVALEC DEJAN ŠTAMFELJ.
DEJAN, ZA KATERE SOCIALNE UGODNOSTI BODO GRKI ODSLEJ PRIKRAJŠANI? V BISTVU SMO BILI MNOGI EVROPEJCI PRAV PRESENEČENI, KO SMO IZVEDELI, DO KAKŠNIH DODATKOV SO BILI GRKI DOSLEJ UPRAVIČENI?

LEP POZDRAV, KSENIJA. KO GOVORIMO O ZNIŽEVANJU PLAČ, SO V GRČIJI ZA ZDAJ NA UDARU JAVNI USLUŽBENCI. OSTALI SO BREZ 13. IN 14. PLAČE, UPOKOJENCI PA BREZ TEH DVEH DODATNIH POKOJNIN. V PRIVATNEM SEKTORJU TI DVE DODATNI PLAČI NA LETO ZA ZDAJ OSTAJATA. PRAV TA TEDEN SO V PARLAMENTU ZAČELI Z OBRAVNAVO POKOJNINSKE REFORME. VLADA SI PRIZADEVA, DA BI POVPREČNO STAROST UPOKOJITVE DO LETA 2015 DVIGNILI Z 61 NA 63 LET.
SODEČ PO STAVKAH SE LJUDJE NISO SPRIJAZNILI Z DEJSTVOM, DA BODO ZA LETA ZAPRAVLJIVE GOSPODARSKE IN SOCIALNE POLITIKE PLAČALI Z BISTVENO MANJ LAGODNIM NAČINOM ŽIVLJENJA, KOT SO GA BILI VAJENI DOSLEJ. KAJ PRAVIJO LJUDJE?
SEVEDA, SINDIKATI SO SE DOLGA LETA BORILI ZA TE PRAVICE, ZDAJ PA BREZ NJIH OSTAJAJO SKORAJ DNEVNO. LJUDJE SO OBUPANI, MNOGI IMAJO KREDITE IN NE VEDO, KAKO JIH BODO ODPLAČEVALI, 13. IN 14. PLAČA STA BILI PRAVZAPRAV KAR ZAJETEN DEL LETNEGA DOHODKA; OKROG 30 ODSTOTKOV. STISKO JE OPAZITI PRI VSAKODNEVNIH NAKUPIH; RESTAVRACIJE IN LOKALI SO VSE BOLJ PRAZNI. TURISTIČNA SEZONA SE JE ŽE ZAČELA, NEKATERI TRGOVCI POD AKROPOLO DENIMO PA PRAVIJO, DA JE ZASLUŽEK V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM MANJŠI TUDI ZA 40 ODSTOTKOV. IN PRAV ZARADI TEGA DEJSTVA PREJŠNJI TEDEN, KO JE BILA ZADNJA SPLOŠNA STAVKA, NISO STAVKALI VSI, KER IZPAD DOHODKOV ENOSTAVNO POSTAJA PREVELIK.
DEJAN, HVALA!

TO JE BILO NEKAJ UTRINKOV TRADICIONALNE PORTUGALSKE GLASBE FADA. FADO POMENI USODA IN PREDSTAVLJA HREPENENJE, ŽALOST, OBUP. K NJEJ SE BODO MORALI ZATO, DA BODO LAŽJE PREBRODILI KRIZNO OBDOBJE, OČITNO ZATEČI TUDI PORTUGALCI. DRŽAVA OB ATLANTSKEM OCEANU JE ŠE ENA V VRSTI EVRSKIH DRŽAV, KI JIH JE JAVNOFINANČNA KRIZA MOČNO PRETRESLA. ZATO JE VLADA ŽE ZAČELA Z VARČEVANJEM: ZVIŠALI SO DAVEK NA DODANO VREDNOST, DOHODNINSKO STOPNJO, ZNIŽALI PLAČE NAJVIŠJIM USLUŽBENCEM JAVNEGA SEKTORJA. ŠE BOLJ OSTRE UKREPE PA SO SPREJELI V SOSEDNJI DRŽAVI ŠPANIJI, KJER JE V ZADNJEM LETU IN POL BREZ DELA OSTALO KAR DVA MILIJONA LJUDI. VLADA PREMIERJA ZAPATERA SE JE IZHODA IZ KRIZE LOTILA ODLOČNO, SINDIKATI PA ZARADI NEPRILJUBLJENIH VARČEVALNIH UKREPOV ŽE GROZIJO S SPLOŠNO STAVKO.

