Odprti kop - Hribar: 12. 1. 2008

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 12. januar 2008, Vse oddaje

Prejšnja: 22. 12. 2007

Naslednja: 19. 1. 2008

Evo nas, spet smo tukaj, en premor je bil, pogrešam TV, pogrešam nastopanje. Zakaj? Ker če nisem akter, potem TV gledam in gledam nacionalno TV, TV Slovenija. In mi pade na pamet intervju našega Lada Ambrožiča s predsednikom SD, Borutom Pahorjem. Lepo. Ste gledali ta intervju, vse je lepo teklo, povsod Ambrožič lepo začne, potem se je pa razburil. Nekje po 30, 40 minuti mu je postavil pa sledeče vprašanje: Poslušajte gospod Pahor, zdaj je pa tega dovolj, do kdaj bomo morali čakati? Vsaka oblast govori, da je treba zategniti pas, eni so novinarji že tik pred penzijo, že 30 let dela, pa imajo 300, 400, 700, 800 evrov plače. Pri nas v Sloveniji se od dela ne da živeti, se strinjate s tem? In kaj Pahor odvrne? Da se strinja s tem. Gledalke in gledalci, to je izjava tega stoletja. Od dela se v Sloveniji ne da živeti. In potem jaz o tem razmišljam, če se ne da živeti od dela, me to spominja na komunizem. Se spomnite komunističnih časov, se tudi od dela ni dalo živeti. Ampak je kar nekako šlo. Si malo fušal. Jugoviči, ko so prišli k nam na delo. So bili skoz na bolniški. Kje je Mujo? Pa šel je na bolniško, 6 mesecev ga ne bo. Kje pa je? Pa gradi hišo dol.

Človek je imel takrat pas. Pas si imel zategnjen in je pisalo gor C, D, E, F, G, A, H, T. In je bilo programirano na katero luknjo je pač treba pas zategniti in ni bilo trte mrte. Kaj pa zdaj, ko se od dela ne da živeti. Sem razmišljal, torej je potrebno delati in da ni rezultatov dela. Torej, če ni rezultatov dela, se morda živi malo bolje. Torej rečemo, da se živi od prejšnjega sofisticiranega komunizma danes v totalitarnem kontinuiranem komunizmu.

Druge razlage jaz nimam. Potem se pa sprašujem, ali obstaja kakšna služba, da se da živeti s tem, da nimaš rezultatov dela. In mi pride na misel, kaj pa če bi šli mi v politiko? Ali ni krasno? Politični, kontinuirano, narcistični komunizem. Se prijaviš, te dajo notri, ni ti treba veliko delati in še tisto, kar narediš, rezultatov pač nimaš. Stranke, Nova Slovenija, Janša, Pahor, Kresalova, jaz sem pripravljen. Sem na borzi.

Obljubljam, da bom delal in ne bom pokazal nobenega rezultata. Na voljo sem vam.

Bučke. Bučke.

Lepo pozdravljeni v Bučkah. Danes mineva že 12 dan slovenskega predsedovanja EU. Vse poti vodijo na Brdo pri Kranju. Kot boste videli v naslednjem prispevku ima minister Rupel vse pod kontrolo.

Kdo bo poljubil tačko? Tako je Janez moj Janez, tudi jaz štrikam s teboj. Skratka, podatki so. Vodstaje so naštimali gospodična?
Ja.
Bejži. Spoštovani kolegi, kar se tiče prometa, Ravbarkomanda je odprta, Karavanke čakalna doba za osebna vozila je 2 uri. Klinc, saj je schengen, kaj to govorim.

Prosim gospodična? Vi s plešo.
Jaz bi vprašal, če lahko eno kapo dobim, drugi novinarji so jih dobili.
Nimamo več, ni nobenih kap. Skratka, spoštovani, avtobus vas čaka. Bežite domov. Avtobusi za smeri Brezovica, Drenov grič, Vrhnika pod številko 9, Trzin, Domžale, Mengeš, Kamnik pod številko 10, Žiri, Logatec, Rovte pod številko 25 odpelje ob 13. uri.

Nadaljujemo z našo evro avanturo. Premier Janša se je v rekordnem času sprl s Portugalci. Vsi sprašujejo, kdo bo naslednji. Poglejmo, kje se odpira naslednja fronta. Predsednik, Verhagen je nekaj proti.
Ja, to je problem, ker se pritožuje, da ni prevoda nemškega. Tudi Finci ga niso imeli, pa kaj.
Ja, saj res.

No, med domačimi dogodki pa je bil ta teden v ospredju potres v SNS. Najhuje pa jo je odnesel poslanec Bogdan Barovič.

Poglejte, kaj je povedal našemu trboveljskemu dopisniku. Gospod Barovič, kako da imate tako zmečkano majčko, saj imamo vendar intervju, kako si predstavljate to?
Stari ne me še ti zafrkavat, jaz sem tri majice imel, dve sem dal sinu, zdaj pa tukaj. Jaz imam takega mačka, da sploh ne morem govoriti. Jaz to redno čistim, pucam in ne gre ven.

Ameriški predsednik Bush je obiskal deželo svojih največjih sponzorjev. S predsednikom Ehudom Olmertom sta si ogledala razstavo sodobne izraelske umetnosti.

Francoski predsednik Sarkozy preživlja nadvse romantične trenutke. S svojo bodočo soprogo in njenim otrokom je preživel nepozabne počitnice. Poglejmo.

