Odprti kop - Globus: 9. 6. 2009

Besedilo, Slike

Premiera: torek, 09. junij 2009, Vse oddaje

Prejšnja: 26. 5. 2009

Naslednja: 16. 6. 2009

DOBER VEČER. SVET JE PRED TREMI IZZIVI: ZNOVA JE TREBA ZAGNATI GOSPODARSTVO, USTVARITI NOVA DELOVNA MESTA IN PRI TEM VAROVATI OKOLJE. ČEDALJE VEČKRAT JE SLIŠATI, DA JE ČAS ZA ZELENI " NEW DEAL ", DA JE ČAS ZA REORGANIZACIJE GOSPODARSKEGA IN UPRAVNEGA SISTEMA, KI NAJ VARUJETA OKOLJE. IZRAZ GREEN NEW DEAL SO SI AVTORJI IDEJE IZPOSODILI V 30- IH LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA, KO JE PO ZLOMU AMERIŠKIH BORZ NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK ROOSVELT PREDSTAVIL NEW DEAL- NAČRT IZHODA IZ SVETOVNE GOSPODARSKE KRIZE. TUDI ZDAJ SO VSE OČI UPRTE V WASHINGTON. AMERIŠKI PREDSEDNIK BARACK OBAMA JE PRED NEKAJ MESECI V NAČRTU ZA OŽIVLJANJE GOSPODARSTVA MED DRUGIM NAPOVEDAL VELIKE INVESTICIJE IN 2 MILIJONA IN POL NOVIH DELOVNIH MEST V OKOLJU PRIJAZNEM GOSPODARSTVU. TRENUTNO SE NAJHITREJE RAZVIJAJO VETRNE ELEKTRARNE; NAJVEČJE, KI SO JIH V ZDA POSTAVILI V TEKSASU, JE OBISKALA NAŠA AMERIŠKA DOPISNICA VLASTA JESENIČNIK.

TAKOLE PONOSNO O NAJVEČJIH VETRNIH ELEKTRARNAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH PRIPOVEDUJE ŽUPAN MESTA SWEETWATER, KATEREGA IME JE POSTALO SINONIM ZA USPEŠNA VLAGANJA V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE V ZDA. PODJETJA ZA PROIZVODNJO IN DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE SO PRILOŽNOST ZA ZASLUŽEK V OSREDNJEM TEKSASU ZAZNALA PRED DESETIMI LETI, KO SO ŠTUDIJE POTRDILE, DA V TEM DELU DRŽAVE PIHA KONSTANTEN IN DOVOLJ MOČAN VETER. PRVE POGODBE O POSTAVLJANJU VETRNIH TURBIN SO Z LASTNIKI RANČEV, MED KATERIMI JE TUDI JOHNY USSERY ZAČELA SKLEPATI PRED SEDMIMI LETI.

RANČARJI Z ODDAJANJEM ZEMLJE, NA KATERI STOJIJO VETRNICE NA MESEC ZASLUŽIJO VEČ DESET TISOČ DOLARJEV, Z DAVKI PA SE POLNI TUDI BLAGAJNA SWEETWATERA. VETRNA ENERGIJA MESTU IN NJENIM PREBIVALCEM LETNO PRINESE VEČ KOT 500 MILIJONOV DOLARJEV ZASLUŽKA.

S POMOČJO VETRA ZA ZDAJ V ZDRUŽENIH DRŽAVAH PROIZVEDEJO LE 1 % ELEKTRIČNE ENERGIJE, V NASLEDNJIH LETIH PA NAJ BI SE TA ODSTOTEK PRECEJ POVEČAL. DO 2025 NAMRAVAJO IZ OBNOVLJIVIH VIROV PROIZVESTI ŽE ČETRTINO AMREIŠKE ELEKTRIKE. NAJPOMEMBNEJŠI PRI TEM PA NAJ BI BIL PRAV VETER. OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE PRINAŠAJO TUDI TAKO IMENOVANA ZELENA DELOVNA MESTA. POVPRAŠEVANJE PO INŽENIRJIH IN TEHNIKIH, KI NAČRTUJEJO TER VZDRŽUJEJO VETRNE ELEKTRARNE JE V OSREDNJEM TEKSASU IZJEMNO.