VARČEVANJE LAHKO REŠI DRŽAVO, A PREVEČ POSEGA V PRAVICE DELAVCEV IN UPOKOJENCEV, TE DNI OPOZARJAJO NEZADOVOLJNI ŠPANCI.

PLAČE JAVNIH USLUŽBENCEV SE BODO S PRIHODNJIM MESECEM ZNIŽALE ZA 5 ODSTOTKOV, PRIHODNJE LETO PA BODO ZAMRZNILI POKOJNINE, KI SE NE BODO VEČ URAVNAVALE V SKLADU Z INFLACIJO. ŠPANCI SE BODO MORALI ODPOVEDATI TUDI NEKATERIM DOZDAJŠNJIM PRIVILEGIJEM.

DA JE ZATEGOVANJE PASU NUJNO NA VSEH RAVNEH, VLADA PREMIERJA ZAPATERA KAŽE TUDI S 15- ODSTOTNIM ZNIŽANJEM SVOJIH PLAČ. REGIONALNIM OBLASTEM PA BO DRŽAVA ZDAJ ODTEGNILA 1, 2 MILIJARDI EVROV, KAR JE V PRECEJ DECENTRALIZIRANI DRŽAVI POMEMBEN KORAK, SAJ NAD ŠOLSTVOM, ZDRAVSTVOM IN SOCIALNIMI ZADEVAMI BDIJO REGIONALNE OBLASTI. KLJUB OPOZORILOM ZAPOSLENIH, DA JIH BO PRAV ZDAJ OB 20- ODSTOTNI BREZPOSELNOSTI, KO SE ŠTEVILNI MLADI VRAČAJO POD STREHE SVOJIH STARŠEV, TAKO VARČEVANJE SPRAVILO ŠE BOLJ NA KOLENA; MNOGI SE ZATO BOJIJO CELO SOCIALNIH NEMIROV, KAKRŠNIM SMO BILI PRIČA V GRČIJI; PA NEKATERI EKONOMISTI ZATRJUJEJO, DA UKREPI NISO REZ V NORMALNO DELUJOČE GOSPODARSTVO, AMPAK LE POPRAVEK IZ OBDOBJA PREOBILJA.

ZDAJ PA POGLEJMO, KAJ SE DOGAJA S SKANDINAVSKIM MODELOM SOCIALNE DRŽAVE, PO KATEREM BI SE RADE ZGLEDOVALE TUDI MNOGE DRUGE EVROPSKE DRŽAVE IN KAKŠNA JE SOCIALNA POLITIKA V TRANZICIJSKIH DRŽAVAH, KJER JE BIL ŽIVLJENJSKI STANDARD PRED GLOBALNO RECESIJO ŽE TAKO NIŽJI KOT V RAZVITIH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE.

SKANDINAVSKI SOCIALNI MODEL, NAREJEN ZA VZPODBUJANJE DRUŽBE ENAKOSTI, SE JE V FINANČNO GOSPODARSKI KRIZI IZKAZAL ZA NEKE VRSTE SOCIALNO VAROVALNI MEHANIZEM. KRIZA JE SKANDINAVIJO SICER ZAJELA, A NJENE POSLEDICE LJUDJE ČUTIJO MANJ KOT DRUGJE. ODPUŠČENI DANCI, NORVEŽANI, ŠVEDI, FINCI SO ŠE VEDNO DELEŽNI PRECEJ VISOKIH DENARNIH NADOMESTIL, DANCI DOBIJO 2 TRETJINI PLAČE, NEKATERI NORVEŽANI CELO 41 TISOČ EVROV LETNO. VSE DRŽAVE SE SPOPADAJO Z VELIKIM POVEČANJEM BREPOSLENOSTI, NA NORVEŠKEM IN DANSKEM SO ŠTEVILKE KLJUB TEMU ŠE VEDNO NIZKE. SOCIALNIH NEMIROV ZA ZDAJ NI BILO. SLUŽBE ŠE VEDNO SO, PREDVSEM V VELIKEM JAVNEM SEKTORJU, NA DANSKEM NA PRIMER ŠE VEDNO PRIMANJKUJE MEDICINSKIH SESTER.

