Odprti kop - Hribar: 19. 1. 2008

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 19. januar 2008, Vse oddaje

Prejšnja: 12. 1. 2008

Naslednja: 26. 1. 2008

Dober večer gledalke in gledalci. Tragično je to vzdušje tukaj na RTV- ju. Pa ne samo na RTV- ju. Umrl je šahist Bobby Fischer, jaz sem ga spremljal od vsega začetka, on je bil moj idol. On je bil individualist. On se ni podredil črednemu nagonu in taki ljudje potem umrejo. Eni zapuščajo čredo, množico, Vozelj Marko, Peče- Jelinčič, ljudje odhajajo na svoja lastna pota, razmišljajo s svojo glavo. A veste v čem je problem? Gledam delavke Mure, 400 evrov na mesec, ampak morate vedeti, da ima masa energijo, ta energija ne dopušča nobenih opcij. Kakat, lulat, papat, pupat. To je dovolj in če tako razmišljaš, 400 evrov ni malo za te stvari. Ampak ljudje Božji, treba je dobiti svojo energijo, vklopiti svoj agregat in se temu upreti. In jaz sem v družbi ljudi nocoj v oddaji Hri- bar, v družbi ljudi, ki nimajo nobene opcije, da bi bili kdaj v čredi, niti ne želijo biti na vodstvu te črede. Mi se z njimi dobimo, poklepetamo in gredo svojo pot. In svojo pot bodo odšli kljub stavki RTV Slovenija. Si predstavljate, stavkali bomo! Stavkali! Veste kaj bodo gledalci na forumih pisali? Še stavkajte, to je bilo super! Tak program hočemo.

In pazite zdaj, pride pa do tega, poznate dvojno vijačnico, Watson, citozin, kamni. Veste biologija 7. Razred OŠ. Štirje so.

Približno nekaj takega se dogaja zdaj na RTV. Ob enajstih zvečer smo, ob polnoči zvečer smo, drugič bomo ob 6h zjutraj bomo. Zaradi krize javnega zavoda RTV se zna zgoditi, da bomo vsak dan na sporedu v primer timeu. Si vi to predstavljate. Bučke.

Dober večer. Bučke začenjamo na večerji, ki jo je za italijanskega predsednika Napolitana priredil naš predsednik Türk. Poglejmo, kaj je bilo na meniju. Spoštovani gostje, v naši piceriji vam nudimo pester izbor pic. Najprej bi rad povedal, da vam nudimo klasično pico, štirje letni časi, potem imamo mornarsko pico, ki je z morskimi sadeži, ki so nabrani sveži iz hrvaškega morja. Potem vam nudimo tudi špagete carbonara, ki so tudi pripravljeni pred vami. Potem vam nudimo tudi pico za vegetarijance, pico rukola, potem z mozzarelo, da ni pretežko za želodec, ker je že pozna ura. Potem vam nudimo še pico, ki je neka novost, potem pico s tuno, potem vam nudimo vražjo pico, }avolo, potem vam nudimo pico s pekočimi feferoni, domačo salamo in panceto iz obmejnega območja Kraškega. Najbolje plačani novinar Vladimir Vodušek je v svojo oddajo Vroči šov, povabil poslance društva Lipa in njegovega managerja. Nekaterim je bilo res vroče. Spoštovani gledalci, dobrodošli v oddaji Vroči šov. Nocoj gostim predstavnike Lipe, ki so se odločili da je treba delati na človeku, ker je prišel drugi čas in so se odločili, da je treba delati samo na človeku in nekaj storiti zase. Najprej bom vprašal gospoda Pečeta, kaj bo on naredil na svojem telesu in kaj je treba storiti za boljši videz.
Najprej je pomembno imeti rad samega sebe in če imaš rad samega sebe, potem ni problema tudi kaj spremeniti, ker veš zakaj si spremenil. In kako boš spremenil? In to je osnova.
Dobro, to je vaše mnenje. Kaj pa bi vi gospod Zagorac naredili pri gospodu Pečetu, bi kaj spremenili? Ste zadovoljni z njegovim videzom? V končni fazi vi ste le stilist prve klase.
Seveda zadovoljen sem, ampak gre za določen detajl, njegov podbradek, ki v prvi vrsti moti mene in pa zagotovo tudi njega.

Dobro gospa, imam informacijo, da vam Playboy ponuja kar ogromno vsoto denarja.
Res je, ponudili so mi kar ogromno vsoto denarja, nekaj tisoč evrov, ampak sem zaposlena in ni vse v denarju, tudi v študentskih bonih. Moje telo je le moje telo.
Z vami je tudi manager, imate kakšno strategijo za preživetje?
Strategija je sledeča, v prvi vrsti gremo kupiti nove obleke, ker jaz sem skupino Lipa prevzel pred enim tednom. Zdaj gremo se depilirati, postriči, počesati in na koncu vsakemu pripada ena dobra večerja.
Tukaj gledam vašo sprednjo stran, samo nikjer ne vidim, kje je tukaj človek socialni progam in neke vizije za naprej, človeka pa ni tukaj. Jaz tega ne vidim.
To ni točno, gospod Vodušek, da ne bo tako kot z gospodom Poljšakom, kar se dogaja sedaj.- Čakajte, gospod Poljšak, kaj pa sedaj delate?
Ja kaj je? Ma je vroče, mi se paše sleči, se bom slekel.
Mislim, se lahko oblečete nazaj, kaj pa se greste to?
Super oddaja. Ostajamo pri Vodušku. Danes dopoldan smo v redakcijo dobili posnetek, ki močno obremenjuje tega novinarja. Kot se kaže, naš Vladimir ni zadovoljen z vlogo, ki jo ima kot novinar na TV Slovenija. Zato je, kot boste videli, iskal novo življenjsko priložnost pri našem najbolj znanem producentu.
Prosim, jaz bi te nekaj vprašal, upam, da te ne motim preveč.
Ja, motiš me.
Jaz vem, da boš ti zdaj snemal neko novo serijo, naša mala SNS.
Pa kaj.
Jaz bi rad neko vlogo, mislim, nekaj bi rad v tej seriji, pa rad igram karkoli, ker vem, da bo.
Ja in?
V terminu bo vročega. Lahko mi daš tudi vlogo mikrofona, mizo. Ni problem, samo da dobim neko vlogo in...
Nobene.