LJUDJE PA SE ZA TA ŠTUDIJ NE ODLOČAJO LE ZARADI DOBREGA ZASLUŽKA. V ZDA JE BREZ DELA SKORAJ 14 MILIJONOV LJUDI, KONKURENCA NA TRGU DELOVNE SILE OSTRA, ZATO NE PRESENEČA, DA SO MED ŠTUDENTI TUDI LJUDJE, KI SE PRIBLIŽUJEJO PETDESETIM LETOM.

V NASLEDNJIH DESETIH LETIH NAJ BI NA PODROČJU RAZVOJA OKOLJU PRIJAZNIH TEHNOLOGIJ IN OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE DELO DOBILO OKOLI 5 MILIJONOV AMERIČANOV.

GOSPODARSKI RAZVOJ TER INVESTICIJE V UKREPE IN TEHNOLOGIJE, KI NAJ BI ZMANJŠALE IZPUSTE TOPLOGREDNIH PLINOV, SE NE IZKLJUČUJEJO; NASPROTNO, NADALJEVANJE PO UHOJENI POTI BO ŠE DRAŽJE, JE PRED TREMI LETI V ZNAMENITEM POROČILU UGOTOVIL UGLEDNI BRITANSKI EKONOMIST NICHOLAS STERN. V LONDONU POZDRAVLJAM BOBA WARDA, TISKOVNEGA PREDSTAVNIKA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA GRANTHAM, KI GA VODI SIR NICHOLAS STERN.

EVROPSKA UNIJA SE JE PRED DVEMA LETOMA ZAVEZALA K URESNIČITVI AMBICIOZNEGA PODNEBNEGA PAKETA, KI GA TRENUTNO ZARADI RECESIJE POTISKAJO NA STRAN TUDI VODILNE EVROPSKE DRŽAVE. TE DNI SE V BONNU PREDSTAVNIKI DRŽAV PODPISNIC KJOTSKEGA SPORAZUMA POGAJAJAJO O UKREPIH ZA USTAVITEV PODNEBNIH SPREMEMB, NOV SPORAZUM, KI NAJ BI NADOMESTIL KJOTSKI SPORAZUM, PA NAJ PREDSTAVNIKI VEČ KOT 180 DRŽAV ČLANIC ZDRUŽENIH NARODOV SPREJELI KONEC LETA V DANSKI PRESTOLNICI. NAŠA EKIPA SE JE NEDAVNO VRNILA IZ KOEBENHAVNA. V TEM MESTU SO SI ZADALI CILJ, DA BO KOEBENHAVEN NAJKASNEJE DO LETA 2025 POSTAL OKOLJSKA PRESTOLNICA SVETA. MAJA CESTNIK.

MILIJONSKI KOEBENHAVEN JE ŽE NA PRVI POGLED VIDETI KOT DOBRO DELUJOČA RECIKLAŽNA TOVARNA. ZA RAZLIKO OD DRUGIH EVROPSKIH PRESTOLNIC DAJE OBČUTEK, DA SE DA V NJEM TUDI ŽIVETI IN NE SAMO SLUŽITI DENARJA. MESTNE OBLASTI TRDO DELAJO, DA BI V NASLEDNJIH ŠESTIH LETIH IZPUSTE OGLJIKOVEGA DIOKSIDA, KI ZASTRUPLJA VSA VELIKA MESTA, ZMANJŠALE ZA 20 ODSTOTKOV. IMAJO PA ŠE DRZNEJŠO AMBICIJO.

DANSKA JE ŽE V 70. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA ZAČELA GRADITI NA ENERGETSKI NEODVISNOSTI IN TAKO TRČILA OB ZELENO ENEGIJO. IMA VETRA NA PRETEK IN PRAV NA DANSKEM SO V 90. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA ZRASLE PRVE VETRNE TURBINE.

NA DANSKEM JE ZDAJ KAKIH 5200 VETRNIC, KI DAJEJO VEČ KOT 20 ODSTOTKOV VSE ENERGIJE.

A NAJPOGOSTJE JE VETRA PREVEČ. KOEBENHAVNSKE OBLASTI TAKO ŽELIJO TA PRESEŽEK ČIM BOLJE IZKORISTITI. NAČRTUJEJO PROJEKT, PO KATEREM BI Z VETERNO ENERGIJO POLNILI NAPAJALNIKE ZA ELEKTRIČNE AVTOMOBILE, KI BI POČASI NADOMESTILI BENCINSKE. VLADA NAKUP ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV SPODBUJA TUDI Z NIŽJIMI DAVKI.