KER PA VSE DRŽAVE PESTI KRČENJE GOSPODARSTVA, VSE RAZEN NORVEŠKE, TUDI VEDNO VEČJI PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ IN JAVNI DOLG, JE VPRAŠANJE, KAKO DOLGO BO SKANDINAVSKI SOCIALNI MODEL ŠE VDZRŽAL, GOTOVO NA MESTU.

MADŽARSKA, ROMUNIJA IN LATVIJA SO SE MORALE PO POSOJILO ZATEČI K MEDNARODNEMU DENARNEMU SKLADU IN EVROPSKI UNIJI. POD PRITISKOM MEDNARODNIH INSTITUCIJ BO ROMUNSKA VLADA ZNIŽALA PLAČE V JAVNEM SEKTORJU ZA 25 ODSTOTKOV, POKOJNINE IN NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST ZA 15. SLUŽBE V DRŽAVNIH INSTITUCIJAH NAJ BI IZGUBILO MED 60 IN 80 TISOČ LJUDI. MINULI TEDEN JE ROMUNIJA TAKO DOŽIVELA NAJVEČJE PROTESTE PO PADCU KOMUNIZMA.

SOSEDNJA BOLGARIJA, KJER JE POVPREČNA PLAČA 302 EVRA NAJNIŽJA V UNIJI, NAMERAVA STROŠKE V JAVNEM SEKTORJU ZNIŽATI ZA 20 ODSTOTKOV. TRENUTNO V TEJ ČLANICI VSAK ZAPOSLENI V ZASEBNEM SEKTORJU PODPIRA DVA UPOKOJENCA, OTROKA ALI VLADNA USLUŽBENCA. BALTSKE DRŽAVE SO V PRECEPU MED DEVALVACIJO VALUTE IN ZVIŠEVANJEM DAVKOV. V NAJHUJŠI KRIZI SE JE ZNAŠLA LATVIJA, KJER SO PLAČE V JAVNEM SEKTORJU PADLE ZA 25 ODSTOTKOV, V ZASEBNEM ZA TRETJINO. BREZPOSLENOST JE S 23 ODSTOTKI NAJVIŠJA V 27- ERICI. DA BI SE IZOGNILA BANKROTU, JE LITVA S PODPORO OPOZICIJE IN SINDIKATOV PLAČE V JAVNEM SEKTORJU ZNIŽALA ZA 30 ODSTOTKOV, POKOJNINE ZA 11, CELO PREMIER SI JE PLAČO ZNIŽAL ZA 45 ODSTOTKOV. SLEDILO JE ZVIŠANJE DAVKOV ZA FARMACEVTSKE IZDELKE, ALKOHOL, DAVKA NA DOBIČEK IN DDV- JA. SVETLA IZJEMA V 27- ERICI PA JE POLJSKA. EDINO NJENO GOSPODARSTVO JE LANI RASLO, ZARADI VELIKEGA NOTRANJEGA TRGA POLJSKA NI ODVISNA LE OD IZVOZA. Z DENARJEM IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV JE PRAVOČASNO POSODOBILA INFRASTRUKTURO, PRENOVILA CESTE IN ŽELEZNICE. VLADA PREMIERJA TUSKA JE REFORMIRALA POKOJNINSKI SISTEM, DRŽAVA PA JE S POSOJILI REŠEVALA CELO BOGATEJŠI IRSKO IN LATVIJO.