Lahko igram kamero, samo neko vlogo mi daj, prosim te.- Igralce jaz sam zbiram. Noben me ne mara.
Poglej Vodušek, ti si najboljši tukaj na Tv, brez veze, da bi bil kakšen klovn v naši mali, slovenski nacionalni stranki. Prav.
A tako. Potem pa nimam šans.
Nimaš nobenih šans.
Ti delaj svoj Vroči stol, jaz rabim profije, ne pa amaterje. Ameriški predsednik Bush je doživel nov kulturni šok. V Združenih arabskih emiratih je užival kot kamen na Marsu.

No, ta teden je bilo v arabskem svetu veliko prometa. V Savdsko Arabijo se je odpravil francoski predsednik Sarkozy. Komentar Jurija Gostinčiča. Srečala sta se dva velika državnika. Srečanje je bilo dokaj plodno. Medtem, ko so eni nosili rute, so drugi proti rutam v svoji državi. Ne pustijo jih v šolo, ne pustijo jih v javne ustanove in še kam. Tisti, ki so nosili rute, so bili tokrat precej prijazni do tistih, ki jih niso nosili. Še bolj pa so bili prijazni zato, ker ni bilo žen.

Ti poslušaj, a si že kupil parcelo?
Kupil sem parcelo, nezazidljivo, ampak bom naredil zazidljivo. 1000 kvadratov. To ni nobenega problema, jaz sem to kupil.
Imaš pot vrisano notri ali ne? Brez poti, nič nimam.
To je pa slabo. Ampak moraš to urediti. No, tako. Srečanje je minilo v prijetnem duhu, kakor smo govorili v času sovjetskega bloka. Na vrsti je šport in Zmago Sagadin.
O, dober večer, tokratni športni blok bomo namenili črni ovci alpskega smučanja. To je, kdo drug kot Bodie Miller. Fant je svojeglav in nekoliko poseben. Bojda živi v svojem svetu. Poglejmo, kaj se mu mota po glavi.
Ne boš več živali pobijal. Pa pastirje strašil. Pa Brinclju boš novo hosto stepel.

Nobenemu nič ne skopljem, pa limance nastavim, pa sračje perje stepem. Hehe. Da, madonca, dobro je ukinil Kekca. Zdaj pa je na vrsti vreme, ki je tokrat namenjeno vsem Evropejcem.
Z nami je inženir Janša.

Ja, hvala gospod premier. Ostanite v bistvu še naprej budni. Lahko noč.

Zdaj smo pa tam, gledalke in gledalci. Potrebuješ ne potrebuje več Vozlja. Zato se je odvezljal. In sedaj Vozel razvezan upa, da bo zvozil. Čeprav se zna zgoditi, da bo zavozel. In oba dva skupaj, zgodovinski dogodek, Jože Potrebuješ in Marko Vozelj.

Mare živjo. Jože živjo.

S fanti se poznamo že toliko let, da se bomo tikali, Marko je celo moj sosed, fejst človek, še danes ne vem. To je res zgodovinsko, zakonca sta recimo, ko gresta narazen, težko, da bi ju dobil skupaj. Razen pri kakem Jerryju Springerju. Kdo je zdaj ata, pa kdo mama v ansamblu.

A je bil ata pa mama?
Po mojem je bilo tako. Jože?
Ne vem, jaz se samo bojim, da to naše slovo ne bo danes izpadlo kakor, da preveč patetično, kakor da se dva geja ločujeta. Še vseeno bolje, da sva ata in mama.
Dobro, Jože, samo porušili ste sedaj vsaj nekaj sistemov vrednot. Oba sta vzgojena v Krščanskem duhu. Vsi smo mislili, da bosta ostala skupaj, ne kot geja, ampak kot ata in mama, da do te ločitve nikoli ne bo prišlo. Pa tudi s pragmatičnega vidika, Peče in Jelinčič sta se tudi razšla. Kaj če bodo sedaj sledili zakonski, po vajinem vzoru. Kaj če se bodo danes začele ločitve po vseh Sloveniji. Veš kaj, zdaj če se imata ata in mama rada, potem pride neka tretja stvar ven in sedaj je prišla neka nova stvar ven, tako da v bistvu tukaj tudi Krščanstvo uči, da ljubite se med seboj, ampak najprej pa ljubite sebe. Če sem pač začutil, da bi šel preko sebe, če ne bi tega naredil, potem imam res vse rad, če naredim to, kar čutim. Če pa tega ne naredim, potem bi pa lagal drugim. To se pravi, da laž ima kratke noge, ampak je veliko slabša, če bi sedaj ostal in nekaj igral.- Že, Marko, Jože, danes je vseeno drugačno vzdušje, tukaj sta v drugačnih vlogah. Če bi še en mesec nazaj naredili intervju, bi bilo polno smeha, polno vsega. Je težko Jože, ko nekdo po 18- ih letih gre?
Zdaj pa Sašo, glede na to, da smo mi res prijatelji, ti si ravno takrat enkrat Ga- ga štartal...
Ja, isto smo začeli.
Pa smo že prej ugotovili, ti si šel s Filipčičem narazen po enem letu, mi pa...