Pa daj tamal. Tukaj mi težiš že ves čas.
Daj ga meni, jaz ga bom nesla.
Skoz se mi dere, daj ga primi. Evo, ti ga imaš, daj ga. Daj bejži dol mali.
Kaj ti ješ?
A boš ti vozil avto, pojdi z menoj mulc. Ti bom dal se tako dreti.
No, tako. Sedaj je na vrsti šport in Zmago Sagadin.

Prelep dan vsem skupaj. Sezona smučarskih skokov je v polnem zamahu. Na poletih v Salt Lake Cityju so prvič skakalci uporabili dodatno opremo. S prizorišča se javljata naš poročevalec Rudl in strokovni sodelavec. Pa poglejmo to.

Skočil je.
Skočil je. Našim pa ne gre najbolje.
Na igralni površini, sedaj bi rekel?.
U, glej ga Hautameki.
Gravitacija

pristanek, čudovit. Pravokoten, vzporeden pravilno.

Na treningu mi gre, na tekmi pa v zraku začnem razmišljati o družini, politiki in to je vse v glavi. In problem je, ker me to potem čaka?
Pa to ni res. Ne razumem zakaj imajo naši fantje vedno neke psihične težave. Poglejmo kakšno bo vreme. Vremenar Tone Rop.

Ja, to ne more biti res. Jaz nimam pojma, kaj se zadnje čase dogaja v tej državi. Pridem domov in ugotovim, da so me oropali. Pridem v studiu in ugotovim, da so ukradli vreme. Si predstavljate, lopov je vzel dva sonca, tri oblake in nekaj snežink. Jaz močno sumim, da gre pri vsem tem za politično ozadje. Kolega Bučar jaz vam svetujem, da dobro pazite na svoj notebook. Hvala lepa za to opozorilo. To so bile Bučke, glejte Hribarja in ostanite budni.

Kdo je ta fant? Kritik, publicist, pisatelj, režiser, igralec. Nekoč redno zaposlen, Javni zavod RTV Slovenija, enota radio. Metod Pevec!

Živjo Metod!- Živjo. Sem rekel, da bi se midva tikala, kot stanovska kolega, pa izvem, da sploh niste več na RTV- ju. Ja, nič več.
Kako to, bili ste zaposleni?
Ja že 10 let in več ne. Ne štejem več let zadnje čase.
No, to je pač kriza srednjih let, to ni nič hudega, to se vsakomur dogaja.
Ja, tako je.
Ampak zakaj stran od Radia? Iz lastnih izkušenj vem, vsi, ki so šli iz Radia, so potem prosili, če pridejo nazaj.
Mogoče bom jaz tudi. Ker takšnega lagodja ni nikjer.
Saj se nisem imel slabo na radiu. Mogoče je pa ravno to slabo, da sem se imel preveč dobro in potem sem se tega zbral. Ker če hočeš film delati, se ne smeš imeti dobro, ker se moraš pripraviti.
Se pravi moraš biti jeznorit, tečen, nastrojen proti nekomu.
Ja, ja. Ne, moraš biti malo mazo.
Mora ti kapljati iz nosu dol, kot je pod oknom njej. Skoz je bila prehlajena.
Ja. Saj je imela skoz robčke s seboj, toaletni papir.
Res Metod, jaz sem bral vaše prispevke, ko ste delali še na radiu, jaz sem delal kot spiker še takrat. Vi ste delali po pol ure na tedne. A ni bilo to luštno.
Tako pa tudi ni bilo. Pol ure pa ni bilo.
Dajva reči eno uro.
Vidim, da v tem slogu moram tako reči. Jaz sem kar delal.
Niste bil eden tistih, ko smo bili mi.
Ne, ne. Smo imeli vikende, pa se je bilo treba odpeljati v mariborsko gledališče in si ogledati predstavo, pa potem do jutra napisati.
To je kar naporno, pa po predstavi še kaj pojesti in popiti. A vas šraufam Metod? Ja. Ne, ne.
Neprijetno sem začel.
Nič hudega ni. Ampak tisti del, ki je zoprn, je bil pa zoprn, kaj hočemo.
Ker težko je preskočiti iz študenta, v študentskih letih ste bili varnostnik, kajne?
Kar precej, ja nekaj let.
Evo, dajva roke, ponoči, kajne? Katera enota?
Ja, Varnost je bila takrat državno podjetje.
Katera enota, je bila Šiška, je bila Bežigrad? Na Viču.
Jaz sem bil na Šiški. So prišle kakšne tete ponoči na obisk?
So telefonirale, jaz sem se temu izogibal, jaz sem bil resen, sem moral ponoči študirati.

Ampak po četrti uri zagotovo niste študiral.
Ne, ne. Po četrti uri, ne vem, kako je bilo s tabo, ampak?
Jaz sem šel spat že prej. In sem igral na karto, če me dobijo, se bom že zmazal.
Jaz sem spal zjutraj na avtobusu, ko sem se domov peljal.
Zvečer niste spal, nikoli?
No, ja, boril sem se s spanjem.
Ste kdaj brskali po direktorjevi pisarni, če ima kaj za spiti?
Ne, to je bil dolgčas. Jaz sem delal, ko je bilo najlepše v pekarni Center in je bilo luštno, peki so bili celo noč tam, dišalo je, fina družba in je hitro minila noč.
Igralec, takrat leta 78, Ko zorijo jagode, kdaj je bilo to?- Še prej, 77.
Potem ste pa piščance začeli klati.
To je bilo že prej.
A je to želja bila iz otroštva klati piščance?
Ne, to je bilo zelo preprosto, mama je delala v perutnini v Zalogu in potem se ji je zdelo, da se bo njen sin utrdil, če me pošlje v perutnino, potem se je pa še nekemu šefu zdelo, da bo najboljše, če me da na neko najtežje delovno mesto.
In ste jih res klali?
Ne, ne.- Čakajte, čakajte, kako se pa kolje piščanca?
Primeš ga in obesiš na nek instrument, ki se mu reče lira. In ga obesiš na liro in tako.