KAJ PA NEMČIJA? ČEPRAV JE DRŽAVA VARČEVALA ŽE MINULA LETA, SO PRED NEMCI ŠE NAPORNE REFORME, PA TUDI PRED VOLITVAMI OBLJUBLJENEGA NIŽANJA DAVKOV GOTOVO NE BO. V BERLINU JE Z NAMI BOŠTJAN ANŽIN. ZA NEMCE SICER VELJA, DA SO VEČINO VARČEVALNIH UKREPOV, S KATERIMI SE ZDAJ UKVARJAMO EVROPEJCI, UVEDLI ŽE V ZADNJIH DESETIH LETIH. ALI GLEDE NA NEMŠKO SOCIALNO DRŽAVO NAPOVEDUJEJO ŠE DODATNE UKREPE? FINANČNI MINISTER WOLFGANG SCHÄUBLE ŠE NI POVSEM NATANČNO IZDAL, KJE BODO REZI NAJVEČJI. NAJMANJ NAJ BI VARČEVALI NA MINISTRSTVU ZA DELO, KI SICER PORABI NAJVEČ; OKROG 170 MILIJARD EVROV. NAJVEČJI REZI NAJ BI BILI NA MINISTRSTVU ZA PROMET IN MINISTRSTVU ZA OBRAMBO. TAKO NEKAKO SI VSE SKUPAJ PREDSTAVLJAJO TUDI NEMCI. JAVNO MNENJE KAŽE, DA STA PRAV TI DVE MINISTRSTVI TISTI, KJER VIDIJO NAJVEČ REZERV. TAKO NAJ BI DENIMO MINISTRSTVO ZA OBRAMBO LETA 2013 PRIVARČEVALO MILIJARDO 300 MILIJONOV EVROV. TOREJ GRE ZA POVSEM DRUGAČNE ZNESKE, KOT SMO JIH DENIMO VAJENI TU. SICER PA VELIKO PRAHU DVIGA TO VARČEVANJE, ČEPRAV ŠE NI POVSEM JASNO, KAKO GA BODE NEMCI IZPELJALI. MINISTRSKI PREDSEDNIK ZVEZNE DEŽELE HESSEN ROLAND KOCH JE OMENIL, DA TABUJEV NE SME BITI IN DA JE TREBA VARČEVATI TUDI PRI NEKATERIH DRUGIH PROJEKTIH, KI SO BILI SPREJETI V PRETEKLOSTI, PA SE JE ZDAJ IZKAZALO, DA JE DENARJA ZA NJIH PREMALO, OZIROMA STANEJO VEČ. TO JE GOVORIL TUDI O GARANCIJI ZA PROSTA DELOVNA MESTA V VRTCIH ZA OTROKE DO TREH LET, ZA IZOBRAŽEVANJE IN PODOBNE STVARI. TO JE SEVEDA IZZVALO VELIKO NEGODOVANJA TAKO MED KONSERVATIVCI, PREDVSEM PA JE VELIKO KRITIH V OPOZICIJI, ČEŠ DA TO RES NISO KRAJI, KJER BI MORALA NEMČIJA VARČEVATI. TUDI KANCLERKA JE REKLA, DA STA IZOBRAŽEVANJE IN VARSTVO OTROK PRAVZAPRAV PRIORITETI TE KOALICIJE IN DA TU VARČEVANJA NE BO. BOŠTJAN, ALI NEMCI ZDAJ ŽIVIJO BISTVENO TEŽJE KOT PRED 10 LETI? ALI TEŽJE PLAČUJEJO ŠTUDIJ SVOJIM OTROKOM? SO V ZVEZI S TEM ZNANI ŠE KAKŠNI ZANIMIVI PODATKI?
ŽIVLJENJE SE JE V PRETEKLIH LETIH ZAGOTOVO SPREMENILO. KOT ŽE REČENO, NEMČIJA JE KAR NEKAJ TEGA REFORMENGA DELA ŽE OPRAVILA. DENIMO, UVAJA SE POSTOPNO UPOKOJEVANJE S 67 LETI. TISTE MORDA ZELO OBČUTNE STVARI SO PARTICIPACIJA PRI ZDRAVNIKU. VSAKO ČETRTLETJE KO PRIDETE PRVIČ NA OBISK, MORATE DATI 10 EVROV. POTEM ŠTEVILNE ZVEZNE DEŽELE UVAJAJO ŠOLNINE ZA FAKULTETE. TUDI TO JE SPREMEMBA. IN ŽE VLADA KANCLERJA GERHARDA SCHROEDERJA JE UVEDLA REFORME, KI SO POSEGLE NA TRG DELOVNE SILE, KI SO OMEJILE SOCIALNE IZDATKE IN POMOČ ZA BREZPOSELNE. TAKO DA SE VSE SKUPAJ POZNA. SEVEDA SE BO POZNALO TUDI NAPREJ, KER BO VARČEVANJE VERJETNO ŠE DODATNO POSEGLO V NEKATERE BONITETE, V IZJEME, KI SO DOSLEJ ŠE VEDNO VELJALE.