Oprosti, samo to misel moram povedati.
Že, samo bom pa iskren. Midva s Filipčičem, preden sva se razšla, sva drug drugega pošiljala v rodilne organe, en je bil kreten, en je bil osel, en je bil fucker, en je bil feget. Kakšne sta si pa vidva dajala? Sigurno je bilo tudi, ko je Marko povedal. Na kaj si mislil?
Nikoli ne bom pozabil, 22. novembra, jaz to že kar nekaj časa vem, veliko prej kot ostali, celo veliko prej kot Matjaž in Vinko, bilo je ob pol enih popoldan in takrat sem izrekel eno večjih laži, ki sem jih ampak so čisto spontano prišle. Sem rekel, a veš, da sem to mogoče celo pričakoval. Totalna neumnost. V resnici sem si želel, da bomo penzijo skupaj pričakali. In mi je, predvsem povem, zelo hudo za to.- Želiš imeti novega člana ali članico, da je boljši pevec kot Marko, ali slabši?
Predvsem, nikoli jaz ne bom za Markota nadomestilo iskal. Čuki bodo prav gotovo dobili novega člana, saj se konec koncev že javljajo, ampak namesto Markota nikoli ne bo nihče prišel. To je eno obdobje dvajsetih let, Marko, ravno te dni bo 20 let, kar sva se spoznala.
13. januarja.
A 13. januar je?
Ja.
A res. No, takrat sva se spoznala.
Na Vinkov rojstni dan. Vinko je imel 13. januarja rojstni dan.
In vidva sta se spoznala na njegov rojstni dan. In to na albanski meji.- Če bi človek preračuna koledar, bi gotovo midva več noči skupaj naštela, da sva jih skupaj preživela, kot sem jih jaz s svojo ženo Andrejo, prav gotovo pa več kot jih je on s Tino, garant preživel.
Jože, če sem prav razumel, ti je sedaj za te noči žal.

To so neponovljiva leta, je pa tako, z Markotom se eno besedo nisva skregala, to je...
No, ampak misliš si pa o njem nekaj, povej po pravici. A si misliš, da je ena sv...
Ne, res ne.
Taka mala sv... Majhen prašiček.
Dajva Jože. Dajmo reči. Marko, bila sta še pred petimi leti Krokodilčka.
Pred 15- imi.
No, recimo, da sta sedaj drug drugemu mala pujsa. A prav?
Ne vem, jaz ne bi tako. Marko, prej sem se z Jožetom pred oddajo pogovarjal in je rekel, da ti hočeš postati drugi Marjan Zgonc. Je to res? V bistvu, če bi tako izgledalo, meni še nekaj let manjka, je pa res, da počasi začne človek nazaj rasti. Delo je le pri tleh, tako, da če mi ne uspe... Hvala lepa.
Poslušaj, jaz organiziram poslovilni koncert v Prištini. Zdaj bomo imeli razglasitev samostojnosti in bi Čuki zaigrali poslovilno v Prištini.
Da bi bilo tako, odcepitev na odcepitev.- Če sta se spoznala na albanski meji, tudi Kosovo je na albanski meji in bi tam naredila.
Lahko, samo ne vem, kako boš ti šel, jaz bi šel z avionom, pa ne vem, kako ga boš ti dol spravil.
Bo šel z vlakom.
Ali pa kakšen avtoprevoznik zadaj, da spim.
Kakorkoli, ste za?
Se bomo zmenili.
Kaj zdaj zmenili, to je zdaj, si za ali nisi.
Kaj imate dol za en denar?
Imamo evro.
Odcepitev česa od koga. Ne bom omenjal.
Bomo se zmenili. Po oddaji.
Dajta si roke. Bravo roka. Marko, veš kaj...
Prej sem samo to hotel reči, da sta se ti pa Filipčič mogoče, je bilo predolgo, da sta bila tako dolgo skupaj. Če bi se po enem mesecu ločila, bi se nič obmetavala. Tako, da midva bi garant prišlo do tega...