V KOEBENHAVNU IN OKOLI NJEGA SO POSEJANE ŠTEVILNE ENERGETSKE TOVARNE. V NEKATERIH OD NJIH ENERGIJO PROIZVAJAJO IZ BIOMASE, V DRUGIH- SEŽIGALNICAH- SMETI PRETVARJAJO V TOPLOTO. DEL KOEBENHAVNA ZA MANO JE BIL ŠE PRED DVAJSETIMI LETI INDUSTRIJSKO JEDRO MESTA. PRED DESETIMI SO SE OBLASTI ODLOČILE, DA GA OČISTIJO, DANES JE TUKAJ GLAVNO STANOVANJSKO NASELJE, MORJE POD MANO PA BAJE TAKO ČISTO, DA SE DA V NJEM KOPATI IN CELO LOVITI RIBE. NEDALEČ STRAN JE NOVA MESTNA PLAŽA. V POLETNIH POPOLDNEVIH SE LJUDJE TU NASTAVLJAJO SONČNIM ŽARKOM, A GLAVNA STRAN MESTA SO KOLESARJI. OBLASTI INTENZIVNO VLAGAJO V KOLESARSKO INFRASTRUKTURO, KOLESARSKE STEZE SO SPELJANE RES PO CELEM MESTU IN V JUTRANJI KONICI JE NA NJIH VEČJA GNEČA KOT NA CESTI.

POSKRBLJENO JE TUDI ZA OBISKOVALCE IN TURISTE. ZA 20 KRON, TO JE SLABE 3 EVRE, SI LAHKO SPOSODIŠ KOLO, IN GA PUSTIŠ NA ENI IZMED 200 POSTAJ, KJER DENAR DOBIŠ NAZAJ.

KOEBENHAVN SE ŽE ZDAJ ZDI OKOLIJSKO PRAVLJIČNO MESTO. NOVI HOTELI IN ZGRADBE, KI RASTEJO PO NJEM, IMAJO SONČNE ZBIRALNIKE, S SKRBNIM PROSTORSKIH NAČRTOVANJEM JE V MESTU POLNO PARKOV, ZELENIC. ŠE DVORANA, KJER BO DECEMBRA POTEKAL OKOLJSKI VRH, BO DOBILA SVOJ VETRNI MLIN, KI BO ZGRADBO ZALAGAL Z ZELENO ENERGIJO.

PO NEDAVNO OBJAVLJENI ŠTUDIJI NAJ BI EVROPSKA UNIJA DOBILA VEČ KOT 400 TISOČ NOVIH DELOVNIH MEST, ČE BO 27- ERICA DOSEGLA ZASTAVLJENI CILJ IN LETA 2020 PRIDOBIVALA PETINO ENERGIJE IZ OBNOVLJIVIH VIROV. S TEM BI SE UNIJA VSAJ DELNO REŠILA TUDI ODVISNOSTI OD UVOZA NAFTE IN PLINA. POGLEJMO PRIMERA IZ ŠPANIJE IN SLOVENIJE. ALEŠ MALERIČ.

VODILNI MOŽJE ŠPANSKE NAVARRE, REGIJE MED ATLANTSKIM OCEANOM IN PIRENEJI, KI NIMA NE PREMOGA, NE NAFTE, NE PLINA, SO ŽE NA ZAČETKU OSEMDESETIH LET UGOTOVILI, DA JIM DOBIČEK LAHKO PRINESETA VETER IN SONCE, KI JU IMA NAVARRA V IZOBILJU. DANES TRI ČETRTINE ELEKTRIKE, KI JO REGIJA POTREBUJE, USTVARIJO S POMOČJO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE: S POMOČJO VETRA, SONCA, VODE IN BIOMASE. VLAGANJA V ZELENO INDUSTRIJO NISO IZBOLJŠALA LE KAKOVOSTI ZRAKA IN OKOLJA, USTVARILA SO TUDI NOVA DELOVNA MESTA IN PRINESLA DOBIČEK. V REGIJI DELUJE VEČ KOT 100 PODJETIJ, KI ENERGIJO, PREDVSEM ELEKTRIČNO, PRIDOBIVAJO S POMOČJO OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE. ZAPOSLUJEJO 6000 LJUDI IN USTVARIJO 5 ODSTOTKOV PRODUKTA REGIJE.