Z NAMI JE DR. ALEKSANDER KEŠELJEVIĆ Z EKONOMSKE FAKULTETE V LJUBLJANI. LEPO POZDRAVLJENI.
POZDRAV TUDI VAM. KAJ BI REKLI PO VSEM TEM, KAR SMO VIDELI NOCOJ V ODDAJI? JE EVROPSKI SOCIALNI MODEL, NA KATEREGA SAMO EVROPEJCI TAKO ZELO PONOSNI, ŠE EKONOMSKO VZDRŽEN GLEDE NA GOSPODARSKO SVETOVNO KRIZO IN KRIZO EVRA V TEM TRENUTKU?
NEDVOMNO JE SEDANJA KRIZA, KI SE JE ZAČELA KOT FINANČNA KRIZA ZASEBNEGA SEKTORJA POTEM V NADALJEVANJU POSTALA DOLŽNIŠKA KRIZA JAVNEGA SEKTORJA SKOZI TA NAČIN REŠEVANJA TEH FINANČNIH INŠTITUCIJ POVEČALA PRITISK NA SOCIALNO DRŽAVO IN TEŽNJO PO NJENI REFORMI. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJI SO SE POVEČALI, JAVNI DOLGOVI ŠTEVILNIH DRŽAV SO POLETELI V NEBO IN ZDAJ SE JE POJAVILA NEKA POTREBA PO STRUKTURNIH REFORMAH: POKOJNINSKI REFORMI, ZDRAVSTVENI REFORMI, PO REFORMI NEKIH SOCIALNIH TRANSFERJEV. IN DRUG VIDIK, KI JE TUKAJ ZELO POMEMBEN, JE, DA JE TA KRIZA NAJBOLJ PRIZADELA, ČE POTEGNEMO NEK MINIMALNI SKUPNI IMENOVALEC TEH ZGODB, KI SMO JIH SLIŠALI DANES, JE DA JE KRIZA NAJBOLJ PRIZADELA TISTE DRŽAVE, KI SO BILE V PRETEKLOSTI NEKOLIKO MANJ PRODUKTIVNE, NEKOLIKO MANJ STROŠKOVNO IN CENOVNO KONKURENČNE; JUŽNI DEL EVROPE, ČE LAHKO TEMU TAKO REČEMO. TE DRŽAVE; ČE STE NEKONKURENČNI IN JE VAŠA VREDNOST NIŽJA KOT V OSTALEM DELU EVROPE, POTEM NA GLOBALNEM TRGU IZGUBLJATE. KER NIMATE RASTI, JE SOCIALNA DRŽAVA POTEM NA UDARU. ŠE DODATEN VIDIK JE PA TA DEMOGRAFSKI VIDIK; STARANJE PREBIVALSTVA, KI IMA VPLIV TAKO NA IZDATKE V POKOJNINSKI BLAGAJNI, ZDRAVSTVENI BLAGAJNI. LJUDJE VEDNO DLJE ŽIVIJO, KAR JE V NEKI MERI TUDI DOBRO, SAJ MORAMO BITI ZARADI TEGA PO DRUGI STRANI TUDI ZADOVOLJNI. TRETJI VIDIK, KI GA JE TREBA IZPOSTAVITI, SE MI ZDI, DA JE PA V TEM DANAŠNJEM ČASU, KO VSI HITIMO IN JE TEMPO SPREMEMB NEVERJETNO HITER, SE POVEČUJE NEK STRAH LJUDI. TA KRIZA POVEČUJE NEK STRAH, NEKO TVEGANJE. OBČUTEK VARNOSTI JE SUBJEKTIVEN. ZAZNAVA JE PRI LJUDEH MANJŠA IN TO POTEM KREPI TUDI PREPRIČANJE, DA SOCIALNA DRŽAVA NI VEČ TAKO PRISOTNA, KOT JE BILA. ČEPRAV PODATKI ZA MNOGE DRŽAVE KAŽEJO DRUGAČE. VSE TO NAPELJUJE NA TO, DA JE POTREBEN RAZMISLEK O SOCIALNI DRŽAVI. JAZ MISLIM, DA NE GRE TAKO ZA NJENO ODPRAVO ALI RAZGRADNJO, AMPAK GRE BOLJ ZA TO, DA JO SKUŠAMO NAREDITI MANJ BIROKRATSKO IN BOLJ UČINKOVITO.
PRAV TO. KER V EVROPSKI UNIJI NE OBSTAJA EN MODEL SOCIALNE DRŽAVE. KLJUB VSEMU SO TI MODELI PRECEJ RAZLIČNI. OD MARSIKOD, PREDVSEM Z JUGA, PA PRIHAJAJO TI OČITKI, DA JE PREVEČ ZBIROKRATIZIRANA, PREMALO UČINKOVITA. KAKO PA JE S TEM PRI NAS?