Marko, ti boš imel sedaj težave. Pri 40- ih letih boš kot solist nagovarjal najstnice. Če boš šel pa na kakšna globoka besedila, tam te bo pa Predin napadel. Jaz mislim, da on ne more biti globoko grlo. Bo začel s takimi. Čuki ne morejo pisati dobra besedila.
To ni res.
Ne bo tega?
Ne, ne. Moram reči, da Čuki, mogoče zadnjih nekaj projektov, pa so bili taki hiti, da so bili mogoče malo bolj lahkotni, moram pa reči, da na vsaki plošči, je bila vsaj polovica ali več zelo močnih besedil, če se spomnim pa nazaj, so bile pa cele plošče.
S Prešernom ste imeli lepa besedila. Seveda so vas potem uvrstili, se spomnim intervjuja s Predinom. Takrat je bilo prav mučno. Predin te je nekaj zezal, ti si pa rekel; Znam vse tvoje pesmi na pamet.
Ja pa če je res. Glej, v Sloveniji, v tej majhni državi je sorazmerno veliko dobrih izvajalcev ali komadov in za mene je tisti, ki je naredil 3 dobre komade, frajer. Pa če naredi še kaj v življenju ali ne. In Predin zame ni nič večji frajer kot je Smolar ali pa recimo Šifrer ali kdo drug, Avsenik, Slak.
Jože, se opravičujem. Nekaj se dogaja pred predsedniško palačo. Ali jaz to prav vidim? Prav vidim jaz to ali kaj? Mirno! Mirno! Rekel sem mirno!
Gospod minister prosil bi vas, če ste lahko malo manj hrupni. Tukaj je bilo zelo mirno, dokler se niste pojavili vi in vaši vojaki.
Oprostite gospod predsednik, če hočete imeti častno stražo, boste morali malo potrpeti, da fantje vadijo osnovne položaje. Na mesta, voljno.

Čakajte, gospod Erjavec, vi ste na Erjavčevi ulici, a zato manj delate?
To je pa res. Ste pa dobro ugotovili, gospod Hribar. Kdo je rekel voljno? Mirno!
No, če boste tako jekleni, neizprosni, se bo morda ta ulica nekoč res imenovala po vas.
To bi mi bilo v čast.
Zdaj te priprave... Očitno je, da so v polnem teku, ampak ti fantički, bodo samo stali, ali bodo tudi kaj korakali?
V glavnem bodo stali, razen v primeru, ko se bo straža zamenjala.
Gospod Türk, se vam zdi ta strošek res tako potreben za Slovenijo.
Seveda, takšna je navada v vsej Evropi. Častna straža vdihne predsedniški palači malce državniškega glamurja, pa tudi določen občutek, da sta stavba in predsednik v njej varovana.
Čakajte, potem gre to zdaj za dvojno varovanje?
To pa ni res. Mene še vedno varujejo moji varnostniki iz urada za varovanje.
Pa zakaj potem ne postavite namesto častne straže, svoje varnostnike?
Se vi hecate, Hribar? Saj to ni diskoteka.
Tudi vi ste varovana oseba, gospod Erjavec, če se ne motim. Pa ne vidim pri vas nobenega črnega angela, ali kako bi rekel.
Mene varujejo zelo diskretno, težko boste koga opazili.
Karel, je kdo omenil črne angele? Jaz take zavoham na 1 km. Kolaboranti so moja specialiteta.
Glej, glej. A je to glas Janeza Stanovnika? Je.
To je bil glas razuma, morate vedeti, da je partizanska taktika temeljila na gverili in primerni kamuflaži.
Gospod Stanovnik, pa ne da se pri teh letih skrivate za grmom?- Če je treba sem tudi v grmu. Našega Karla in njegov Desus bom zaščitil tako kot znam in zmorem. Ne pozabite, domobranci so se zadnje čase razmnožili kot hrošči.

Je to tako. Predsednika Türka varuje minister, Erjavca varuje predsednik borcev, gospod Stanovnik je sam v grmu.
Vsak je sam, ostane sam...
Sem to slišal jaz glas gospoda Kučana, kje pa je? Halo, ste tam?
Gospod Hribar, mogoče vidite črnega terenca? Evo me, tukaj sem.
Gospod Kučan, je možno, da vi varujete gospoda Stanovnika?
Tako je. Pazim na njega in varujem vrednote NOB- ja. Veste, dandanes je težko paziti nase, če kvalitetno paziš na koga drugega.
Ja kdo pa potem vas varuje?
Poglejte ga, tamle na oknu je.
Ja to je pa gospod Türk!
Moja dolžnost je popaziti na gospoda Kučana. To je najmanj, kar lahko naredim.
To je pa fascinanta veriga varovanja. Noro.
Kakor vidite, je krog sklenjen. Zdaj ste končno dobili odgovor na vprašanje, kdo straži stražarje.
Kot lahko vidite, se stražarji dejansko stražijo med seboj.
Daj mi nekaj iskreno povejte, zdaj vi varujete druge drugega, se na ta način varujete tudi drug pred drugim?
Takole bom povedal, gospod Hribar. Dovolj ste pametni, da si lahko odgovorite sami.
Greva Karel, mene zebe do kosti.
Takoj Janez. Mirno. Rekel sem mirno.

Tale mirno postaja vse bolj hrupen.
Hvala lepa za to res ekskluzivno javljanje, gledalke in gledalci, napovedujem. Zadnji televizijski nastop skupaj v zgodovini skupine Čukov.

Tole je bilo precej emocionalno.
Pa v živo.
Jaz sem narobe povedal, vi boste še nastopali, to je v živo zadnji vajin nastop in sploh skupine Čuki?
Ne, skupine Čuki ne, z Markotom pa na televiziji nekako. Imeli smo že, ko sem mislil, da je zadnji, takrat ko smo imeli oddajo Na zdravje, ko so nastopili Gu- guji, ki so razpadli, pa Rande vouz, pa vse take ansamble, takrat smo bili tudi Čuki.
Potem bosta vidva najbrž tudi čez 20 let nazaj skupaj prišla? Iz doma upokojencev Čuki. Pridružil se je Marko Vozelj.
Upam, da bo še kdaj tako. Poteze. Marko kako je zdaj, je to negotova prihodnost? Kako se boš zdaj lotil?
No, mislim...
Ena stvar je recimo, da ti Jože piše glasbo. Bi mu pisal glasbo, Jože?