Kako pa s krvjo in to?
To pa je potem bil naprej en Marko, en hrvaški Srb iz Krajine.
On je pa imel nož?
On je pa potem eksekucijo naredil in če je on zbolel, je bila cela štala. Dejansko so piščanci šli k vam na zadnjo spoved. So imeli kakšne želje?
Ja, so bili zelo divji kriki, tako da grozno.
Grozno ja. To so slabi spomini.
Ja.
Lepše je bilo v filmu Ko zorijo jagode. Metod, takrat ste bili slavni. To je bilo noro, kako so gledali na vas, glede na to, da ste bili v soseski član tolpe, ki je preganjala drugo tolpo. Na eni strani klavec, pretepač, na drugi strani pa sofisticiran ljubimec, Ko zorijo jagode.
Sofisticiran prav?

Jaz sem se takrat počutil zelo začetniško. Sem imel zelo tremo. Sem slišal iz kulisja pripombe, pa daj Metod, primi, zgrabi to, to ni nič. So bili kritični.
Pa zakaj niste zgrabili potem. Kje je bilo tisto, je bilo preveč hormonov?
Naju je režiser dal pod en čudovit hrast, trde korenine, ker je bil to zelo lep prizor in potem sva sedela tam in čakala sonce. Sonce je prišlo in odšlo in midva sva sedela tam in sva bila vsa trda. Približno kot korenine pod nama.
So potem punce kaj navalile? Jaz sem začel s TV bolj pozno, mene bolj upokojenke kličejo, saj je dobro. Kaj hočemo.
Ja to je bilo, bil je poln nabiralnik, drži.
Ste kaj izkoristili te priložnosti?
Ne, nič. Mama je to prebrala, se ji je zdelo nobel, jaz sem se pa naveličal to brati.
Ker od filma Ko zorijo jagode, vaši intervjuji bolj naprej, vi bolj ženske spoštujete, ženski ego se vam zdi bolj osmišljen, lepši, moški ego se vam pa zdi bolj šovinistični, svinjski. Nimate dobrega mnenja o moških. Vsaj tako pišete.
Ja, to se pogosto dogaja. Kaj pa ti misliš Sašo, imaš rajši moške kot ženske?
Ne, ne, pustiva zdaj libido pa eros. Govoriva..
Jaz pa tega ne ločim libido pa eros. Se mi zdijo stvari zelo povezane.
Recimo, če bi jaz imel rajši moške, potem bi se dal operirati. Metod, ste kdaj vi razmišljali, da bi se dali operirati, da bi bili rajši ženska?
Tukaj nekje v srčku, kaj?- Če bi se še enkrat rodili.
Jaz sem čisto zadovoljen.
Jaz bi samo vprašal, če imate kakšno vlogo za Bibo, da bi igrala v filmu?
Absolutno, Biba je tako privlačna, da ne vem, zakaj potrebuje vas za posrednika?
Je, je ona privlačna. Jaz se bojim, da ste vi kak agent, ki bo zdaj tukaj meni samo? Kakšen agent, jaz samo prosim, da bi lahko igrala.
Prijatelj?

Ne prijatelj, jaz sem njen nadrejeni.
Nadrejeni?
To je že slabo, če ima igralka nadrejenega.
Jaz hočem njej dobro.
Jaz hočem, da sem jaz nadrejen.
Aleksander reci mu, da...
Res, za Bibo.
Da bi igrala v filmu?
Kaj zdaj Sašo, hočeš, da mu dam roko in je?
Evo, zmenjeno.
Evo, Biba je dobila vlogo.
Biba ima vlogo.

Metod?
Jaz sem prepričan, da bi mi on pomagal še napisati scenarij, ker s tem je kriza.
S scenariji?
S scenariji je kriza. Se mi zdi, da je nadarjen?
Jaz pa mislim, da smo en korak naredili pred Američani. Mi štajkamo že dolgo časa. Ja, samo oni bodo uspešno, mi pa neuspešno.
Metod, po tem končava prvi del najinega pogovora. Če bi se še enkrat rodil, bi bil moški ali ženska?
Moški. Ker so mi ženske všeč.

Če bi se hotel roditi kot ženska, potem bi mi morali biti moški všeč, to si pa težko predstavljam. Sem zapletel.
Nisem čisto tega dojel. Jaz sem te vaše intervjuje napačno presodil.

Je tudi možno, ker to se vedno vprašam. To je kot v šoli, ko dobiš tisto najbolj težko vprašanje in to vprašanje skoz dobivam in ne vem več kako ga rešiti. In upam, da ga bom rešil danes, z Ipfigenijo mogoče.
Vse bomo rešili. Vse to, postfreudovske sindrome.
A čutite to pasje lajanje?

