Odprti kop - Hribar: 10. 5. 2008

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 10. maj 2008, Vse oddaje

Prejšnja: 3. 5. 2008

Naslednja: 31. 5. 2008

Dober večer, gledalke in gledalci. Zdaj se je pa začelo. Ravnokar je bila policija tukaj, tako da nisem skoncentriran na snemanje. Namreč, kaj se je dogajalo ta teden; opazovali so vhod stavbe Radia in Slovenije- kdo vse odhaja in kdo prihaja. 400 so jih našteli, zaposlenih je pa 2000. Kje so ostali? Zdaj so pa odkrili; v kleti so. Zadržujejo jih v kleti- montažerje, tonske oblikovalce zadržujejo v kleti že več kot 20 let. Potem je pa še posebna klet, kjer so nedokončani projekti Televizije Slovenija. Teh je pa 1000, skupaj z njihovimi avtorji. Si predstavljate to? Potem pride pa Drago Kos- pred 10- imi minutami je bil tukaj. Je rekel: Pokaži dokument, da lahko uvod govoriš na pamet. Mu dam dokument: Ajda Kalan, Hribar usposobljen na RTV- ju za branje lahkih, srednje težkih in težkih tekstov. To pomeni, da imam dovoljenje, da berem osmrtnice, čestitke, kmetijske nasvete, poročila ali pa recimo tudi kaj zahtevnega za 3. program Radia Slovenija. Nimam pa certifikata da tole, kar govorim, govorim seveda na pamet. In mi je rekel Kos... Je rekel: Poglej, toži RTV Slovenija nemudoma, ker če ne, bomo tožili tebe. Prvič: delaš si škodo, ker imaš butaste uvode in se ti cela Slovenija reži in si že tretji Damjan Murko. Sploh nisem tega vedel. A ne? Drugič: Televizija Slovenija nima pravice, Hribar, da te izrablja, sploh ker delaš v kleti, zato, da na pamet govoriš. Ti beri tisto, kar so ti napisali in bodi verodostojen. Grem do direktorja, do Guzeja, sem rekel: Gospod Guzej, jaz bom tožil RTV Slovenija, jaz govorim na pamet. Je rekel Guzej: A imaš ti pogodbo za oddajo Hribar? Sem rekel: Ne, nimam pogodbe.
Si dobil že kaj plačano letos? Sem rekel: Ne. Tudi tolarja še nisem dobil, niti eura niti marke. Je rekel: Si prepričan? Sem rekel: Sem prepričan. Tako, kot zdajle sedim tukaj, nisem dobil niti eura. Potem me je vprašal: Si dobil kaj potnih stroškov? Sem rekel: Ne, tudi potnih stroškov ne.

Kaj pa žeton za kavo? Sem rekel: Tudi žetona za kavo nisem dobil. In mi je rekel: Hribar, ti sploh ne obstajaš. Tebe sploh ni.
Zdaj pa tako. Zdaj pa koga naj jaz tožim? Zdaj če bo Guzej mene tožil, jaz bom Guzeja tožil, pa ga ne morem, ker mene praktično ni. Gledalke in gledalci, prosim vas, v imenu Urada za preprečevanje korupcije, Slovenske vojske in Slovenske policije, tožite RTV Slovenija, ker držijo toliko ljudi nekontrolirano v kleti in ker mi dovolijo, kljub temu, da nimam pogodbe in da nimam niti kančka honorarja... Ne morem več, no. Drugo me pa obtožuje ena stara baba, mi piše, mi piše na mail, zakaj tako švicam ko en slon, ko en star kozel. Zakaj švicam? Ker je vroče. Ker se nas na ta način poskuša vodstvo RTV- ja znebiti. Imamo abnormalne razmere. Sem mislil, da sem samo jaz takšen. Gledam pa zadnjič Piramido; Anja Tomažin- ko kuga je bila, taka, čisto vsa prešvicana. Da ne govorim še o ostalih. Medtem, ko se eni sprehajajo v kravati in obleki, delomrzneži, so drugi zaprti v kleti. Bučke.

Dober večer. Začenjamo z dobro novico.
Ameriški predsednik George Bush se počasi poslavlja. Danes je v Beli hiši razkril svojo politično oporoko. Največ je zapustil svoji administraciji. Poglejmo, kaj.

No, potem ko je Medvedjev, predsednik Rusije, zamenjal Putina, se mnogi sprašujejo, ali s tem ni morda zlezel v prevelike čevlje. Napoleonovo zadrego je rešil sam Putin, ki mu je poslal posebno darilo.

Tovariš predsednik, predsednik Putin se boji, da bi obuli prevelike čevlje, zato vam pošilja nove. Vaša številka, 35. Hvala lepa.
Vesel sem.
Predsednik vlade Janez Janša je v Bruslju iskal politični in Cerkveni blagoslov za bližajočo se poroko. Pozdravljen, Emanuel, lepo te je videti spet. Pozdravljen. O, Janez, dobro ti dene predsedovanje, dobro. Kako lepo si izgorel, pardon, zagorel.
Dejstvo je, da ne grem prej iz Bruslja, preden ne dobim blagoslova za svojo poroko z Urško- to bi rad čim prej izvedel- in mislim, da če se je lahko poročil Damjan Murko, Cerkveno, potem se lahko tudi jaz. In mislim, da tista poroka je dvomljiva. Rad bi se poročil še letos, zato da bo to poroka leta.
Janez, imaš moj blagoslov. Naredi to hitro, da zbrišeš iz slovenskega obličja Cerkvenih porok to ničvredno, pohujšljivo poroko Damjana Murka, tega štajerskega vrabca.