Z veseljem. Vedno sem mu jih z veseljem.
Kako bo zdaj tako? Zoprno vprašanje bom postavil zdaj. Vdihnita globoko.
Ne, čakaj.
Ne, bo zoprno vprašanje.
No, daj.
Kako ste pa vi ta denar delili v bandu? Zdaj bo Marko šel, koliko bo denarja ostalo v bandu?
Od česa?
Ja kako ste to delili, štirje ste, ali ste to enakopravno delili?
Sploh nismo delili, to smo v eno vrečo metali in ta vreča je nekje v Sloveniji zakopana. Zdaj pa Slovenci, odkopljite, tam notri je veliko denarja.
No, kaj. Zdaj ti bom samo tako povedal. Zdaj v tem tednu je bilo ogromno vprašanj, kako pa zdaj naprej. Jaz sem takole povedal. Toliko sem bil dejansko pošten, da ko sem res začutil to, da tukaj ne vidim več emocionalnega sodelovanja, čeprav obračamo vse skupaj malo na smeh, smo dejansko 18 let delali pošteno in tako kot je bilo treba. In zelo, zelo hitro, oz. ko sem sam pri sebi razčistil, sem tudi povedal Jožetu in sva se tudi zmenila in meni je bilo tudi to prav, da se pove šele po novem letu, ker so bile pač neke oddaje posnete itn. Če bi zdaj malo karikiral, ženska, ki je noseča in v prvem mesecu pove, da je noseča, pa jo vsi vprašajo, kaj bo pa vaš otrok študiral. Dajmo počakati, da ta otrok se sploh rodi, da vidimo, ali bo fantek, punčka, bo črn, bel, da naredi osnovno šolo, da naredi srednjo šolo. Zdaj v bistvu, kar jaz rabim je malo miru, da res premislim, kaj mi najbolj paše. Kaj mi, nenazadnje. Težko zdaj jaz rečem, tole bom počel. Ne bo pa od najboljšega ansambla v Sloveniji, iti na svojo pot, ni lahka odločitev, ampak lahko pa rečem, da tako močno čutim, da sem sposoben ljudem nekaj dati. In če smo bili Čuki ena sreča, se to razdeli tako, da sreča se pač množi, pa dajmo narediti toliko več dobre glasbe. Narediva to na aplikacijo na zakonce. Kako bosta pa razdelila zlate plošče, diamantne plošče, krokodilčki...

To moram pa povedati, vsa čast Jožetu, da vsakič, ko smo to dobili, je zahteval na založbi, da se to naredi krat štiri, tako da imamo vsi doma te zlate plošče.
Kaj pa kitare, ozvočenje, kravate, umetne zobe, maske.
To pa ja. Edino umetne zobe, okoli tega se še dogovarjamo. Drugače pa, instrumenti so pač osebna last in jih je vsak kupoval po svojih najboljših močeh, kar mu je najbolje pasalo, vse ostalo, teh velikih stvari, tako kot ansambli pred nami, smo pa si izposojali.
Ste imeli kakšne skupne ženske na nastopih?
Skupne ženske? Ne. Niste imeli. Ker to je težko deliti. Jože, kaj svetuješ zakoncem po 18- ih letih, ko gredo narazen. Vidva sta skupaj zaigrala, ali naj gredo še enkrat skupaj spat?
Ne vem.- Še udarita eno noč veselja.
Moram eno stvar povedati. Čuki, kot je Marko že prvi dan povedal, on bo z nami, dokler bomo rabili in sedaj recimo, do konca aprila to še rabimo in ti nastopi bodo pa menda zadnji, ki jih bomo skupaj oddelali. In jaz nikoli ne mislim, da z Markotom pa ne bova nikoli več na odru skupaj stala. Tega si jaz sploh ne znam predstavljati.
A je takrat, ko sta se razšla, je bilo v ansamblu kaj solzic?
Čakaj malo, jaz ti lahko povem, da v ansamblu, da bi se kooperativno jokali, se nismo. Če sem se pa jaz, ti mora povedati, da se nismo.
Če sem se pa jaz, sem se pa malo.
Ja? Za tebe je to nepričakovano. Marko, si ti to prej načrtoval ali je prišlo naenkrat?
Saj ti pravim, prišlo je tako in...
Kaj se ti je zamerilo? Je prišel nastop, si zagledal rajo in si rekel, ne grem več na kolena, ne bom krokodil in ne bom več huba, huba balon.

Saj je še veliko drugih pesmi. Ne znam to razložiti, lahko samo v prispodobah razložim, da glasba je umetnost in ni neka matematika, kjer bi se lahko izračunalo. Ko te podre, te podre. Eni gredo po 60- ih letih narazen zakona, ker se je on pač v domu za ostarele zagledal v eno drugo. In zdaj pač, jaz sem glasbo mogoče na malo drugačen način zagledal in če ne bom tega naredil, sem pa vedno tudi rekel, nikoli ne reci nikoli. Še za umreti sem rekel, bi najraje za 100 let živeti nekaj iznašli, koliko nas pa bo.
Spoštovani zakonci. Marko, hvala. Po 18- ih letih zakona, če čutite, da ne gre. Solo kariera je najboljša. Zdajle, ko gledata tv, ozrita se, zakonca, no, dajte si roke, pa se vprašajta, ali sta še za skupaj. Nista, kajne? Pogum je važen. Zdaj pa se selimo v studio NBC, kjer bo Jay Leno gostil, po njegovem mnenju, daleč najlepšo slovensko rokerico.