JAZ MISLIM, DA GRE ZA NAŠ MODEL; ČE GA PRIMERJAMO; VI IMATE RAZLIČNE MODELE, TA SOCIAL- DEMOKRATSKI SKANDINAVSKI MODEL, POTEM KONTINENTALNI MODEL, ANGLO- SAKSONSKI IN MEDITERANSKI, JUŽNI. VSI TI MODELI SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO.
KJE JE SLOVENIJA? SLOVENIJA SODI V KONTINENTALNI MODEL. ZA RAZLIKO OD ANGLO- SAKSONSKEGA MODELA IMAMO NEKOLIKO VIŠJO STOPNJO ZAPOSLITVENE SOCIALNE VARNOSTI, ČE SE PRIMERJAMO S TEM SKANDINAVSKIM MODELOM PA IMAMO ZARADI NJIHOVE VARNE PROŽNOSTI NEKOLIKO NIŽJO STOPNJO ZAPOSLITVENE VARNOSTI, OZIROMA IMAMO NEKOLIKO VIŠJO STOPNJO ZAPOSLITVENE VARNOSTI IN NIŽJO STOPNJO SOCIALNE VARNOSTI. JAZ MISLIM, DA SO PREDLOGI, KI PRIHAJAJO V ZADNJEM ČASU S STRANI MINISTRSTVA, KORAK V PRAVO SMER. TO POMENI, DA MI ŽELIMO NAREDITI TA SISTEM SOCIALNIH POMOČI BOLJ UČINKOVIT. TO JE TAKO IMENOVANA ENA VSTOPNA TOČKA, KAR POMENI, DA BI SE VSE POMOČI, KI JIH NAMENJAMO; TRANSFERJI INDIVIDUALNIM ČLANOM ALI DRUŽINAM, ZBRALA NA ENEM MESTU IN BI POTEM DOBILI REALNO SLIKO, KOLIKO POMOČI DOBIVA POSAMEZNO GOSPODINJSTVO IN DA BI BILA NADOMESTILA ZA IZGUBO DELA OBLIKOVANA TAKO, DA KO IZGUBITE DELO, DOBITE NADOMESTILO. KO PRIDOBITE DELO, IZGUBITE NADOMESTILO. POTEM NISTE BILI STIMULIRANI, DA IŠČETE DELO. SISTEM, OBLIKOVAN PO NOVEM, JE SLEDEČ, DA BI KLJUB TEMU, DA DELO DOBITE, VAM NADOMESTILA NE BI VSEGA VZELI, KAR POMENI, DA BI SE VAŠA PLAČA POVEČEVALA IN BI BILO V VAŠEM RACIONALNEM INTERESU, DA IŠČETE DELO, KER SE VAM SKUPNI DOHODEK POVEČUJE.
VI SICER OPOZARJATE, DA SMO SLOVENCI IZREDNO SOCIALNO NEMOBILNI. KAJ NAS ŠE LAHKO ČAKA? SOCIALNA NEMOBILNOST JE EDEN IZMED DEJAVNIKOV, KI SE MI ZDI, DA ZAVIRA PRESTRUKTURIRANJE SOCIALNE DRŽAVA. NEMOBILNOST PREDVSEM V SMISLU, DA IMAMO MI ZDAJ DEBATO O POKOJNINSKI REFORMI. POKOJNINE SO NA SPODNJI MEJI SOCIALNE VZDRŽNOSTI. MI JIH ZNIŽEVATI VEČ NE MOREMO. JAZ POGREŠAM NEK RAZMISLEK O TEM, ALI JE MOGOČE NAJTI NEKE NOVE VIRE FINANCIRANJA. ČE POGLEDATE BABY BOOM GENERACIJO, KI SE BO UPOKOJEVALA, JE ZA NJIH ZNAČILNO, DA IMAJO RELATIVNO VELIKO PREMOŽENJA GLEDE NA DOHODKE, KI JIH TRENUTNO PREJEMAJO. TO