Poroka našega poglavarja bo osrednja tema nocojšnjih Bučk. Z mano je vrhunski poročni stilist za mladoporočence, Luki Lukič. Živjo.- Čao.
No, Luki, kakšna poročna obleka bi bila najprimernejša za našo Urško?
Ja, dizajnerska, seveda. Ona bo prva dama, a veste, kaj to pomeni? Tuki ni pardona, vsi bojo gledali. A veš, ne? Poleg tega je to lepa ženska, Urška. Mater, fajn. Ni dvoma, ona bo magnet, kot Carla Bruni. Definitivno. To mi je jasno. Kaj pa predlagaš, da obleče? Kaj, kaj, kaj? Absolutno nekaj, kar je in. Definitivno teden poročne mode v Barceloni je pokazal, da bo letos kraljeval " empire style ".
Aja, kaj pa je to? Ja, pri " empire styleu " je obleka deljena s šivom pod linijo prsi, kar telo vizualno podaljša. Blazno seksi, ker se blago pri takšnih krojih ne oprime telesa, ampak ga nežno obdaja, tako da je silhueta telesa rahlo zabrisana. Materiali so mehki in lahkotni. Svilen organdi, muslin, til ali nežna čipka.
Ja, kaj pa šifon?
Kakšen šifon?! To je " out ". A si ti čist gladek, al ' kaj?
Ne, bolj kosmat. Povej, kakšne barve bi morala biti Urškina obleka.
Ja, torej, letos je blazno " in " barva šampanjca, to mora imeti. Pa dodatki so pomembni. Veliki biseri ali pa kristali na oblek ' ci in v laseh. Pa tančice so letos izjemno dolge. Tilaste, ali pa z všitimi čipkami. To danes blazno vžge. Ja, hvala, Luki.
Malenkost, stari moj.
No, medtem ko se Urška ukvarja s poročno obleko, se premier intenzivno pripravlja na fantovščino. Po naših podatkih bo tam pol vlade in kompleten vrh stranke. Brez žensk, seveda. Kul.
No, ti pa tiho bodi.- Širšo javnost pa seveda najbolj zanima, ali bo na fantovščini plesala striptizeta. No, iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da striptizeta bo. Še več, premier se je odločil, da bo punco izbral kar sam. Zdaj bo pa ekskluzivno predstavil tiste, ki so prišle v ožji izbor. Izvolite, premier. Hvala.
Gremo po vrsti. Prva je Olga iz Ukrajine. Cena je 300 eurov. Agent pravi, da jemlje tudi kartice. Druga je Elena iz Moldavije, stane 350 eurov. Pleše tri runde in zahteva, da vsi stojijo mirno. Naslednja je Jelena iz Makedonije. Cena je 200 eurov, ampak se ne sleče do konca. Potem sta tukaj Ilona in Meggy iz Romunije, vsaka po 150 eurov. Minister Virant bi ju bil vesel, ker se rad igra z zdravniki. Naslednja je Poljakinja Maruška, ta je precej draga. 400 eurov plus dodatna oprema. Vem, da bi Mate skakal do stropa. In tukaj je še Brankica iz Bolgarije. Izgleda kot paris Hilton, stane pa stokrat manj. To je to. Ja, to bo pa definitivno težka odločitev.

Se strinjam, ampak dejstvo je, da v tem mandatu ni lahkih odločitev. No, veliko sreče pri izboru, gospod premier.
Mi pa nadaljujemo s princem Charlesom, ki je v Romuniji kupoval rabljeno konjsko vprego.

Ja, tamle bom dala... Za ograjo ga imam. No, glej, tukaj imaš zdaj tole klasično vozilo. Vidiš, v redu se pelje.
Ja, kakor vidiš, dva. Ja, to, kakor je kdo...

Ja, to je 500 levov. 500 levov košta. Povej zdaj, ali boš kupil ali ne boš.

Predsednik republike Danilo Turk je po mnogih letih sreal svojega bratranca Abdullaha Gula, danes v bistvu turkega predsednika. Bilo je prav prisrčno. Rad bi predstavil svojega bratranca Abdullaha. Kar povej kaj.
Torej jaz sem vesel spet biti tukaj z Danilotom. Dolgo me ni bilo. Spominjam se najinega otroštva, večino sva ga preživela v kleti. Tudi do 14 dni sva bila notri. Sedaj pa imam dober posel- izdelujem džezve z dvojnim dnom iz umetnih vlaken in Danilo to ceni. Prinesel sem mu tudi prototip elektronske džezve. Torej ta džezva je zanimiva s tega vidika, ker lahko v njej kuahš kavo brez vode in pri tem tudi prišparaš. Je pa res, da sva se veliko kot otroka zadrževala kleti, to pa je danes precej pereče vprašanje in precej občutljiva tema. Pela sva tudi pesem V toti presneti štajerski kleti. Je pa res, da sva se to takrat igrala, zdaj pa ne več. Je pa res, da ga nisem videl že preko 20 let.
No, v angleškem parlamentu so se premier Brown in nekateri poslanci pomerili v " stand- up " komediji. Poglejmo kratek insert.

No, to so bile Bučke brez športa in vremena. Ostanite še naprej normalni in adijo.

Res, fejst človek je. Tak... Pa to ne rečem zaradi tega, ker vsakemu gostu lezem v rit. Fejst prijatelj je, dober po srcu, ni zafnan, faliran študent slovenščine, pa veliko bolj uspešen kot tisti, ki so to končali. Rad pripoveduje šale, sploh tiste o Mujotu in Hasotu. Vaški posebnež Andrej Rozman- Roza.

Rozi moj, živjo.
Kaj je zdaj, čao.