GOMEZOVO PODJETJE, KI IMA CENTER V PAMPLONI PROIZVAJA MLINE NA VETER IN UPRAVLJA Z VEČ KOT 200 VETRNIMI ELEKTRARNAMI PO VSEM SVETU. VSAKA IZMED VELIKIH VETRNIC PROIZVEDE DOVOLJ ELEKTRIČNE ENERGIJE, DA BI Z NJO OGREVALI 1000 DOMOV. DRUŽBA VLAGA TUDI V OBRATE ZA IZKORIŠČANJE BIOMASE IN V SOLARNE ELEKTRARNE. SOLARNE MODULE PA JIM DOBAVLJA DRUŽBA IZ JUŽNE NAVARRE.

A ŠPANCI PRI IZKORIŠČANJU MOŽNOSTI, KI JIH PONUJA ZELENA TEHNOLOGIJA NISO OSAMLJENI. FOTONAPETOSTNE MODULE PROIZVAJA TUDI SLOVENSKO PODJETJE BISOL IZ LATKOVE VASI. UROŠ MERC, DOKTOR ELEKTROTEHNIČNIH ZNANOSTI JE S PARTNERJEM IN PETIMI ZAPOSLENIMI PROIZVODNJO MODULOV S POMOČJO VELIKOV KREDITOV ZAGNAL V PRVI POLOVICI LETA 2006. TAKRAT JE BIL TO SVOJEVRSTEN IZZIV S TAKO MAJHNO EKIPO IN IZREDNO OMEJENIMI SREDSTVI PODJETJE ZAGNAT, MORAM REČI, DA JE BIL NAŠ USTANOVNI KAPITAL 8763 EVROV, PA RECIMO ŠTEVILKA POVE, DA SMO PO DVEH LETIH IN POL POSLOVANJA, SE PRAVI KONEC LETA 2008 PA SMO IMELI SLABIH 20 MILIJONOV EVROV IN POL PROMETA. DANES BISOL ZAPOSLUJE SKORAJ 70 LJUDI, DO LETA 2015 PA IMAJO SKLENJENIH ZA 400 MILIJONOV EVROV NABAVNIH POGODB. PROIZVODNJA FOTONAPETOSTNIH MODULOV VKLJUČUJE VELIKO NJIHOVIH LASTNIH TEHNOLOŠKIH INOVACIJ, NJIHOVE PRODUKTE PA ODLIKUJEJO KAKOVOST, VELIK ENERGETSKI IZKORISTEK, VŠEČEN DIZAJN IN 25- LETNA GARANCIJA. ZANIMAJO JIH NOVOSTI. KI NAM OMOGOČAJO, DA SMO PRAVZAPRAV TEHNOLOŠKO V VRHU, TO PA POMENI, DA JE POTREBNO RAZVIJATI ZMERAJ NOVE TEHNOLOŠKE PROCESE, DA JE TREBA VEDNO NA NOVO INVESTIRAT V PROIZVODNE PROCESE, V PROIZVODNO TEHNOLOGIJO.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH V PODJETJU BISOL SE DO KONCA LETOŠNJEGA LETA UTEGNITI PRIBLIŽATI STOTICI, MERC PA JE PREPRIČAN, DA EKOTEHNOLOGIJA PONUJA ŠTEVILNE POSLOVNE PRILOŽNOSTI, A TUDI, DA JE NANJE TREBA BITI PRIPRAVLJEN. O TEM, KAKO SE SLOVENIJA ODZIVA NA IZZIVE GOSPODARSKE KRIZE IN PODNEBNIH SPREMEMB, SE BOMO POGOVARJALI Z GOSPO MARJANO DERMELJ, IZ SLUŽBE SLOVENSKE VLADE ZA RAZVOJ IN EVROPSKE ZADEVE. LEP POZDRAV.
DOBER DAN.
KAR K PRVEMU VPRAŠANJU. SLOVENIJA NA PODROČJU USTVARJANJA OKOLJA ZA RAZVOJ OKOLIJSKIH TEHNOLOGIJ NEKAKO ZAOSTAJA, NI PA NEPOPISAN LIST. PRAV PRED NEKAJ DNEVI STE PREDSTAVILI PROJEKT ZELENEGA JAVNEGA NAROČANJA. GA LAHKO NA KRATKO PREDSTAVITE?