Kaj pa je zdaj to? Pasje zavetišče. O, gospa Helena. Jaz nisem noben Saško.
Ja, kaj si pa vi domišljate, saj niste edini Saško na svetu.
Prosim, da se umirite gospa Helena in da v moji prisotnosti tega imena ne izgovarjate več.
No, jaz pa vas opozarjam, da v tem zavetišču pred temi kužki malce popazite kako se pogovarjate z mano, prvo damo. Je to jasno?
Prav, dogovorjeno, se opravičujem, če me je zaneslo.- Če prav vidim, gospod Peče, iščete psa?
Tako je. V SNS, pardon, gospod Hribar, ali lahko prosim izrežete ven tale lapsus.
Nič ne bodo rezali, saj niso mesarji.
Prav, si bom zapomnil. Torej, v društvu Lipa smo prepričani, da potrebujemo žival. Močno in kredibilno žival, ki nam bo v teh kritičnih časih nudila oporo in varnost.
To je res, v današnjih časih, gospod Peče, je težko najti pravo stran? žival, ki vam lahko nudi varno zatočišče, seveda. Z vsako stranko je težje.
Ja kaj pa govorite, moji kužki niso nobene stranke.
Helena, od kod pa vam to, da obvladate to perfektno pasji svet.
Jaz sem že od nekdaj prostovoljka, rada imam kužke, rada se z njimi družim in jih zelo dobro poznam. Gospod Peče, poglejte tega zlatega prinašalca, kako vas prijazno gleda. Vam je všeč?
Lep je, ja. Kako mu je pa ime? To je Bojči. Daj glas Bojči. Da, da. Jaz mislim, da bi se vidva lepo ujela.
Zdi se mi, da ni preveč navdušen nad menoj. Malce je še nezaupljiv. Prinašalci so znani, da imajo strašno radi ljudi. Povem vam, da so med vsemi kužki ti še najbolj ljudski. To je res Helena. Poznavalci pravijo, da so nekako nepogrešljivi del vsake pasje koalicije.
Grrr, grrr, grrrr.
Kaj pa ta zverina?
To ni nobena zverina, to je Zgago.

Je kaj napadalen?
Ja, lahko je zelo neugoden. Zelo neugoden. Vau, vau, vau.
Zgago, Zgago daj tačko.
Daj no.
Gospod Peče, ta Zgago ne verjamem, da je primeren za vas.
Joj, jaz mislim, da ima gospod Hribar prav. Tale pitbul Zgago je zamenjal že precej gospodarjev in vsakega je ugriznil. In najhujše je, ko ga zapustite, takrat je zelo napadalen.
Groza, res je napadalen. Kaj pa ta dalmatinec, kako mu je ime?
Ja tega vam pa žal ne morem povedati, ta kuža ima zelo neobičajno ime za kužka.
Helena, ali kaj prikrivate. Povejte nam za kaj gre.
Ne, ne bom, ne morem in ne smem. Ane, kužek.
Dobro, zdaj mi je vse jasno. Kaj pa počneta tam labradorec in boksar.
Ja, to sta pa naša Borči in Kata. To je pa ljubezen na prvi pogled, kaj hočemo. Borči boš šel takoj dol. Borči, lepo te prosim, ne me spravljati tukaj v zadrego, takoj pojdi dol. O, Marija.
Težko je razumeti ta pasji svet. Metod, kaj pravite, kateri bi bil najbolj primeren pes za gospoda Pečeta? Težko bi se odločil, ker sploh ne vem, če ima on rad pse.
Očitno ima rad.
Ampak on kot nacionalno zaveden, bi moral izbrati kakšno slovensko pasmo, recimo kraškega ovčarja. Nikakor ne.
Namesto teh.
Zakaj pa ne, gospod Peče? Nikakor ne, ker to je že sugestija in sugestij ne bom sprejemal. Recimo, mi smo imeli zdaj na nacionalni televiziji slovenski avto leta, pa ni bilo nobenega slovenskega avtomobila, kaj je audi zmagal ali kaj? Zakaj bi moral imeti slovenskega psa. Ne vem, pa tudi to, da sugestij ne sprejema ni najbolje za politika. Gospod Peče, to ste pa razočarali gospoda Pevca.

Gospoda, ki je igral v filmu, Na svidenje v naslednji vojni, mu ne gre zaupati.
O, ti moški, dajte se zmeniti. Jaz pravim, da potrebuje podrejenega psa. Vzemite tole psico. Hočem reči kužko. Čakajte Helena, to je pa napad na gospoda Pevca, ki je igral v vojni, da mu ni za zaupati.
Ne vem, to bo moral Sašo Peče sam povedati.
Gospod Pevec, bi vas vprašal, bi se včlanili v Lipo?

Ne bi se, včlanil v Lipo, nisem se še v nobeno stranko. Bom rajši pod kakšno lipo.
Gospod Peče, pravi gospod Pevec, pod lipo je tudi lepo.
Ja, samo ne pozimi.
Zgaga boš tiho!
Gospod Brdajs, ko je šel, ne, Krpan, ko je šel na Brdavsa, se je stvar ustavila v lipi, ni šlo več naprej.
Hočete reči, da sem Brdavs? Ne, gospod Peče.
Ja, saj ste kot en Turk, glej ga.
Gospa Helena, kaj boste vi ocenili, katerega psa mu boste dali?
Jaz bi predvsem rabila nove brikete. Nove brikete za te kužke, sicer bi mu pa dala to Kato, ki je bolj podrejena.
Gospod Metod, vi imate psa? Ja. Potem pa veste? Mogoče gospod Peče, pa pridite h gospodu Pevcu, imate kakšne mladičke, je psička?
Ne, je psiček, pa tudi nekako je tiste vrste psiček, ko ne moreč imeti več mladičkov.
Kako pa to?
Ja, tako pač.
Potem je tak kot določene osebe.
Uboga Kata. O uboga Kata.
Dajte jo vzeti.