Andrej, če te ne moti, se tikava, sva prijatelja iz istega " foha " sva. Ti ne maraš preveč intervjujev. Tako zmeraj izgledaš tako malo zadržan, pa to ni zaradi treme, ne? Tako sem malo odsoten, ne, se mi zdi. Tudi zdajle, sem se ravno tam zamislil. Tisto sem gledal, kar naenkrat pridem sem. Sem opazil, da se o meni govori.
Ne slediš? Težko sledim, ja.
A veš, kje si zdaj? Približno ja, čeprav...
A gledaš kdaj oddajo? Ne, ne? Ne, ne gledam, saj to je tisto.
Jaz tudi ne gledam tvojih predstav, da boš vedel.
Ja, sem videl, ampak zadnjič si imel rezervirano karto, pa si...
Ne, ne grem. Ja, pa ne vem, zakaj te ni bilo.
Tudi knjige tvoje nisem niti ene prebral, tako da veš.
Super.
Ene tvoje šale nisem poslušal, ne zanimaš me... toliko ne.
No. Tako, da veš. A poslušaš Radio ga- ga?
Včasih, sem pa tja, pa mi je žal, ker ga že dolgo nisem, ja. Nazadnje je bilo fino.
Jaz pa nič ne poslušam, kar ti delaš. Nič, Roza. Nič, tako da boš vedel.
Super.
Dajva... Dajva začet od začetka, da se boš... Slovenščino si študiral, bil si priden študent, potem si pa nehal. Ah nisem bil priden študent.
Ne?
Sem... En čas sem bil priden študent, ampak čisto tako, eno vmesno obdobje sem bil priden študent, potem sem pa... Ja... Potem sem se pa ustrašil, kam to pelje. Mislim, kaj me še vse čaka, kaj vse bom izvedel, oči so mi začele pešati. Tako, tudi nekako sem začel... Kaj pa jaz vem, no. Vse sem začel tako drugače gledati, ne.
A te je denar pokvaril, recimo kdaj v življenju? Pa že takrat, ne, ker slavist... Kaj pa boš dobil. Lektor, veš koliko ima lektor pri nas plače? 700 eurov ima plače. Ma nisem tega takrat vedel. Ne, ne, ne, ne, to je bilo... Ne, mene je bilo strah, da bom toliko izvedel. Kateri predmet te je fejst zživciral? Književnost, slovnica...
Književnost, književnost. Janko Kos, sem videl, da me čaka še ena kopica romanov, pa sem rekel: kaj, če bi jaz tako malo... Mislim... Bi rekel, kaj našel takega in potem sem se malo... Dobro, bila je predvojaška, predvojaška je bila tudi... Ni šla?
Predvojaška mi ni šla.

Kaj nisi razumel? Puške? Ma ne, čisto te... Strategija, taktika pa še nekaj je. Tri stvari so. Taktika, strategija, pa še nekaj je. Puzanje, puzanje.
Ne, ne. Mislim trije taki, trije pogledi na to so in jaz tega nisem mogel ločiti. Še zdaj ne vem...
V vojski si bil?
Ja, ampak zelo kratek čas. Kaj pa je bilo?
Dvakrat so me odpustili v treh mesecih. Zakaj?
Najprej so se ustrašili, da se bom ustrelil, ker se je eden, preden sem prišel jaz v vojsko, se je ravno eden ustrelil. In jaz sem bil isti kot on.
No, potem so me poslali k psihiatru, ne, ampak vmes se je zgodilo toliko stvari, da sem jaz psihiatru razložil, da se me samo bojijo, ne. Potem mi je bilo pa tako žal, da sem se končno spomnil, da imam hrbtenico tako malo uničeno. Za igralca je to sicer zelo dobro, ne, ampak za vojaka pa ni, ne. Tako da so mi potem rekli: Tak pa res ne more braniti te države. Tako, saj so se dosti... Mislim... V glavnem so me spustili potem.
91. leta si bil vojak teritorialne?
91. leta sem bil jaz že zdavnaj oproščen. Oproščen?
76. leta sem jaz bil dokončno oproščen.

Če bi te recimo soldateska jugo napadla, bi streljal nazaj ali bi se predal? No, saj jaz vem, da si ti junak te osamosvojitvene vojne... A veš, kje sem jaz to vojno preživel? V Nemčiji. Daj ga lomit.
V Nemčiji, ja.
Si zbežal?
Ne, mislim, tako se mi je zgodilo, da sem prišel na dan, ko se je to začelo, sem ob enih ponoči radio prižgal in so rekli: Ljubljana, panzern..., potem so pa še nekaj nadaljevali. Sem samo vedel " panzern ", potem smo pa... Nič, potem smo pa televizijo gledali, ne. Potem smo počasi... No, jaz sem prišel ene dva dni pred koncem, sem prišel nazaj. Ampak, da bi se šel prav borit, oprosti, no, ampak nisem nikoli imel namena.
Si šel z ženo gor?
Ne, ne, s teatrom.
Sam si bil? S teatrom smo bili.
Roza, vojna je bila dolga, ne? To je bila res. A si imel kaj krize seksualne gor, recimo? Le si bil od doma. Si bil dolgo časa od doma, ne? V Nemčiji? Ja, ne, ne. Me je ta... Kaj pa jaz vem. Me je ta...
Ma ne, tako sem bil razburjen. Dosti sem bil razburjen, tako da me niti...
Nisi imel?
Ne, seksualnih potreb se ne spomnim iz tistega časa. Evo, ti povem, da ne. Tisti čas...
Sem pa... me je pa vseeno domovina nekako... Glej, zdaj ti ustvarjaš eno...
Malo to preglasila, no. Roza, a te kaj moti, ti si... Cenim te, to prej sem se hecal. Res te izjemno cenim. Gledalci, to je tako kot Marko Derganc, s katerim nisem mogel sodelovati, Emil Filipčič, s katerim nisem mogel sodelovati... Roza, a misliš, da bi midva sodelovala, ali bi se tako skregala? Kako si ti z Dergijem zdržal takrat, ko sta snemala?
Sta bila res vedno " trda "?
Vedno ne, nisva bila trda.
Večinoma časa?
V glavnem. Saj ne moreš drugače, saj ne moreš normalen. Misliš, da sem zdajle trezen, ali kaj?
Dober večer. Hvala lepa.
Dober večer. Imam eno vprašanje. Na Kosovem zdaj uvajamo loterijo. Bi delal reklame za loterijo?
Lepo prosim, ja. Bi napisal scenarij? To bi bila lepa loterija. Tudi, če nihče ne zadane, samo, da bi bilo lepo. Ja, nedvomno, ne, mislim. To bi bilo... Koliko bi bilo to? 5 krat 5, 6 krat 6? 3 krat 3 je že.
To je malo premalo, ne?
7 krat 7.