JA, V BISTVU GRE ZA AKCIJSKI NAČRT, KI SMO GA SPREJELI Z NAMENOM, DA SE TUDI VLADA OZIROMA CEL JAVNI SEKTOR ZAČNE OKOLJSKO BOLJ ODGOVORNO OBNAŠATI PRI NAROČANJU. IDEJA JE PAČ, DA SE NA TA NAČIN ZMANJŠA OKOLJSKI VPLIV SAMEGA SEKTORJA, DA SE NA TA NAČIN POMAGA TUDI PRI PRODORU NOVIH PROIZVODOV IN STORITEV, KI SO OKOLJSKO MANJ OBREMENJUJOČE IN SE SEVEDA S TEM TUDI POMAGA INDUSTRIJI IN DA SE PREMAKNEMO IZ NAČINA RAZMIŠLJANJA PAČ SAMO O TEH PRVIH STROŠKOV IN INVESTICIJ V SMISLU RAZMIŠLJANJA O STROŠKIH, KI JIH IMAMO V CELOTNEM ŽIVLJENJSKEM KROGU NEKEGA IZDELKA, KI GA UPORABLJAMO. LAHKO KONKRETNO PREDSTAVITE NA KAJ BO MORALO BITI DOLOČENO JAVNO PODJETJE POZORNO PRI NAROČANJU DOLOČENIH IZDELKOV? ZDAJ V PRVI FAZI SE BOMO OSREDOTOČILI PREDVSEM SAMO NA DRŽAVNO UPRAVO, ZATO KER NIMAMO KAPACITET. GRE ZA TO, DA BOMO NAJPREJ 8 SKUPIN IZDELKOV IN STORITEV, TO SE PRAVI GRADBENIŠTVO, VOZILA, ELEKTRIKO, PAPIR, ČISTILA, HRANO, IT OPREMO POSKUŠALI NAROČATI TAKO, DA BODO PAČ TI OKOLJSKI VIDIKI BODISI ŽE MED POGOJE VKLJUČENI BODISI PA TAM, KJER TRG ŠE NI DOVOLJ RAZVIT PA SAMO V ZAČETNI FAZI MED MERILI ZA IZBOR PONUDBE, S TEM, DA BI POČASI ZAČELI TRG USTVARJATI IN POTEM KASNEJE TUDI TA MERILA ZA IZBOR PONUDBE POSTANEJO LAHKO POGOJ. ZAGOTOVO JE POMEMBNA TEMA V SEDANJEM ČASU USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST. KJE V SLOVENIJI VIDITE POTENCIALE ZA USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST?
JA, GOTOVO JE EDEN OD NAJVEČJIH ALI PA TUDI NAJHITREJŠIH POTENCIALOV JE ENERGETSKA SANACIJA STAVB BODISI V JAVNEM SEKTORJU BODISI PAČ ŠIRŠE, V CELOTNEM SEKTORJU. TO JE POMEMBNO ZATO, KER IMAMO TAKO GRADBENI SEKTOR, KI JE RAZVIT V STAGNACIJI NA ENI STRANI, NA DRUGI STRANI IMAMO PA TUDI DOSTI ENERGESTSKO NEUČINKOVITE ZGRADBE IN NA TA NAČIN PRAVZAPRAV LAHKO DVE STVARI SKUPAJ POTEGNEMO IN TUDI DOKAZANO V TEM SEKTORJU SE NA ENOTNE INVESTICIJE NAJVEČ DELOVNIH MEST NEKAKO LAHKO USTVARI. POLEG TEGA SO POMEMBNI TUDI S TEGA VIDIKA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE IN SEVEDA, TO JE PA FINO, DA SE POSPRE TUDI Z RAZISKAVAMI, RAZVOJEM, IZOBRAŽEVANJEM. TO, KAR PRAVZAPRAV DOLGOROČNO VSE TO LAHKO PODPIRA IN ŠE DODATNO RAZVIJE.