Borči pojdi dol.
Dobro, gospod Peče, gospa Helena, hvala za ta izčrpen pregled kinologije v Sloveniji.
Pa brikete prinesite.

Zdaj pa ena pevka, ki smo jo zelo teko dobili. Poje v Ameriki, zdaj je pela v Keniji, pa je morala oditi. Pela je tudi na predsedovanju, 1. dan EU, ko so začeli, ni bila pa zaželena na proslavi, zvečer. Tina.

Še zmeraj je z nami Metod Pevec. Slovenski režiser, igralec, publicist, novinar kritik. Nekoč zaposlen na RTV. Zakaj nocoj Metod? Poglejte, zmerja napovejo nova plošča, nov singl, nove zadeve, ta se bo slekla tam, miss Slovenije bo nastopila na pojedini in kazala na pol nago rit tistemu, drugemu, tretjemu in zakaj ne bi povedali še za Slovence, ki ustvarjajo. Metod Pevec dela nov film z naslovom Estrelita. Poglejmo si insert.

Moj mož je 30 let igral na to violino, pa ni bila njegova, on je bil njen. Danes je prišlo pa 100 ljudi, pa noben ni jokal. Si ti jokal?
Sigurno je kdo jokal.
Ja, en fant je jokal.
Kdo je jokal, si ga ti videl? Ti si igral z njim?
Ja.
Kje.
Ta skoz dol pada.

Zakaj ga ne marate?
Kdo pravi, da ga ne maram?
Jaz.
A hoče, da na koncu zaključim?

Tebi je tako lahko.

Metod, tole pa, vsaj iz tega inserta, se pa precej počasi odvija.
Se ti zdi?
Ja.
Dober film gre počasi in lepo.

To bodo prišli iz dvorane vsi v depri.
Ne, ne. Ni to tako. Tudi Pod njenim oknom, ni bil ravno deprast. Saj ta je tudi tak.
Tam mož reče, razbijam čaše?
Ja no, tudi nekaj tega mora biti, saj je v življenju tudi nekaj takih temnih trenutkov.
Pa to ni posledica tistega s piščanci?
Ne, ali pa. Ne vem.
Kakšne so razmere zdaj v filmu? Grozljivka to ni. Ne, to je ljubezenski film.
A to je ljubezenski film?
Ja, ja. Ker vi pravite, da je slovenska politika grozljivka.
Bolj ko jaz to opazujem, se tako zdi.
Metod, zakaj pa ne snemate potem kakšno grozljivko? Tega ne bi naredili?
Ne, ker ni moj žaner. Jaz je nimam rad in ne morem delati nekaj, kar jaz nimam rad. Jaz lahko delam samo po svojih afinitetah.
Kako pa to vi tako ljubezensko erotično tudi naravnano, kako potem sodelujete z Vaskom Simonitijem. Si je že ogledal kak vaš film?
To ne vem. Ga nisem vprašal.
Ga niste vprašal?- Jaz ne sprašujem ljudi, če gledajo moje filme.
Sem prepričan, da ga ni, ker on je napisal Fanfare nasilja. Ste brali knjigo?
Nisem. Mogoče pa bi.
Mogoče bi pa poskusil s kakšnim posiljevanjem, groznim posiljevanjem, 40 statistk iz juga posiljenih, pride Slovenec.
Kdo bo pa to gledal? Vasko Simoniti recimo.
Pa potrebujem več gledalcev. Ne znate vi taktizirati? Imate probleme s skladom, kajne? Ja, probleme imamo.
Kaj je tam ves čas narobe, a gre za denar? Jaz ne razumem več, ampak obstaja dejstvo, da v enem letu ni bil sposoben financirati enega filma. Obstaja preprosto dejstvo, da moji kolegi, ki so delali na filmu, delajo v Zagrebu, držijo mikrofone, pomagajo Hrvatom, hrvaški kinematografiji, ki ji gre dosti bolje.
Ja dobro Metod, ampak zdaj govorimo o vaših filmih. Ali mi lahko poveste en prepričljiv razlog, da si ogledam slovenski film?
Jaz ne bom govoril o enem razlogu, ker jih je tisoč, ker obstaja preprosto dejstvo, ki je izračunljivo in to statistično, da je slovenski film bolj gledan kot ameriški film.
To pomeni to, da bi verjetno bil dolžan še razlog zakaj bi šel gledati ameriški film prej kot slovenskega. Ker resnica je ta, da slovenski film imajo gledalci zelo radi, ga pa tudi zelo kritizirajo. To je normalno. Ampak jaz imam občutek zadnji čas, da je politika šla v drugo smer. Da imamo rajši proslave. Ste kaj gledali? Vi ste režirali eno proslavo, pa ne za dan državnosti, kajne?

Ne, ne. Jaz sem režiral eno samo proslavo in to je bila Slovenka leta in je bilo zelo lepo.
Si je kdo zapomnil kaj od tega? Je bilo tako kot da ste opinion maker tega?
Ne, ne.
Pa gledate državen proslave?
Ja seveda, to je državljanska dolžnost. Pa dajte to poskusiti, če na filmskem skladu ne gre.
Kako boš naredil zanimivo proslavo, če pa ne moreš vplivati na program, ker ti dajo spisek in pride nekdo in dolgočasno govori.
To pa ne smeva. Ste gledali zadnjo proslavo ob dnevu EU?
Ne. Zadnje čase špricam.
To je bilo krasno, to je bilo noro. Fino.
Se mi je zasmilil televizor, se mi zdi, če bi imel starejši televizor, ki bi ga lahko nesel naslednji dan na odpad, bi pa to šlo.
Ja no, saj te prireditve, proslave so reprizni program, ves čas je isto, vsako leto pride isto in je malo dolgčas.
Ampak Metod, potem sklepam, da niste najbolj brihtni, če se ne morete s filmskim skladom nekaj zmenit. Na radiu ste bili v službi, na TV, poznate generalnega direktorja, poznate kaj člane sveta RTV. Meni reci, boste naslednje leto režirali proslavo.
Bom rajši Carleoneju rekel, se bolj zanesem na to, očitno bo to rešitev.
Vi ste v enem filmu igrali vojaka.
V Nasvidenje v naslednji vojni. V več filmih sem igral vojaka.
Potem ste šli pa res v vojsko, kajne?
Tudi, ja.
Kako greš potem, vojaka igraš in greš v vojsko?
To je bilo dobro, ker mi je to naredilo eno lepo izkušnjo.