7 krat 7? Odlično. Laku noč.
Lahko noč.
Super, super. Ja hvala, no, ker mi take rihtaš.
Je bila to zate moralno sporna zadeva? Tam si nategoval ljudi, da kupujejo te srečke. Si se zabaval pri tem? A si kaj od teh avtomobilov imel? So ti kaj dali?
Seveda.
A res?
Ja, ja. Vedno smo imeli. Enega so vedno dali dol s tistega. Je bilo pač toliko in toliko teh avtomobilov, ne, in zmeraj so dali enega... Mislim, saj zato sva potem nehala, ne.
Zakaj?
Ja zato, ker sva samo enega dobila, midva sva bila pa dva. Pa saj Dergi nima izpita.
Ja, vem no, ampak bi se... Se spodobi, ne. Ima pa prijatelje, ki ga vozijo, ne. Tako da potem se nama je to zdelo malo malo.
Si imel občutek, da te izkoriščajo?
Ti avti so bili zmeraj bolj čudni, ja. Ni bilo to to. Ja.
Ja pa to ste pili pred snemanjem, ali med snemanjem? Pred snemanjem ne. Trezen tega ne bi mogel narediti?
Kje, ne, ne. Nisem, jaz še nisem nastopil trezen.
Res ne?
Ne, ne. Tudi, če si v gledališču ali pa...
Ja...
Vaje, mislim na vajah sem trezen.
Ja, predstava pa... Ne, predstava pa nikoli. Kaj pa knjige, ki jih pišeš?
A ti trezen to delaš? Ja, zdaj trezen delam, ja.
A res? Aja? Saj mi ne gre dobro.
A ne? Ker se govori, da...
Ja, govori se marsikaj.
A ne? Aja, zdaj pa kar... Oprosti, no. Tudi težko prenašam, ne. Ti nimaš drug dan problemov? A če pijem?
Ja. Ne, saj se nič ne spomnim. Mislim... Jutri, vem, da bo to po televiziji, ampak... Kdaj imaš prvo predstavo?
To mi je malo težje, če snemajo no.
Kje imaš zdaj kaj takega?
Zdaj imam v Kranju v četrtek, potem imamo pa v Ljubljani, BTC komedija.
A tam ga serješ zdaj?
V KUD- u...
Aha.
V KUD- u smo, bi rekel, ne da nam je premajhen, enostavno gremo zdaj še malo gostovati v BTC.
Ja kaj češ.

Ja, maj je tak čas za gostovanje.
Plačajo? Si trd, pa plačajo. Ja, ja. Ne, ne, gremo, v BTC- ju imamo naslednjo soboto pa nedeljo novo predstavo, v Kranju imamo pa v četrtek menda.
Roza, bova še midva kakšno rekla.
A to v Avstriji gledajo?
Prosim? Če tole v Avstriji gledajo?
Tole oddajo?
Ja. Tudi v Sloveniji ne. Zelo malo jih gleda, ker smo zelo pozno na sporedu.
OK.
Trije, štirje. Po oglasih ekskluzivna tiskovka, na kateri bo Milan Kučan najavil vrnitev v politiko. To je fajn.

Pri nas pa... Že to, recimo tega ni več na televiziji, da bi se toliko popivalo, kot se je pred leti, a ne. Ti so v glavnem pomrli, ki so bili iz Bangladeša, jih ni več. Mladina pa ne pije zdaj, tako da...
Dražje je tudi. Se opravičujem. Aha, ja. Torej iz režije sporočajo, vse je pripravljeno za začetek tiskovne konference spoštovanega Milana Kučana, ki se nocoj vrača v politiko. Vključujemo se v Cankarjev dom. Halo? Čuj...
Halo?
Dober večer. Dober večer. Upam, da se ne boste prestrašili. No, spoštovani državljani, spoštovane državljanke, Slovenke in Slovenci. Po tehtnem premisleku sem se odločil, da se zopet aktivno vključim v slovensko politično dogajanje. Politika je strast in je tudi velika odgovornost. Sam jo razumem kot odgovornost, zato sem nocoj tukaj in zato vam ob tej priložnosti sporočam, da je slovenski politični prostor bogatejši za novo stranko. Imenuje se Ne vem.
Čakajte, gospod Kučan, kako to, da ne veste? Pozabili ste lastno stranko, ali kaj? Nisem, gospod Hribar. Lepo sem rekel, da Ne vem. Ja vem, imate stranko, pa ne veste, kako se ji reče. Ja Ne vem.
Če ne veste, potem pa lahko, gledalke in gledalci, zaključimo s tiskovno konferenco.
No, dajte, lepo vas prosim, ste tam na nacionalki res vsi do kraja poblazneli, no. Bivši predsednik vam je trikrat povedal, kako se reče njegovi stranki, vi se pa obnašate kot užaljena nevesta. Rekel je Ne vem. A vam to kaj pove?
Ja ne vem mi pomeni samo ne vem. V primerjavi z besedo zares se mi zdi precej neprepričljivo, marketinško nedorečeno.
No, če sem iskren, zares ne vem, kaj bi bilo tu neprepričljivega. Ne vem je dandanes precej pogost odgovor na vprašanje: katero stranko bi volili, če bi bile volitve jutri. Ja, to je pa res. Pol leta pred volitvami je to precej normalen pojav.
Ja kaj pa govorite? Kako je lahko to nekaj normalnega? Ljudje najprej nič ne vejo, potem pa se čudežno opredelijo. Mislim, lepo vas prosim, to je navadna manipulacija. Če ne veš, ne veš, in česar ne veš, ne boli. Auaaa. Joj.
No, je vse v redu?