AMPAK BREZ DENARJA ZAGOTOVO NE BO ŠLO. SO PREDVIDENI KAKŠNI NAČINI FINANCIRANJA, SUBVENCIONIRANJA, SKLADI MORDA, KI BI POMAGALI POSAMEZNIKOM, PODJETNIKOM, KI BI SE ŽELELI VKLJUČITI V TE PROJEKTE?
JA, ZDAJ VLADA JE V OKVIRU PROTIKRIZNIH UKREPOV SPREJELA NEKAJ UKREPOV, KI SE TUDI NA TO NANAŠAJO. POMOČ PODJETJEM ZA ENERGETSKO UČINKOVITE OZIROMA OKOLJSKO PRIJAZNE TEHNOLOGIJE IN IZDELKE. TO JE PAČ NA TEJ RAVNI. POTEM JE RAVNOKAR EKOSKLAD OBJAVIL POZIV ZA RAZPIS KREDITOV, UGODNEJŠIH KREDITOV ZA PODJETJA, KI ŽELIJO INVESTIRATI V RAZLIČNE OKOLJSKO PRIJAZNE TEHNOLOGIJE. OD ZMANJŠEVANJA EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV, KAKOVOST ZRAKA, VODE, ODPADKI. SKRATKA CEL TA SPEKTER JE. VLADA JE TUDI SPREJELA PRED KRATKIM DVE UREDBI, KI STA NAMENJENI VZPODBUJANJU INVESTICIJ V OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE IN VSO PROIZVODNJO TOPLOTE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE. NA TA NAČIN BI ŽELELI TUDI TEMU SEGMENTU DODATI NEK DODATEN ZAGON, DA SE PAČ BOLJŠE PRIME IN ZAČNEMO BOLJŠE TUDI NA TEM DELATI.
VELIKO ANALITIKOV OKOLJEVARSTVENIKOV OPOZARJA, DA JE TRENUTNA GOSPODARSKA KRIZA TUDI PRILOŽNOST ZA NEK NOV NAČIN RAZMIŠLJANJA, ZA GREEN NEW DEAL. KAKO LAHKO SLOVENIJA VSTOPI NA TA VLAK?
JA, TO JE RES, MISLIM, DA PAČ JE TREBA RAZMIŠLJATI O TEM, DA BOMO VSTOPILI NA TA VLAK, ZATO KER PRAVZAPRAV TUKAJ JE NAJVEČ NEKIH SINERGIČNIH POZITIVNIH UČINKOV, TAKO KOT SMO PREJ VIDELI. RECIMO INVESTICIJE V UČINKOVITO RABO ENERGIJE. HKRATI ZMANJŠUJEJO PORABO ENERGIJE, ZMANJŠUJEJO EMISIJE CO2, POVEČUJEJO ŠTEVILA DELOVNIH MEST. PRAVZAPRAV JIH LAHKO OBRAVNAVAMO TUDI KOT NA NEK NAČIN SOCIALNE UKREPE, KER SE ZNIŽUJEJO STROŠKI ZA ENERGIJO. MISLIM, DA PAČ MORAMO SI ZADATI TA CILJ IN POTEM SEVEDA VSE SILE USMERITI V TO, DA NA TO POT KRENEMO IN PAČ DA ENO PODPIRA DRUGEGA, KAR POMENI, KOT SEM ŽE REKLA, DA IMAMO TUDI IZOBRAŽEVALNE PROGRAME, RAZISKOVALNE PROGRAME, SKRATKA, KI BODO TO, KAR BOMO POČELI PRAVZAPRAV TUDI S TEGA ZNANSTVENO- IZOBRAŽEVALNEGA VIDIKA PODPRLI.
UPAMO, DA BOMO TE CILJE KMALU DOSEGLI. HVALA ZA POJASNILA.
HVALA.

PRED KONCEM ODDAJE SI POGLEJMO ŠE ENO ZGODBO IZ KOEBENHAVNA. TOKRAT O TEM, KAKO LAHKO PREBIVALCI SAMI PRIPOMOREJO K OKOLIJSKO KAKOVOSTNEJŠEMU ŽIVLJENJU V MESTU POD GESLOM: MISLI GLOBALNO, DELUJ LOKALNO. MAJA CESTNIK.