Tako, gledalke in gledalci. Zdaj pa se selimo v festivalno dvorano, kjer poteka elitna prireditev z naslovom, slovenski avto leta. Besedo ima kolega novinar, Marjan Jerman.

Hvala Hribar. Spoštovani gledalci in gledalke, dobrodošli na tradicionalni prireditvi Avto leta. Pred nami je super finale v katerega sta se uvrstila dva izvirna domača modela SNS08 serija 3 in Lipa GTL turbo kabrio. Dajmo še en aplavz za oba finalista.

Tukaj moram takoj protestirati. Tale bedna Lipa ni noben slovenski avto, ampak so ga naredili Hrvati. Oni stojijo za tem. Edino, kar je na njem slovenskega, so gume od vulkanizerja iz Celja.
Prosim, če umirite tega gospoda, ki mu je od avta ostala samo karoserija. Razložite mi prosim, kako je mogoče, da moja Lipa GTL kabrio tekmuje proti kupu pločevine. To ni normalno.
Jaz mislim, da ima gospod Peče prav. Ta avto sicer deluje malce oskubljeno, ampak Jelinčičev pa sploh motorja nima.
Pa saj to je jasno, to se vidi na 100 metrov. To, kar vidite tukaj, je bil še pred tremi tedni en avto. SNS letni 1991. Potem sta ga gospoda razšraufala in nastala sta dva ločena modela.
Ta vaš izbor za avto leta je popolnoma neregularen. Povejte mi, kako lahko nekdo tekmuje z menoj in predstavlja mašino, ki sem jo sam napravil. Ljudje niso neumni. Vprašajte jih, pa vam bodo povedali, kdo je konstruktor osnovnega modela.
Ste ga slišali? Gospod Jelinčič samo odpre usta in demantira samega sebe. Prej je govoril, da so Lipo GTL kabrio naredili Hrvati, zdaj pa pravi, da je konstruktor sam. Prosim vas, da se končno enkrat odločite, kaj v bistvu bi sploh radi.
Spoštovana gospoda, rabi bi ugotovili kdo je boljši, bolj zmogljiv, kdo je hitrejši, bolj zanesljiv in nenazadnje, kateri model je bolj varen. Najprej bomo predstavili model SNS08, izvolitev gospod Jelinčič.
Najprej bi rad povedal, da je razlika med prejšnjim in novim delom v tem, da smo se znebili nekaterih delov, ki so bili pokvarjeni.
Ampak gospod Jelinčič ta vaš avto me spominja na avto iz risanke Kremenčkovi. Je treba poganjati z nogami?
Ali lahko povem do konca? Brez pripomb prosim, nadaljujte.
Najnovejši model SNS08 avta je edini model na svetu, ki upošteva vse ekološke standarde. Izpust Co2 je minimalen oz. natanko takšen kot ga porabi človek pri dihanju.
Kratka replika, če dovolite. Razložite mi, kako se lahko za naslov slovenskega avta leta poteguje vozilo, ki bi ga v Indiji brez problema premagala navadna rikša. Gospod Peče, mi živimo v Sloveniji in Slovenci dobro vedo, da jih moj avto nikoli ne bo pustil na cedilu. Če vas pa tako vleče Indija, pojdite tja in svojo kripo tekmujte v gokartu.

Brez nizkih udarcev, gospoda. Poglejmo, kakšne so primerjalne prednosti modela Lipa GTL turbo kabrio. Izvolite gospod Peče.
Hvala za besedo. Najbolj očitna konkurenčna prednost moje Lipe je v tem, da se za razliko od modela SNS lahko premika. Lipo odlikuje odlično naoljen 3- taktni motor.
Dvomim, da je moč motorja večja od treh konjev.
To je bilo nizkotno spoštovani bivši kolega. Ampak s takimi opazkami poveste največ o moči svojega motorja, ki ga sploh nimate.
Dobro, zdaj smo se pogovarjali o motorjih, kaj pa varnost? Imata ABS?
Seveda, gospod Hribar, kaj pa mislite, da v prtljažniku vozim balone iz novoletne zabave?
Po mojih informacijah SNS08 nima ABS- a, ampak ima SDS.
No, fino. Če boste dobro pogledali tole spako, ki jih pravijo Lipa turbo in ne vem še kaj vse, boste lepo videli, da ima namesto ABS- a, SLS.
No, vidim, da je varnost že zagotovljena. O dodatni opremi in končni hitrosti vaju ne bom spraševal. Zdaj je čas, da se posebna komisija odloči, kateri od teh dveh modelov je slovenski avto leta.- Že, kolega Jerman, kje pa je žirija?
Ja tam pri vas v studiu, Marko Vozelj in Jože Potrebuješ. Zakaj pa misliš, da sta prišla v oddajo? Da bosta zbrala avto leta.
Dobro. Fanta. Jože. Kako bosta izbrala, kateri bo avto leta?
Jaz ne vem, jaz bi najprej pogledal, koliko ima kdo pod havbo.
Kuku.
Ampak se bojim, bo treba bližje pogledati pod havbo.
78, kvocient.
Gospod Jelinčič, prosim, da ne vplivate na komisijo. Imam pa občutek, da je tole komisijo sestavil gospod Vodušek.
Ne, ne, to sta dve amebi. No, no. Ne kregajte se. Lep pozdrav v festivalno dvorano.
Gospod voditelj, imel sem vas za boljšega voditelja od gospoda Voduška. Zdaj vidim, da delate po istem principu. Prosim, ne obračunavajmo na elitnem programu TV Slovenija. Marko še ti, kateri bi bil po tvoje.
Ne vem.
SNS.