V križu me zbada. Bom že zmogla.
Preveč se razburjate, gospa, imate pa prav, da bi ljudje morali bolj čvrsto stati za svojimi stališči. Če nekaj ne vedo, pač ne vedo. Morda tudi nočejo vedeti. Jaz osebno sem celo prepričan, da Ne vem ni odgovor, ki izvira iz neznanja, ampak je posledica nezaupanja v tisto, kar imajo na izbiro. OK. Zdaj ljudje nočejo, ne vedo, nočejo vedeti. Kaj zdaj to pomeni, da vam morajo slepo slediti, ali kako? Daleč od tega. Gospod Hribar, mislim, ste normalni? Naša ambicija je, da Ne vem postane kategorija jasne opredelitve, da to neodločnost dvignemo na raven odločitve za nekaj, za kar se je vredno zavzemati.
No že, ampak bolj ko izkušnje kažejo, da v zadnjih letih, manj je takšnih, ki se izrekajo za Ne vem, ko se bližajo volitve in vse več je tistih, ki jim lahko rečemo... Kaj jaz vem, da ne bodo volili, kaj takega. Vidite, ravno zaradi tega je treba ta trend nekoliko uravnotežiti. Mi trije smo v ta namen sklenili predvolilno koalicijo t. i. tretjega bloka, ki smo jo poimenovali Dost ' mam. Kolegica Makarovičeva predstavlja stranko Ne bom volil, kolega Gaber pa skrbi za koordinacijo med nama. Oprostite, gospod Kučan, reče se Ne bom volil oz. Ne bom volila. Treba je uporabljati tudi žensko obliko imena stranke. Morate vedeti, da so volilne abstinentke fundamentalno jedro moje stranke.- Čakajte, čakajte, čakajte. Čakajte, Svetlana. Ja, čakam.
To se...- Čakam.
To se zdaj komplicira, a ne. Če sem prav razumel, dve stranki Ne vem in Ne bom volil sodelujeta v koaliciji Dost ' mam, ali kako?
Ja, pravilno, gospod Hribar.
Naš namen je potrditi alternativo vsem tistim volivkam in volivcem, ki ne vidijo perspektive več niti na levici, še manj pa na desnici.
In pri nas so dobrodošli vsi razočarani in ponižani, skratka vsi tisti, ki so že zdavnaj obupali nad strankarsko ponudbo slovenske demokracije. Kako boste pa tiste, ki ne glasujejo, prepričali, da glasujejo za vas, gospa Svetlana?

No, obstajajo načini, gospod Hribar. Zagotovo obstajajo načini. Šli bodo na volitve in obkrožili Ne bom volil oz. Ne bom volila. S tem bodo pokazali svoj odnos do tovrstnih družabnih dogodkov, hkrati pa njihov glas ne bo neveljaven, saj bo podprl mojo stranko in našo koalicijo.
Ne vem no, jaz bi temu rekel, da sem precej skeptičen, ne. Gre za precej revolucionaren pristop, kar se tiče klasičnega pomena slovenske demokracije.
Nekaj je treba spremeniti, ne?
Ja. Ja tako ne gre več naprej. Poglejte, kaj imamo danes; avtoritarno oblast, ki si ne želi nobenega nadzora, arogantno politiko, ki se ne želi, noče samoomejevati. To ni več demokracija.
No.
No, seveda. Jaz se tega preprosto ne grem več.
Zadnjič sem gospodu Kučanu rekel: Milan, dosti imam. Veste, kaj mi je odgovoril? Super ideja, Slavko, napočil je čas, da zatulimo z volkovi.
No, prav, če boste zatulili z volkovi. Poglejmo, kako bi izgledala anketa politbarometra, če bi upoštevali tudi dve novi stranki. Aprilska raziskava politbarometer kaže, da bi največ- kar 29 % vprašanih- podprlo Kučanovo opcijo Ne vem. Na drugem mestu so Pahorjevi socialdemokrati z 21- imi, tretja pa je Janševa SDS, ki bi jo volilo 16 %. Za Ne bom volil Svetlane Makarovič se je odločilo 11 %. Sledi Jelinčičeva SNS z 9- imi, Zares z 8- imi, po 6 jih imata LDS in Desus. Manj kot 4 odstotke pa bi dobili SLS, Nova Slovenija in Lipa.

To je pa šokantno. Kaj naj rečem, fenomenalno. 40 % bi imeli, več kot Janša in Pahor skupaj.
No, to me pa zelo veseli. Očitno moj politični vpliv le ni tako majhen.
Glejte, ob takšnih tektonskih premikih se mi ponavadi na Televiziji Slovenija obrnemo na aktualne slovenske politične analitike. S primerom gospoda Kučana se že vrsto let ukvarja sam presvetli gospod Danilo Slivnik. Vas je tole presenetilo?
Ja, glejte, jaz bi to zdaj težko rekel, ne, da je kdorkoli pričakoval kaj takega. Treba je vedeti, da je gospod Kučan zadnja leta deloval predvsem iz ozadja. Mislim, da je zdaj očitno ocenil, da je pravi čas, da pride v prve vojne vrste. Ne vem, mogoče celo pogreša tisto pravo poltično moč. Po drugi strani pa se mi zdi zelo fer, da se je gospod Kučan končno razkril, a ne, da je to zdaj tako, da je za politični prostor zelo pomembno, da so stvari transparentne. Milan Kučan ima zdaj svojo stranko, ve se, kam kdo sodi. Dejstvo je, da je Janša dobil pravega nasprotnika, levica si lahko oddahne; nad njimi pač ne bo več Kučanove sence.
Kakšne so zdaj realne možnosti na prihodnjih volitvah, na jesenskih volitvah? Če bo Kučan, dovolite, uspel zadržati trend neopredeljenih, ki se bodo opredelili za njegov Ne vem in če se bodo volitev udeležili vsi tisti, ki ne bodo volili, potem je tukaj možno pričakovati zelo resno konkurenco, tako na desnici kot na levici, ne. Kaj pa eksperiment z neopredeljenimi, z volilnimi abstinenti?
Glejte, to je pa zdaj nekaj povsem novega. Jaz sem malo skeptičen, zdaj še posebej, pri eksperimentu, ki se ga gre Svetlana Makarovič. Se mi zdi, da je ona bolj lutka v rokah gospoda Kučana. Gospod Slivnik, najlepša hvala za res izvirne informacije, poglobljene, mi se pa vračamo nazaj na tiskovno konferenco. Se slišimo, Cankarjev dom?

Se slišimo. Kaj je, kje si, lutka? Jaz nisem nobena lutka. Ne vem, kje ta Slivnik pobira takšne izraze in kako nonšalantno jih trosi naokrog. Mislim politični analitik bo meni govoril lutka, no. Presneto.
Gospa Svetlana.
Pimpl.
Gospa Svetlana, iz osebnih izkušenj vam lahko povem, da se ni vredno tako razburjati. Sicer pa dobrodošli v kruti svet slovenske politike.
Gospod Kučan, še eno vprašanje za na konec.
Ja, prosim, prosim, izvolite. Prosim. S čim boste v stranko Ne vem prepričali, pritegnili vse neopredeljene?
Poglejte, gospod Hribar, jaz sem kot star denar. Ljudje vedo, kaj lahko od mene pričakujejo in kaj z mano tvegajo. Ni mi vseeno, kakšna je podoba Slovenije, kakšne vrednote uveljavljanja in kakšno bomo pustili zanamcem. Toliko o tem na kratko.
Hvala lepa, Cankarjev dom. Srečno. Veliko uspeha na bližajočih volitvah. Roza, šokantno, ne?