PREMOŽENJE JE MOŽNO SKOZI NEKE INŠTURMENTE UPORABITI TAKO, DA BI SE TUKAJ LAHKO MOGOČE FINANCIRALI IZDATKI ZA DOLGOTRAJNO OSKRBO IN POKOJNINSKI IZDATKI ZA DOLOČEN SEGMENT PREBIVALSTVA. SEVEDA SO PA LJUDJE NA TE ZADEVE OBČUTLJIVI. TUKAJ JE TREBA BITI POZOREN, Z OBČUTKOM. AMPAK MISLIM, DA JE TO EDEN IZMED VIROV, KI BI GA LAHKO IZKORISTILI. KER DRUGAČE ADMINISTRATIVNO VI LAHKO ZAOSTRUJETE POGOJE NA 75 LET, PA STE REŠILI STVARI ZA VEČNE ČASE.
PRED NADALJEVANJEM NAJINEGA POGOVORA SI POGLEJMO, KAKO JE KRIZA VPLIVALA NA SOCIALNO UREDITEV V ZDA. VLASTA JESENIČNIK. SOCIALNE PRAVICE, KI JIH UŽIVAJO AMERIŠKI DELAVCI, SO V PRIMERJAVI Z EVROPSKIMI MANJŠE, PA NAJ GRE ZA DOLŽINO PLAČANEGA LETNEGA DOPUSTA, PORODNIŠKI DOPUST, BREZPLAČNO MALICO, ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, NADOMESTILA V ČASU BREZPOSELNOSTI. OBSEG TEH PRAVIC UREJATA ZVEZNA ZAKONODAJA IN ZAKONI POSAMEZNIH ZVEZNIH DRŽAV. KAKŠNE PRAVICE BO AMERIŠKI DELAVEC UŽIVAL, PA JE V VELIKI MERI ODVISNO OD TEGA, V KATERI ZVEZNI DRŽAVI JE ZAPOSLEN IN ZA KOGA DELA; ALI GRE ZA VEČJE ALI MANJŠE ZASEBNO PODJETJE ALI JE USLUŽBENEC ZVEZNE, DRŽAVNE ALI LOKALNE ADMINISTRACIJE OZIROMA JAVNI USLUŽBENEC, TOREJ UČITELJ, GASILEC ALI POLICIST. ČE POGLEDAMO, PORODNIŠKI DOPUST VEČJA PODJETJA ŽENSKAM OMOGOČAJO 3- MESEČNEGA, NEPLAČANEGA. ZVEZNA ZAKONODAJA ZAGOTAVLJA IZPLAČILO NADOMESTILA V ČASU BREZPOSELNOSTI DO 10 MESECEV.
KONGRES PA JE SPLOŠNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE IZGLASOVAL ŠELE PRED NEKAJ MESECI. ZAKONI SO PRECEJ STROŽJI KOT V EVROPI. RES PA JE, DA SO DELAVCI, KI SO VČLANJENI V SINDIKATE, SI IZPOGAJALI VEČJE PRAVICE. AMPAK TE DELAVCE JE ZARADI MOČNEGA LOBIRANJA KORPORACIJ LE OKROG 12 ODSTOTKOV. SEVEDA JE KRIZA ZAHTEVALA VELIK DAVEK. DELAVCI SO MORALI PRIVOLITI V ZNIŽANJE URNIH POSTAVK, V POVEČAN OBSEG DELA. VELIK PROBLEM IMAJO TUDI TISTI, KI SO VLAGALI DENAR V POKOJNINSKE SKLADE IN SO POTEM ZARADI NAPAČNIH ODLOČITEV BANK NA WALL STREETU OSTALI BREZ TEH PRIHRANKOV IN BODO ZARADI TEGA MORALI TUDI PODALJŠATI SVOJO DELOVNO DOBO IN POČAKATI NA UPOKOJITEV ŠE NEKAJ LET.