Oba skupaj sta za en švoh avto, so prej rekli. Tako so rekli.
No, ste zdaj slišali. Oba skupaj sta za en švoh avto. Kaj pravita Peče, Jelinčič? Jaz ostanem brez komentarja, glede na to, da sta onadva tudi za ena slab avto, ravnokar sta se razšla, jaz mislim, da težko ocenjujeta naše kvalitetno delo.
Gledalke in gledalci, napovedujem nastop največje slovenske pevke, ki sliši na ime Alya.

Kaj je zgodovinskega v tem? Alya je postala Alyo. Slovenske pevke, posnemajte jo. Posnemajte. Zdaj pa, Marko, ali bo zvozel, ali bo zavozil, morda bo iz njega izvlekla vse skrivnosti ven. Psihoanalitik, Ipfigenija.
Hvala lepa.

Čudno, kako boli, ko se prijatelj preseli. Za njem ostane le tišina.

Ampak midva danes ne bova tiho, kajne.
Ne.
Gospod Marko, predvsem bi rada povedala, nekoliko sem vas spremljala, vaše komentarje, vaše vedenje, želite si spremembe, želite nekako v drugo okolje, kajne. Želite nekaj novega, kajne? In se mi zdi, da morate, vedeti v kakšnem obdobju ste. Simptomčki so, vas zanima, v kakšnem obdobju ste. Spremembe. Obdobje, dajva povedati.
To je obdobje... 18 leta starega. To je obdobje puberteta.
Telička, kajne?
Ja. To je obdobje pubertete. 18 let ste bili v ansamblu in zdaj je prišlo na dan, puberteta. Prosim, če poslušate. Zdaj ste prišli do te stopnje, ko so hormončki začeli, govorim kot glasbenik. Absolutno.
Ste prišli do tega in dejansko ste zdaj v tej fazi. In to razmišljanje se ne bo dolgo dogajalo. To morate vedeti. Me pa zanima zdaj, kaj se bo z vami naprej dogajalo. In me zanima, kaj se je dogajalo z vami dejansko v puberteti? Ste večkrat frizurico zamenjali? Ste večkrat gimnazijo, koga ste zamenjali, osnovno šolo, ste razred?
Koliko deklet ste imeli?
Ni bilo še nič. Ne, jaz sem bolj dol iz vasi, takrat je bila samo žoga. Klub tudi, rokomet sem treniral.
Praktično puberteta ni nič vplivala... Ne, mogoče sem v puberteti malo premalo zamenjal. Potem pa pride ta zasuk.
Mogoče pa pride to kot glasbeniku.
Ja, mogoče. Prej bi se morali malo znoreti.
Več. Ne samo žoga. Bi moral še kaj drugega. To pusti posledice, sploh rokomet, jo dobiš v glavo. Mogoče kakšen lopar, vzeti malo v roke.

Lopar, pa kakšnega malo po riti.
To pa ne.
To pa ne. Kakšen lopar, žogica.
Sesalec doma.
Ste bili pridni?
To pa ja. To pa vedno.
Skratka, ste pomagali v družini.
Ste družinski človek, ja.
Nekako vaš ansambel je bil pa kot nekako določena družina.
Saj je še sedaj.
Je družina. Ni tisto ljubezen, je pa prijateljstvo vladalo.
Nenazadnje morava povedati, da je prijateljstvo in ljubezen to ena rožica.
Tako je.
Samo ljubezen ima več cvetkov, kaj pravite na to? Dajte povedati.
Ljubezen so cvetki, prijateljstvo so pa listki. Tako, da rožice brez cvetkov in listkov ni. Potem pa eni pravijo, da je vrtnica najlepša, ima pa še malo trnov. Tudi botanika, ja. Biologija me je zelo zanimala.
Pa vas ne več, ali kako?
Ne, zdaj pri glasbi je malo drugače, čeprav so hormoni in vse to prelivanje, ampak mogoče ima celo, da je najbližje biologija, bližje kot matematika.
Mogoče je to manjkalo v vašem ansamblu, premalo matematike mogoče. Ste navdušeni nad tem. Ne, noben ni bil preveč dober matematik v ansamblu.
V čem ste še dobri, kaj vas še zanima?
Kaj zapeti. To, pa šport nas vse zanima.
Kakšna fizika mogoče? Povejte, kaj vas zanima, pa drugih ne zanima. Mogoče je to problem, da se premalo o pogovarjate o teh stvareh.
Aha. Ja. Ne vem, jaz mislim, da nas je vse zanimala glasba.
Glejte, takole bom povedala zdaj za konec.
Malo zmedeno verjetno delujem.
Zelo zmedeno, ampak bova vse uredila. Glejte, če pride do problemčkov v družini, kot je ansambel, vi morate se še bolj poglobiti v to. Vi morate to povedati. Pojdite k Jožetu in mu povejte, rad te imam, pa lupčka mu dajte. Pa povejte, da ne bom nikamor šel.
Pa še Sveti angel. To pa seveda spet za druge stvari.
Kar objemite ga.