No, sem pričakoval. Mislim, da je to dobra poteza.
Da je to dobra poteza?
Ja.
Stranka Ne vem, neopredeljeni, Dost ' mam, združeni skupaj? Ti bi se pridružil temu? Zdaj, no, mogoče me moti malo ta koalicija. Mislim, da je mogoče tukaj napaka. Mogoče bi rajši volil, če bi bila samo ta stranka Ne bom volil.
Ja?
Bi mogoče rajši to volil, ne. Zdaj če pa s tem dobim tudi Ne vem... Bom še razmislil. Ampak to je 40 %. Misliš, da bi prevzeli lahko oblast v Sloveniji?
Jaz upam, ne.
A je res tako gnila? Ne vem, a spremljaš ti kaj politiko? Ne dosti, predvidevam. Bolj kot televizijo.
A res?
Ja. Na žalost. Mislim... Meni se zdi grozno, ja. Kdo se ti zdi največji škodljivec v Sloveniji? Prav škodljivec. Prav škodljivec, no... Prav škodljivec je ena taka... Neznanje pa naivnost pa pač malo komplicirano, ne.

Pa saj je bolj razvedrilna oddaja, a ne?
Razvedrilna je, ja. Roza, dajva se midva nekaj vprašat. Stara kozla sva, ti si že čez 50, ne?
Ja.
Ustanovil si takrat t. i. šolo. Ti se pa bližaš, ti imaš pa zdaj to še tako...
Ja jaz sem tukaj blizu.
Ti si ustanovil šolo improvizacije, Ana Monroe, razna alternativna gledališča. Ti, kaj je narobe s slovensko mladino, da mi še zmeraj zasedamo sceno? Ali so tako zanič, a smo mi take p..., da ne spustimo tega z rok? Ja, to se tudi vprašam, zakaj me ne zrinejo, ne. Pa saj so, saj so eni mladi, veš. V KUD- u imajo tele impro... So neki mladci.
So dobri?
Ne vem. Tudi njih ne gledam, ampak nekaj jih je. Je pa res, da marsikdaj se pa vprašam, zakaj me... Ja.
Ja.
Kje je ta mularija. Ali pa to recimo, marsikaj, ko za otroke pišem tole, se mi zdi, da ti mladi pesniki... Tako, sploh ni več teh, ki bi pisali, recimo. Sploh teh... ne dosti, ne, da se to malo zgublja.
Glej, ti mladi pesniki. Ti si zelo bran. Recimo Desa je brana in vas uvrščajo bolj v take, bi rekel " entertainment " pisatelje. Kaj pa tisti pisatelji, ki jih nihče ne bere? Kam pa tisti sodijo? Mi smo dobili podatke, da je ogromno tega- celo na svetu so razpravljali o tem, kaj je s slovensko bralno kulturo narobe-, da je ogromno knjig, ogromno pesmi, ki jih nihče ne bere. Tako kot ti ne gledaš televizije. Ja, tu, pri tej slovenski kulturi je to malo problem, ker imaš na eni strani... Pač nas hitro vržejo v neko komercialo, mislim oz. če si veliko bran, potem si komerciala in potem pa tisto naj bi bilo pa vrhunsko, mislim kot da se to samo po sebi razume, ne; da če je pa malo, je pa vrhunsko. Ampak to je zoprno tako opredeljevati.
Ja vem, ja.
Ker je vendarle, ene stvari morajo biti tudi malo bolj ekskluzivne. Je pa res, da je pri nas tako: kultura je tako navajena, da... pri nas, mislim, kulturo je zmeraj politika podpirala. Tukaj kultura ni zaživela na prostem trgu oz. tako...

Ni zaživela, ja.
Ta trg je tako majhen...
Si že zrel za Prešernovo nagrado?
Ma mislim, tako, misliš psihično pripravljen ali kaj?
Ja, kak denar bi ti prav prišel, ne? Ja denar zmeraj prav pride, mislim, ampak... Tako... To dobiš potem, ko ti je čisto že vseeno, a ne. Upam. A se te da najeti, Roza, na kakšno ohcet, pa da ti plačajo pa afne guncaš?
Mimogrede. Prideš?
Mimogrede, samo zdaj v soboto pa v nedeljo... Imaš predstave.
Ja.
Koliko imaš ceno recimo za rojstni dan, da prideš?
Ja to je pa zelo odvisno.
Recimo. Ne vem zdaj točno. Veš, kako? Včasih sem tako računal: tisto, koliko je star...
Ja?
Pa par ničel zraven. Starejši ko je, dražje je. Ampak zdaj je pa to... Ne, zoprno je, veš. To je bilo še v tolarjih. Za 300 eurov greš? Zate.
Za 400?
Zate grem za 300, evo. Za 500?
Ma ne, za 500... Za 500 je pa že sumljivo. Kaj pa za 500 pričakuješ? Mislim to je na roko, ne, ali kaj? Ali misliš ti... A ti dobivaš na roko? Na roke dobivaš? Ne dobiš na...
Glej, kakšne žulje imam. Seveda.

Zdaj pa specialno presenečenje. Ženska- če kaj gledate YouTube- je na 325. mestu, tam pod rubriko " guitar players ". Ona je izvrstna. Je študentka arhitekture in me je prosila pred oddajo: Sašo, ne govori, prosim te, da imam še 6 izpitov in da jih bom težko naredila. Prosim, ne omenjaj mi tega, sploh pa ne omenjaj tega, da bom lezla v rit profesorjem, ker tega ne bom počela. Tanja.

Tanja, perfektna instalacija. Krasna zadeva.
To je pa nekaj poživljajočega končno v naši oddaji Hribar. Policija je ravnokar ugotovila, ravnokar so pripeljali iz drugega nadstropja, od druge kleti dva montažerja. Samo da sta stopila na luč, so jih morali namazati z zaščitnim faktorjem 80. Zdaj pa se vklapljamo v CNN. Velika promocija Slovenije; veste, kdo je največji promotor Slovenije v svetu, že 30 let, to je praktikant, ki na televiziji nima nobenega dela. Gostil ga bo Laryy King. Turistični biser Drago Bulc.