Ko sem šel k vojakom, sem imel srečo, da je moj nadrejeni gledal ta film in še večjo srečo, da je JLA oficirju bil tak film všeč.

Kar je imelo za posledice, da sem vojsko prestajal tako, da sem vojakom na letališču v batajnici predvajal filme. Ste bili kdaj v Cannesu?
Letos. Ne, lani.
Ste bili, kajne? Pa ste rekli, da ste se počutili slabo kot Slovenec.
Tam smo nekaj hodili po tepihu, pa se nisem počutil dobro, doma je pa že takrat vsa ta kinematografija obtičala. Ni dober občutek. Pogovarjaš se z drugimi ljudmi iz drugih kinematografij, tukaj doma pa rešujemo elementarne stvari in je ta zagatna situacija za katero nismo mi krivi in potem pade slaba luč na vse filmarje.
Vam bom jaz pomagal. Prepričan sem. Pustiva zdaj to. Ste že bili gost pri Larryju Kingu.
Ne bova se midva videla.
Ne bosta se videla. Naj povem, da je težko priti kot slovenski ustvarjalec na CNN, še težje k Larryju Kingu. Samo najboljši, samo tisti, ki so res presežek. Vključujemo neposredno Larry King in Artur Štern.

Še dobro, da imamo CNN Alojz. Nisem vedel, da ste imeli v predsedniški kampanji junaka, ki je tako uspešno manipuliral z mediji. Artur, to ime si bom zapomnil.
Ja, ne vem, meni se je ta poteza zdela precej pobalinska. Kaj praviš France, preklopiva na kak drug kanal.
Izvoli prijatelj, ti imaš daljinec, ti si pilot, jaz pa kopilot. O hudiča, kaj pa počneta ta dva nevernika.
Prav ogabno, ne vem kdo sploh lahko gleda kaj takega.
To je nemoralno, to je dekadentno. Povej mi, kako se je lahko mariborska nadškofija lahkoverno vpletla v ta posel.
Čudna so pota gospodova France. Kapital je brez morale in skušnjave so vsak dan večje. Daj lepo te prosim, preklopi na bolj normalen program. Ja kaj čakaš.
Saj sem preklopil France. Teh pornografskih kanalov ni tako malo.
Ja koliko pa jih je, križana gora?
Ne vem, pravijo, da kakšnih 5 ali 6.
Joj, joj, sama pornografija. Kaj se to dogaja v tej prekleti slovenski družbi. To je pa mobitel. Kardinal Rode, kdo je?
Pozdravljeni ekselenca, tukaj nadškof Kramberger iz Maribora.
Joj, ravnokar se pogovarjam o tebi, France.
Kdo pa je z vami, slišim čudne glasove.
Ja, ja, France, to so zvoki vaše nesrečne poslovne dejavnosti imenovane T2. Povejte mi, kdaj se boste znebili tega hudiča.

Delamo na tem vaša ekscelenca in resnično nam je žal, da je vse skupaj šlo tako daleč. Dobro, potem pa povejte mi, ali boste svoj večinski delež prodali Špancem ali Avstrijcem.
Kolikor vem, je na mizi kar nekaj ponudb, bojim pa se, da ne bomo dobili tistih 300 milijonov evrov.
Kako ne boste? Morate! Zapomnite si, da Vatikan nikoli ne prodaja pod ceno.
Povejte mu, naj poskusijo prodati kakšnemu domačemu investicijskemu ali finančnemu skladu.
Oh ne, skladi so zelo slaba rešitev, dragi moj metropolit.
Kaj pravite ekscelenca.
Nič, nič, nadškof Uran je imel neko idejo. Dobro, kaj naj rečem Franc, potrudite se in pazite na svoj ugled, lahko noč.
Lahko noč.
Tale pornografija nam dela veliko škodo ekscelenca.
Kaj hočemo, v takšnem svetu živimo. Prosil bi te, da vendarle najdeš nek normalen, človeški program. Tole neenakomerno dihanje je prav moteče.
Poskusil bom najti našo nacionalno TV.
Dobra ideja Alojz. Nekaj bolj duhovnega. Nekaj bolj, kako bi se izrazil? Kaj pa je to?

O, dober večer gospoda. Vidim, da ste v tej bogati ponudbi vaše bogate telekomunikacijske družbe pa vendarle našla nekaj tudi zase.
Ja. Pozdravljeni, lepo, da sva vas ujela, upam, da nisva kaj pomembnega zamudila.
Hribar, a je to tista ničvredna oddaja, ki nas prikazuje kot neke debilne lutke. Še dobro, da je ta udba mafijski cirkus tako pozno, da tega zagotovo nihče več ne gleda.
Veste kako je, bojim se, da je v tem terminu, ko smo mi na sporedu, pornografija edina protiutež gledanosti, kaj hočemo, imamo pa svoje orožje in to je naša psihologinja Ipfigenija.