NEUERBURG, SEVERNI PREDEL DANSKEGA GLAVNEGA MESTA, KI MU ZARADI ŠTEVILNIH PRISELJENCEV IN BOGATEGA KULTURNEGA UTRIPA PRAVIJO TUDI KOEBENHAVNSKI SOHO, IMA ENO NAJBOLJ DEJAVNIH OKOLJEVARSTVENIH LOKALNIH SKUPNOSTI. SRCE IN DUŠA POGONA JE ZANASENJAŠKI ERIK JURGENSON, NAJVEČJA PRIDOBITEV NJEGOVEGA VZTRAJNEGA PREGOVARJANJA Z OBLASTMI, JE ZAPRTJE 200 METRSKEGA PASU GLAVNE ULICE. TO NA DANSKEM NAMREČ NI DOVOLJENO.

KOLESARJI SO TU RES VLADARJI. V PROMETNIH KONJICAH JIM POT UTIRA ZELENI PAS. AVTOMOBILE USTAVLJAJO SEMAFORJI, PREUSMERJA OBVOZ, A MARSIKATERI SE ZA TO NE ZMENI.

NA DRUGI VPADNICI ZA ZAPRTO OBMOČJE POLICISTOV NE POTREBUJEJO. OGRADILI SO GA Z ELEKTRONSKIM SISTEMOM. ELEKTRONSKI VALI MIMO SPUSTIJO SAMO AVTOBUSE, POLICIJSKA, REŠEVALNA IN GASILSKA VOZILA.

ZA ZIDOVI KOEBENHAVNSKIH ULIC SE BAJE SKRIVAJO PRAVE STANOVANJSKE OAZE. PA POGLEJMO.

PRED 40. LETI ZA DELAVCE ZGRAJENA STANOVANJSKA SOSESKA DANES GOSTI 200 LASTNIŠKIH IN NAJEMNIŠKIH STANOVANJ.

DA JE DVORIŠČE TAKO LEPO UREJENO IN SNAŽNO SE IMA STANOVANJSKA SKUPNOST ZAHVALITI NAJETIMA DELAVCEMA. PRAV ZDAJ POSTAVLJATA NOVO OGRAJO.

NE PRAV DALEČ STRAN, MALO NA VZHOD, JE MESTNI PREDEL, KI JE BIL ZGRAJEN V 18. STOLETJU ZA KARANTENO PRED KOLERO, DANES JE TAKO LEPO UREJEN, DA SE VANJ VSELJUJEJO CELO VLADNI MINISTRI.

" AVTO PUSTI DOMA, VARČUJ Z ENERGIJO, LJUDJE GOTOVO ŽE ZNAJO NA PAMET, " PRAVI VODJA LOKALNE IZPOSTAVE PROJEKTA 21., PONOSEN PREDVSEM NA TO, DA JE POGOSTO TRN V PETI VSEM VRSTAM OBLASTI. IMA VELIKE NAČRTE, KAKIH 500 METROV OD TU UREDITI PLAŽO ZA VEČ KOT 100. 000 LJUDI. NA POL JIH JE ŽE URESNIČIL.

JORGEN DELUJE LOKALNO, A MISLI GLOBALNO. OB PLAŽI JE POSTAVIL RAZSTAVO, S KATERO ŽELI OPOZORITI, DA SO PRAVA ŽRTEV PODNEBNIH SPREMEMB REVNI. UPA, DA BO PANOJE DO DECEMBRA SPRAVIL V DVORANE BELLA CENTER, NA OBROBJU KOEBENHAVNA, KJER SE BODO NA PODNEBNEM VRHU ZBRALI VODITELJI VSEGA SVETA. PREDEN SE POSLOVIMO PRELETIMO ŠE NEKAJ NAPOVEDI DOGODKOV V PRIHODNJH DNEH: JUTRI SE BO V CAPE TOWNU ZAČEL TRIDNEVNI SVETOVNI EKONOMSKI FORUM, NA KATEREM BODO RAZPRAVLJALI O GOSPODARSKIH RAZMERAH NA AFRIŠKI CELINI; V PETEK BODO V IRANU PREDSEDNIŠKE VOLITVE, V SOBOTO PA SE BODO NA JUGU ITALIJE, V MESTU LECCE, SESTALI VODITELJI OSMIH GOSPODARSKO NAJMOČNEJŠIH DRŽAV. S TEM SE POSLAVLJAMO, VIDIMO SE PRIHODNJI TEDEN. NA SVIDENJE.

Prejšnja: 26. 5. 2009

Naslednja: 16. 6. 2009

oglasno sporočilo

Moj RTV

Globus: 9. 6. 2009