Roza, tole moraš pa zdaj poslušati, to je pa zanimiva zadeva. Na internetu sem prebral vprašanje za botra, ki ni ekzaktno odgovoril, kakšna je kvalifikacija za človeka, ki skrbi za aplavz v studiu. Naj povemo, da je to naš Jure, če ga bo kamera ujela. Jure, pridi bližje. Pridi bližje, no, ker ljudje sprašujejo. To je naš Jure, je pa drugače on magister biokemije in dela dva doktorata. Je res?
Magister farmacije. Magister farmacije, tako. Vprašanjem je zdaj zadoščeno. Dobro.

Sledi elitni plesno- politični turnir 2008. V prejšnji oddaji ste na internetu, spletna stran Hribar, glasovali, da se je najbolje odrezal plesalec Janez Janša.

V četrtfinalu sta že zmagovalca izločilnih dvobojev; to sta Jelinčič Plemeniti in Peče. Zdaj pa smo v " green room- u ", kjer se pripravljajo novi trije tekmovalci: Andrej Bručan, bivši minister za zdravje, Zoran Jankovič in Karl Erjavec.
Dober večer. Živjo, živjo.
Servus.
Pozdravljeni, pozdravljeni. Gospod Bručan, kaj počnete zdaj? Dolgo časa vas ni bilo videti? Kar se tiče... Veliko dela je, ogromno dela je, samo poprijeti je treba za delo. Veliko ga je, ampak marsikomu se ne da delati. Se pa, se pa...... da delati, za tistega ni nikoli problema. Čakajte, čakajte, veliko sranja ste naredili v vašem mandatu. Kaj je zdaj s pediatrično kliniko, kaj je zdaj s čudežnim dečkom za polaganje kablov? A veste, da se jaz danes nisem prišel v vašo oddajo zagovarjat, jaz sem prišel plesat danes, ne.
Imate prav, imate prav. Jaz bi plesal.
Imate prav, gospod Bručan. Gosod Erjavec, te zdaj... patria in podobne težave, kaj vpliva to na vaše razpoloženje?
Naj povem, da to ne vpliva čisto nič na moje razpoloženje, bi pa rad povedal, da ste vi po krivici govorili, da je naredil veliko sranja, ker tudi vaša oddaja je včasih tudi tako no...
Dobro je, gospod Erjavec, ne bomo govorili; smo se le odločili za plesanje.
Ne bom povedal, ker brez zveze. Potem bo pa... Ne. Dobro, jaz nisem več minister, ti si še minister. Bodi tiho. Ja ne, no.
Jaz nisem več minister, jaz lahko povem. Ti pa ne, ti pa tiho bodi.
Jaz bi pa še bil.
Date besedo še gospodu Jankoviču? Upam, da sta toliko fer. Gospod Jankovič.
Ja, lahko ja.
No, jaz sem fer, jaz ne sodelujem v tej debati. Vemo, kam stvari nesejo, ne. Meni so govorili pred tem plesnim turnirjem, da sem jaz nekako z gospo Nadjo Bičkovo sodeloval, ne.

Ja, pa da ga biksata skupaj, se govori. A je to res?
Od kje vam te informacije? Meni so tudi govorili, da sem bil z gospo Venturinijevo pa z gospodom Škufco, ne, in od tega ni nič. Od tega ni nič.
Saj meni tudi očitajo: kako si ploščice položil, pa kako si kable potegnil, mislim, dajte, a veste...
Dobro. Fantje, se boste potem, po...
Meni tudi očitajo, da sem jaz tam polagal ploščice, pred Prešercem.
Zoran, se bomo kregali po političnem plesu. Zdaj nekaj oglasov, potem pa zares.

Evo, zdaj je pa vse pripravljeno za četrti kvalifikacijski nastop- plesno politični turnir 2008. Kaj so nam pripravili vrli možje; ljubljanski župan, bivši minister za zdravje in pa minister za obrambo. Izvolite, fantje.

Hvala.

Težko bi jaz ocenil, gledalke in gledalci, ker sem laik- plesal sem samo enkrat zares in to na četvorki maturantskega plesa poljanske gimnazije, in še takrat sem prišel v par z nasprotnim fantom, tako da se je moja plesalka jokala. Se mi je pa zdelo nekako, kot da Jankovič tlači kislo zelje, ravno tak. Bručan, se mi zdi, da je imel polne hlače, kot da je pač... Ni plenic več na Kliničnem centru- inkontinenca in podobne zadeve. Dočim Erjavec pa tako, kot da je patria brez konfiguracije. Dobro, kasneje bomo o tem povedali še nekaj več, svoje mnenje bo oddala tudi Corleonejeva specialna komisija- sami strokovnjaki, skupaj z našim gostom. Zdaj pa psiho- šov z Ifigenijo. A smo že...
Hvala lepa. Gospod Rozman, lepo pozdravljeni, me veseli. Me veseli.
Lepo pozdravljeni. Dajva najprej povedati takole: Kako je s tem?
Kako?
Takrat... za gate. Opredeljen, a ne.