Hvala lepa.
Hvala lepa. Spoštovane gledalke, gledalci, lepo pozdravljeni, gospod Metod Pevec, me veseli, da ste se oglasili tudi pri nas. Enako.
En krajši psihološki test bi naredila, če ste za to.
Ja. Pravijo ljudje, tudi vi ste rekli, da se bojite višine.
Zelo.

Veste gospod Pevec, modri ljudje pravijo, da človek išče pa tudi najde svobodo v gorah. In mislim, da je to glavni problem, ker gospod Metod mislim, da se ne bojite višine, ampak svobode. Ste mogoče kdaj razmišljali o tem?
Ja saj svoboda je nevarna reč in zato jo v časih tudi prepovedujejo. Obstajajo določene institucije, ki se ukvarjajo s tem, da svobodo malo zatirajo. Se najbrž ne zavedajo, da je napak.
Zakaj sem prišla do te ugotovitve. Kot mladi ste bili član nekih tolp, kot otroci ste imeli tolpe. Rekli ste, sramoval sem se teh tolp. Pa vendarle si niste drznili izstopiti. Zato, ker si niste upali postati svoboden.

Potem pride do problemov, začnete klati putke, kar pa je najhujše, to vpliva tudi na vaše domače, imate menda tudi kužka doma, ki rad čez ograjo skače. Ali je to res?
To je res. Sicer zdaj malo manj.
Ampak se je pa to dogajalo. Kaj ste takrat naredili, ko je kužek skakal čez ograjo, povejte, kaj ste naredili? Povejte.
Povišal sem ograjo.
In ko je spet skočil?
Spet sem povišal ograjo.
Za koliko? Za 20 cm menda.
Tako, ja. 50 in 20. Smešen sem izpadel.
Koliko krat ste pa višali ograjo? Dvakrat.
Dvakrat ste kužku hoteli preprečiti svobodo. Ampak ni čisto res, jaz sem mu hotel omogočiti svobodo znotraj našega dvorišča. Ali ni to lepo?
Ni to. Gore, gore, gospod Pevec. Planine.
Naredil sem mu hiško s centralnim ogrevanjem. Rad sem ga imel.
Glejte, velika je razlika med svobodnim umetnikom in človekom, veste. Morda ve kaj več o tem tudi gospod Branko Djurič Djuro, ki ga imamo tam na ekranu. Kaj pa vi menite glede tega.
Dober dan, tudi tebi Metod, tebi Ipfigenija, to mislim, da svobodo imaš veliko in malo. Mala svoboda je kot ženski reproduktivni organ, velika je, če je majhna. Za veliko svobodo to pomeni, da je človek osvobojen od vsega, ne gleda več slovenski film, ampak Našo malo kliniko.
Hvala lepa gospod Djuro. Kaj pravite mogoče na ta komentar?
Ja tako, spreten komentar, Duro vedno zna?
Glede svobode me zanima, to jaz govorim.
Aha, o svobodi. Nisem jaz čisto razumel te male in velike svobode. Se to nanaša na malo svobodnega mojega kužka, ki sem mu omejil?

Seveda, mala svoboda vašega kužka okoli vaše hišice, velika svoboda sem pa že na začetku rekla- gore. Ne da se bojite višine, svobode se bojite.
In kaj bova zdaj naredila?
Jaz imam predloge.
Ker jaz vedno pogrešam pri vas terapije.
No, glejte, eno terapijo imam za vas. Jaz vam predlagam, da pustite režijo in greste v planine za pastirja.
In se sprijaznim s svobodo, pa še psička lahko s seboj vzamem.
Pa še psička lahko, a ni to lepo.
Pa bo zelo svoboden. Samo se bojim, da bo ovce preganjal, ker je lump.
Saj se bo navadil, vsega se je treba navaditi, svoboda ne pride kar tako.
Samo malo zmotno mislite, da imajo kar vsi psi radi svobodo.
Seveda imajo.
Jaz pa mislim, da moj pes kar malo uživa v tem, da sem jaz njegov gospodar.
Ker ste ga vi dresirali, ker ste ga vi vzgajali gospod Metod.
Ampak potem sem bil dober, kajne?
Ja, niste bili dober, če ste povišali kužku ograjo, če je hotel biti svoboden.
Ja, ampak kaj bi bilo na drugi strani, če je on hotel biti svoboden, če bi preskočil ograjo, tam zunaj so avtomobili, ki dirjajo, on je bil pa zaljubljen in potem je tam zunaj ta svoboda zelo nevarna.
Ne morete gledati, kaj vse se lahko zgodi. Za ograjo je ljubezen.
Saj v tem je problem.

Jaz tudi ne smem. Meni so tudi postavili plot.
Za pastirja pojdite, vam predlagam.
Dolgčas bo malo.
Ne bo vam dolgčas.
Zmeraj imate pa take predloge, ki so?
Meni so zelo všeč, jaz ne vem zakaj ste še tukaj.
Kam morava zdaj? Na stolček nazaj, za pastirja, ovčke pasti, to se splača.

Ipfigenija, prijeten ta naš Metod.
Zelo prijeten, ravno zaradi tega, treba je?
Nežen fantek, kajne?
Seveda in nisem pričakovala od njega to, da kužku vzame svobodo. V planine pojdi.