HVALA, VLASTA. VIDIMO TOREJ KAKO JE S SOCIALNIMI PRAVICAMI V ZDA. POGOSTO PA TUDI SLIŠIMO BOJAZNI, DA SE TA AMERIŠKI MODEL MORDA VSE PREVEČKRAT UVELJAVLJA TUDI NA EVROPSKI CELINI. KAJ MENITE O TEM? ZA AMERIŠKI MODEL JE ZNAČILEN IZRAZITO FLEKSIBILEN TRG DELA. ČE ZELO HITRO IZGUBITE, LAHKO TUDI ZELO HITRO PRIDOBITE ZAPOSLITEV. TO JE OSNOVNA IDEJA. IN ZATO SOCIALNA VARNOST V TAKŠNEM OBSEGU NI POTREBNA IN TUDI ZAPOSLITVENA VARNOST NI TAKO VISOKA. SEVEDA TUKAJ POTEM PREVLADUJEJO NEKI KRATKOTRAJNI POGODBENI ODNOSI. HITRO DOBITE DELO, HITRO GA IZGUBITE. POTEM TUDI TA STOPNJA ZAUPANJA, SOCIALNI KAPITAL JE ZARADI TEGA NEKOLIKO MANJŠI. IN SEVEDA JE TO NEK EKONOMSKI SISTEM, PO KATEREM SE LAHKO ZGLEDUJETE.
NAS BO GOSPODARSKA KRIZA SILILA V TO, DA SE PRIBLIŽAMO AMERIŠKEMU MODELU? JAZ SEM VAM HOTEL POVEDATI, DA KADARKOLI SE VAM ZDI V DOLOČENI DRŽAVI NEKA IDEJA, KI BI JO LAHKO POSNEMALI; TUDI SKANDINAVSKI MODEL JE EDEN IZMED TAKIH, KI SE POGOSTO POJAVLJA PRI TEH IDEJAH, KI BI GA LAHKO POSNEMALI. TREBA JE ZELO PAZITI. NAJBOLJŠI MODEL BI BIL, DA BI VZEL DANSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM IN AMERIŠKI SISTEM KONKURENČNOSTI IN DANSKI SISTEM VARNE PROŽNOSTI IN JAPONSKO NA PODROČJU TEHNOLOŠKEGA RAZVOJA. AMPAK MI SEVEDA NE MOREMO TE ZADEVE TAKO PREPROSTO ZDRUŽEVATI IN JIH POTEM PRENESTI V SLOVENIJO. JE ŠE MNOGO VEČ. MENI JE MNOGO BLIŽJE TA SKANDINAVSKI MODEL. MISLIM, DA TUDI PREDLOGI MINISTRSTVA GREDO V TO SMER, DA SE NEKOLIKO ZNIŽUJE ZAPOSLITVENA VARNOST, DA SE POVEČUJE SOCIALNA VARNOST. SEVEDA MORAJO PA TUDI DELODAJALCI RAZUMETI. VEČJA FLEKSIBILNOST NA TRGU DELA. PO DRUGI STRANI HOČETE IMETI BOLJ MOTIVIRANEGA DELAVCA. TO POGOSTO NE GRE SKUPAJ, KER JE FLEKSIBILNOST POGOSTO ZA DELAVCE SINONIM ZA NEPRIJAZNE OBLIKE DELA, ZA MANJŠE PLAČE, MNOGO REDKEJE PA ZA BOLJ PRIJAZNE OBLIKE DELA. TAKO DA GRE ZA DVOSMERNO CESTO, KI JO JE TREBA DELAVCEM PONUDITI ZA VEČJO FLEKSIBILNOST NEKE DRUGE STVARI.
HVALA LEPA, DOKTOR. S TO VAŠO SKLEPNO MISLIJO PA KONČUJEMO TUDI DANAŠNJI GLOBUS. PRIHODNJI TEDEN BOMO PREGLEDALI NAJNOVEJŠE PODATKE O RAZLITJU NAFTE V MEHIŠKEM ZALIVU. ZANIMALO NAS BO, KOLIKŠNO ŠKODO JE POVZROČILO OKOLJU IN KAKO JO SKUŠAJO ODPRAVITI. DO TAKRAT PA NASVIDENJE.

Prejšnja: 18. 5. 2010

Naslednja: 1. 6. 2010

oglasno sporočilo

Moj RTV

Globus: 27. 5. 2010