Oprostite, ne...
Ja v dadaističnem slogu sem vas vprašala, veste.
Aha.
Vi menda veliko v tem slogu pišete, pa sem samo probala, če vam je jasno.
Ne, ne, hvala.
To je ta slog, ki ga uporabljate, ste strokovnjak na tem področju.
To sem v mladosti počel, potem sem se pa nekako tega osvobodil.
A tako?
Se rešil, in izgleda, da sem toliko potlačil, mogoče, da vas nisem razumel. Tako da, zdaj pa mogoče, če bi večkrat poskušala, bi pa mogoče našel to.
Glejte, vi ste pred leti veliko pisali v tem slogu, tudi otroci, veliko generacij je to prebiralo, vaše poezije. Veste, da so vse frustrirane generacije.
To sem slišal, ja.
Ste slišali to?
Ja. Kaj kaj pravite na to?
Človeka boli, ne, ampak nekako ima vsak svoj način, da gre preko tega. Zdaj jaz sem toliko zaslužil s to poezijo, da si lahko terapevta privoščim, tako da to mi je precejšnje olajšanje.
No, pa dajva kar tukaj začeti. Dajva tukaj midva kar začeti. Menda ne marate roza barve, a ne- tako kot majhni fantki, tako kot dečki, ne marate se napudrati- tako kot dečki, fantki.
Absolutno ne.
Vazelinčka ne marate, a ne. Ne, nič.
Dajva midva tukaj začeti. Dajmo resno, dajmo resno sodelovati. Smo na nacionalni televiziji, treba je biti napudran; malo tega vam bom napacala. Čakajte, ne, to pa res ne.
Prosim, prosim če greste. Ne, oprostite, to pa... Ne vem, ne morem jaz to. Ne, ne! Res, to... Ne! To me spreminja, ne! Lepo prosim.
Ja, hudo je z vami, zelo hudo.
A lahko najprej po nogi.
Na nogi vas ne bom pacala. Dajte dol japanke.
Ne, to boli. Saj ste super.
Prosim, prosim, če ne igrate.
Dobro, razumem.
Prosim, če ne igrate.
A to se vse snema, ali kaj?
To se vse snema, prosim, če ne igrate. Takole, še malo. Profesionalno. Smo na televiziji, ne morete takole... skrokan mi delujete, a veste. Blazno skrokan; podočnjake imate grozne. Ne morete tak, dajte se namazat s temle.
No to imam še iz te dadaistične faze. Ja, ja, seveda. Dajmo se namazat. Ustnice namažite. Dobro, dajmo.

A je dobro?
Pejte se srat. Ne, tako ne morem z vami delati, resno. Ne morem, hvala lepa. Ni se treba afnati. Prosim, če greste. Drugič grem pa k Dolinarju, to ni nič.
Ja, prosim. To nima smisla.
Ja, hvala. A lahko dobim en...
Prosim, če greste. Ne vem, še en špricer, lepo prosim.
Gospa Ifigenija, kaj je bilo?
Ni resno to, tukaj je problem. Tukaj je problem, ampak on se tega problema ne zaveda. A veste, to je problem. Potem pa pride do takšnih reakcij, ki so popolnoma nepotrebne v tem trenutku.
Ampak zakaj ga silite, da se maže?
Gre za neko določeno profesionalnost. To so te frustracije iz otroštva, ko ne maramo roza barvice.
Saj je v redu.
In treba je nekje začeti. In kje drugje bomo pa začeli, če ne na nacionalni televiziji? Je v težki situaciji?
Zdaj je še v težji.
A resno? Zdaj je še v težji.
Se ga da rešit?
Ja jaz se z njim ne bom ukvarjala.
Res ne?
Ne, jaz ne morem, jaz sem tukaj mu hotela zdaj pomagati, pa vidim, da ne, da noče tega, tako da hvala lepa.
Hvala lepa, gospa Ifigenija. Saj imam denar za terapevta. Roza, nikdar nisi bil napudran na odru? Že dolgo ne.
Ne? Ne maraš ali kaj? Ker se svetiš potem baje, če nisi napudran.
Jaz se rad svetim.
Se rad svetiš? Veš, ker to so... Zvezde se svetimo. Tako, zdaj pa komentarji plesno- političnega turnirja; četrtfinale, četrti kvalifikacijski nastop. Pa bi najprej oceno podal, spoštovani boter. Izvolite.

Hvala lepa, boter, zdaj pa mogoče malo bolj erotično poročilo naše profesorice, operne pevke Bibe. Izvolite, Biba.
Torej... Minister Erjavec, mislim, da je glasbeni izbor najbolj ustrezal njemu. Saj veste, da smo slišali, da je zelo dober v pestovanju. Kar se tiče ministra Bručana, ja, izpadel je kot Hugh Hefner, tako da, če ga jutri opazimo s kakšno blondinko, so njegovi plesni koraki zagotovo uspeli. Medtem ko gospoda Jankoviča vidim predvsem v plesanju kola ali kakšnega angleškega valčka.
Dobro, hvala lepa, bomo to prekomentirali. Roza, pa še tvoje videnje vseh treh? Moram reči, da je mene najbolj gospod Bručan prepričal. Mislim, da je to... Roke je zelo dobro... mislim on je edini, ki je res roke uporabil tako, na različne načine; ne tako konvencionalno. Tudi pri motorju je eno roko sprostil edini, ne. Mislim zdaj... Gospod Jankovič je bil malo, ja je bil malo preveč robusten, tudi gospod Erjavec enako. Vsak na svoj način; gospod Jankovič mogoče bolj na en tak...
Gospod Bručan, imate najboljšo oceno. Kako komentitare to? Ja hvala lepa.
Za začetek lahko rečem, da sem zelo vesel. Kar se tiče najprej kolegice Bibe- hvala lepa. Gospod Roza, majhni gibi, to so pač te kirurške spretnosti, ki jih človek dobi skozi ves ta študij medicine.
Fanta, ne bosta prišla do besede. Jaz se gledalkam in gledalcem zahvaljujem. Lepo pozdravljeni in nasvidenje.
Saj sem jaz zmagal.
Jaz pa samo užičko kolo. Jaz sem pa za užičko kolo dober.
Ja veste, to je... Jaz obvladam.

" I ' m the champion! " Kako bi jaz odplesal en paso doble.
En paso doble bi tako ustrezal, pa nisem dobil paso doble. Dobil sem neko... Čakaj, kaj?
Jaz, če bi imel paso doble, bi zmagal. Bi definitivno zmagal. Ne pa užičko kolo. Pojdi na magistrat.
V laseh nosila je rdečo rožo.

Ljubljana je šampion.
Na fuzbal tekmi, tam si ti dober. Ljubljana je šampion ne. Kaj je, Erjavec, kaj si utihnil?
In tudi v angleškem valčku vas premagam.
V angleškem valčku vas premagam.
Erjavec? Nimam...
Kaj si utihnil, no?
Ni fer.
Kaj si utihnil? To definitivno ni fer. Zdaj si pa užaljen.

Prejšnja: 3. 5. 2008

Naslednja: 31. 5. 2008

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: 10. 5. 2008