Mislite, da je bolj krutega srca?
Mislim, da ne, ampak živi v določeni zmoti, ki jih je treba popraviti.
Boste prišli kaj na obisk gor v planince?
Vsi bomo šli, tudi gospod Hribar, svobodo iskat.
Nazaj v planine.
Svobodo iskat.
Ampak planine so nevarne.
Svobodo, saj ste novinar, saj veste, svobodo je treba iskati.
Hvala lepa.

Metod, kako je biti na takem psihoterapevtskem performensu?

Ja, presenečen si nad to svobodo.
Ste zdaj kaj odnesli? Boste šli v hribe?
Ne, v hribe bom še šel, zakaj pa ne?
Bojim se samo hoditi tam, kjer so prepadi spodaj.
Saj tam se ne hodi, tam se pada.
Ne, ne, so tudi take stezice. Sem imel take izkušnje. A verjamete v Newtonov zakon. Kaj pa če vi ne bi padli, če bi stopili čez mejo?
Ja, pa jaz ne bi če. Ne, ne.
Zdaj pa, kdo pa sta ta dva gospoda, ki naju opazujeta?
Dr. Rupel!
Dober večer.

Bi tako rekel.
Lepo pozdravljen gospod Hribar. Kako ste kaj? Gospod Rupel ali ste res rekli, da morajo naše pevke od danes naprej peti v nemščini?
Glejte, jaz ne bi glede tega zdajle, jaz sem tukaj zato, da spregovoriva kakšno o samostojnosti Kosova z gospodom Bajramijem tukaj.
Tako je.
On je dal pobudo, da bi se dobili na Brdu pri Kranju. Danes sem bil že štirikrat tam, se mi ne da, sem rekel, da bomo pri meni doma naredili. In jaz bi v tem trenutku rekel takole; Slovenija predseduje EU in mi bomo vse uredili. Zdaj me pa zanima, ker je tukaj že vaš gost, gospod Pevec, jaz ga poznam, sem zanj slišal, sem mi zdi v redu. Kar se tiče proslave, kar se tiče ob dnevu samostojnosti na Kosovu?
Dr. Rupel, trenutek, da vas prekinem, je to šlo mogoče zaradi pogovora, ko sem mu ponujal službo za?
Točno za to je šlo. In sedaj me zanima nekaj stvari, če bi on prevzel, da bi režiral to prireditev. Zdaj je vprašanje, kdo bi vodil, kdo bi bil gost, kakšen umetniški vložek, ognjemet jaz predlagam, da naredimo najdaljši ognjemet na proslavi na Kosovu, kakšen dve ure, štiri ure, cel dan. Kaj pravite?
Jaz predvidevam, da imajo takšne proslave zelo soliden budget.
Res je, mi bomo vse podpisali.
No, no. Tega še nisem slišal, take producente jaz rabim.

Bajrami, če boš kaj rabil, ti meni povej, bom zrihtal.

Lahko ti zrihtam Brigito. Imaš dovolj zastav. Ceco, Ceco, ali pa Severino.
Povej, bom jaz... Imaš dovolj zastav?

To je premalo, imeti moraš 300 zastav.

To bom jaz zrihtal. Catering Slovenija.
Aleksander, morava se zmeniti, to gre za proslavo na Kosovu.
Pa kaj rabite potem gospoda?
On bo režiral, ker vsaka predstava mora imeti režiserja, ampak mi bomo povedali kako bo režiral. Ramiz ima prav.
Spoštovani kolegi, se opravičujem, kot je rekel gospod Ramiz, vsaka predstava rabi režiserja.
Dimitrij, jaz vem, da si ti velik človek, ampak sedaj se moramo zmeniti, da ne bo kaj narobe.
Mi smo prijatelji.
Pričakujemo vse pritiska iz vseh strani.
Ramiz?
Dimitrij, vi ste nekoč nastopali v raznih propagandnih filmih. Še kot dijak, študent. Seveda.
Kako vi svetujete, na Kosovem imajo svojo vizijo te predstave, kaj pa vi kot filozof svetujete gospodu Pevcu? Čakajte gospod Hribar, ravno zaradi tega teče debata. Če bomo filozofirali, nikamor ne bomo prišli.
Samo malo in ravno zato Slovenija predseduje EU in smo dobili priložnost....

Kakšna priložnost, vsaka priložnost...
Vsi hodijo na Hrvaško.
Glejte, gospod Metod sploh ne pride do besede, dajte

mu besedo.- Če režiserja preveč do besede spustiš, je sranje.

Režiser ne sme preveč govoriti.
Čakajte, vi vabite režiserja in ne sme spregovoriti.
Tako je, ker mi ga tudi plačamo. Mi plačamo režiserja.
Obravnavajo naj me kot slovenskega režiserja.

Metod Pevec, žal, samo slovenski režiser. Gledalke in gledalci, na svidenje.

Dobrodošli v politiki Bajrami.
Zdaj pa takole okrog vpijete. Ma vi ne pridete v EU. Bomo zrihtali ognjemet.
Ramiz, ne bom.
To ti pravim.
Imamo sredstev kot hočeš.
Kaj se zdaj sploh s tem ukvarjam.
Rupel ne bo nič naredil, vse bo narobe.
Ramiz...
EU, saj ne morem delati. Sploh ni na nivoju. Kot sem rekel včeraj, saj bo šlo.

Ne bo šlo.
Tiho bodi.
Ne bom tiho.

Ne moremo se pogovarjati takole...
Tiho bodi, se ti rekel, tiho bo.
Ne bom tiho.

Prejšnja: 22. 12. 2007

Naslednja: 19. 1. 2008

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: 12. 1. 2008