Objemite ga. Kar objemček.
Kar objemček. Pa lupčka, takole.
Lupčka. Saj bo dobro.
Bo dobro.
Saj pomaga, pomaga.
To je zmedica.
Je zelo emocionalen, kajne?
Zelo emocionalen, hormončki so prišli, pravzaprav ne ve, kje se ga dejansko glava drži. To je stvar nekaj mesecev. Čez pol leta bodo spet skupaj.

Marko, je boljši občutek, ko prideš od psihologa, psihiatra, psihoanalitika?
Mislim, da je ta gospa...
Da je v redu.
Da zna. Da je vredna svojega imena.
Ne samo imena, tudi denarja. Tudi honorarja.
Ja Helena, gospod Podobnik, pozdravljeni.
lepo pozdravljeni. Ni mi to všeč. Nič mi to ni všeč. Mi ni prav nič všeč, da tale Vozelj gre.
Helena, zakaj ne?
Zakaj ne?
Jaz sem bila nazadnje tako žalostna, ko je šla Weissova v pokoj. Mi ni bilo lahko.
Spominjam se tega trenutka, veste. Vedno je treba v življenju pričakovati kakšen zaplet, kakšen vozelj. Ampak veste, treba je razvozlati, treba se je s tem soočati, ne pa takole. Dajte no Janez, tole doživljate kot en tak velik šov s temi kokicami.
To pa ni res.
Gospod Janez, sta se vidva kdaj razšla z bratom? Prosim, povejte.
Vedno je prišlo do nekih izkušenj, ampak mi smo to v družini znali urediti. Pogovorili smo se. Helena, kako pa vi, z Mitjem imate kdaj probleme?
Ne, ne, ne razkrivam, gospod Saško, če vam smem tako reči. Joj, Marko, a ne bi vi še enkrat to premislili. Za nas, za mene, za Verbotnovo. Premislite še enkrat, je res tega treba.
Helena, če smo čisto pošteni. Bodimo čisto iskreni. Če si takrat jokala, ko je šla Weissova v pokoj, so bile krokodilje solze, potem so tudi te danes krokodilje.
Ne, te so pa iskrene.
Aja? Si rekla, da so iste kot takrat.
Ne, ne. Te so malo bolj iskrene. Pa še nekaj ti bom povedala Vozelj in vsej Sloveniji. Takrat, ko sem jaz pela o Mačotu, ti si bil ta moški, ki sem ga jaz imela v glavi.
Aja?
Ja.

Pa so vsi mislili, da je bil Jože. Ja, pa ni bil. Ker Jože se je potem poročil, a veste. Potem se je pa še Marko. Ampak najprej je bil, ja. To je to.
Hudo je.
Hudo je. Jože, mi smo se hoteli tej patetiki izogniti, ampak izgleda Helena, da ste nas potegnili v to. Gospod Podobnik, kaj svetujete sedaj skupini Čuki ali pa Markotu?
Kaj svetujem?
Kaj bo on svetoval, kaj pa on ve o muziki?
No, no. Govorimo o medsebojni komunikaciji. Govorimo o sočustvovanju, govorimo o kontaktu s človekom. Jaz predlagam, da naj bo Marko še vedno tako kot Marjan. On naj bo bistvo Čukov, Marjan je bistvo SLS. Bistvo pa je očem nevidno.
Lahko jaz nekaj povem tukaj? Prosim.
Pa se odmaknimo od tukaj. Marko bo čez pol leta na tisti prelomnici, ko bo doživel 40. leta.
Kdo, Marko? Marko ja, ampak naš Jože Potrebuješev, bo pa čez dobrih 15 minut, če mene spomin ne vara, doživel tole prelomnico. Tako je.
Je to res?
Tako je.
In bo star 40. Jože, po moji poti greš.
Jože!
Imamo presenečenje. Zdaj bova pa midva zapela eno za našega Jožeta.
Helena prosim za intonacijo.
Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše

dragi Jože, vse najboljše, za te.

Jože pojdimo za šank, jebela cesta. Nažrli se ga bomo! Nažrli!

SLS ne bo pela v tujem jeziku.
Jože! Stopaš v stara leta, vse najboljše.
Tomba bo letos 50, kaj pa to?
Gledalke in gledalci, praznujte, mi ga bomo srali do jutra! Adijo! Srali ga bomo.
Ja, Bog vas požegnaj, tamle.
Upam, da bodo nama kakšen kos prinesli.
Pojdimo na kakšen kebab ali kaj takšnega.
Kakšen kebab? Jaz sem vedela, da bo torta, pa sem se ves dan šparala. Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše dragi Jože, vse najboljše za te.
Dajva še za Vozlja, čez pol leta.- Še za Vozlja band.
Vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše za te, dragi Marko Vozelj.
Pustim me, jaz uživam tukaj. Vse najboljše za te.
Krasno. Ko bi bil še Marjan tukaj. To bi bil trio.
To pa bi bil trio.
Poglejte, kako so veseli. Gospodje, mislim, da so v trenutku pomladili.
Janez, to ti pa zelo zamerim, da to kot šov doživljaš. To je velik razpad. In to vsi vemo. Ti pa tukaj kokice natepavaš.
Tudi Marjan je prepeval njihove pesmi in ponosen sem na svojega brata. Pusti tega svojega brata enkrat.
Pa na Čuke sem ponosen, SLS je ponosna na vse. Tudi na predsednika smo ponosni.
Kdaj bom pa jaz pela na vašem shodu?

Prejšnja: 12. 1. 2008

Naslednja: 26. 1. 2008

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: 19. 1. 2008