|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb  , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Hribar: 19. 4. 2008
Premiera: sobota, 19. april 2008, Vse oddaje
  Dober večer, gledalke in gledalci. Samozavesten, poln energije, dobre volje. S preprostega razloga, ker ne stavkam. Čeprav sem redno zaposlen v javnem sektorju. Nisem takšen kot dohtarji, sodniki ali pa recimo prfoksi. Zakaj mi redno zaposleni ali honorarci na RTV- ju ne moremo štrajkat? A vam razložim? Vas to zanima? Ker nas je ogromno, čez tri tisoč. Poglejte, zelo preprosto. Mi se delimo na dve skupini. Eno so redno zaposleni, drugo so pa delavci. Delavci so lahko eno ali honorarci. Delavci delajo ob petkih, sobotah, nedeljah, ob praznikih, če je dež, če strele pokajo, če je ne vem kaj. Ampak njih je malo, veste. Oni so deficitarni. Oni so pravzaprav nepomembni. Potem gremo pa na drugo skupino, to so pa redno zaposleni, ki se delijo v dve skupini. Socialistično usmerjeni pridejo zjutraj v službo in se do štirih popoldne tresejo, da jih ne bi vrgli ven. Ti si ne upajo štrajkat, na noben način. Potem so pa kapitalistično usmerjeni. Ti pridejo pa utrujeni zjutraj v službo, ker delajo povsod, samo na RTV- ju ne. Ti pa tudi ne bodo štrajkali. Tako da je štrajk na RTV- ju popolnoma nesmiseln. Kaj je pa čudnega? Čudnega je pa to, da štrajkajo naši animirani liki. A si vi to predstavljate? To so osebnosti. Jaz sem misli, da je to kar nekaj narisanega. Kje pa! Oni pa štrajkajo in to s pozicije moči. Gospod premier, pozdravljeni. Dober večer.
Gospod premier, kaj vam ni všeč, da štrajkate? Vprašanje je, kaj mi je všeč.
Dobro.
Pogoji so slabi.  Potnih stroškov nisem dobil izplačanih že od decembra. Potem ko vprašam, kdaj bodo potni stroški, rečejo, da bodo. To me spominja na Srbijo, ko rečejo " kad če voz, sad če, sad če ", pa voza ni.
Gospod premier, pa ne bi mogli v zadovoljstvo gledalcev in gledalk javnega zavoda se odreči temu honorarju? A je tako hudo? Ne, gre za princip. Tudi Hrvaška bi se lahko odrekla tistemu Piranskemu zalivu, pa se noče. Ker iz inata noče. Tako tudi jaz iz inata ne bom popustil. Gospod premier, vi zahtevate kaj? Potne stroške, malico, še kaj?
Potne stroške, malico, potem zahtevam pavzo, po kolektivni pogodbi mi pripada pavza. Nisem imel pavze oziroma kadarkoli jo imam, me sekirajo, češ potrebujemo te. Dobro.
Tega ne bom prenašal.
Gospod premier, poskušal bom uredit razmere. Ne morem pa razumeti, da tudi vi, predsednik države, gospod Türk, štrajkate. Dober večer. Tudi jaz stavkam, se pridružujem podpori gospoda premierja, kajti potrebno je urediti te zadeve. Ne bi se rad postavljal na katerokoli stran, ampak mislim, da je te zadeve treba urediti. Sicer jaz potnih stroškov nimam velikih, ker sem blizu.
Vem, ampak poglejte, vi niste še dolgo časa tukaj, pa že štrajkate. A se vam ne zdi to malo prezgodaj?
Ne. Potrebno je takoj spoznati vse zadeve. In potrebno se je solidalizirati s tistimi, ki so že dolgo tukaj in bi radi več od tega. Kajti če bodo oni dobili več, bom sigurno tudi jaz dobil kaj več.
Hvala lepa obema štrajkajočima.
Malenkost. Gledalke in gledalci, no, vidite, pa smo v riti. Bučke.  Dober večer. Novica dneva prihaja iz Londona. Tam so po naključju odkrili človeka, ki mu je ime Fernardo Castro. Gre za starejšega brata Fidela Castra, ki je doslej veljal za veliko kubansko skrivnost. Fernando je zdaj star 101 leto in še vedno vsak dan preteče tri kilometre. Poglejte.
No, ameriški predsednik Bush se je ta teden družil s papežem Benediktom 16. Na posebni tiskovni konferenci sta govorila o kulinariki. Poglejmo to.
Na domačem političnem prizorišču še vedno odmeva nakup finskih pralnih strojev. Vladimir Vodušek je v svojem Vročem šovu soočil člane posebne preiskovalne komisije. Dober večer, drage gledalke, dragi gledalci, nocoj bomo govorili o komisiji za pranje umazanega perila. Tukaj so nekateri člani, ki sem jih povabil v studio in so imeli zasedanje na to temo.
Gre za netransparentno kupovanje pralnih sredstev, predvsem gre tukaj za mehanizacijo, kot so pralni stroji, sušilni stroji in podobne zadeve. Gospod Erjavec, vam očitajo marsikaj. Kako se branite zdaj za to netransparentnost, ki vam je očitana? Jaz nimam kaj tukaj pripomnit. Jaz sem transparentno to nabavil. Mislim, da pralni stroj vsi vemo, da mora imeti več kot 1300 obratov, če hočeš ti potem sušit v sušilcu. In ta stroj, ki smo ga mi nabavili, ima to konfiguracijo, da ima toliko obratov in dosti velik boben. In ne vem, kaj mi skozi očitate. Zdaj gospod Bajc, vi bi zdaj.
Problem je predvsem v tem, da tukaj je treba spregovorit o dodatni opremi, ki je pri teh pralnih strojih ni. In tukaj tudi sušilnega stroja ni. In ne morem zdaj na roke obešat. Ja, ker mi smo to v svojih časih ročno obešali in nismo imeli tega.
Mi tudi.
Dobro, gospod Anderlič, a ga vi tudi na roke obešate?
To je intimno vprašanje, kako obešam gor, ali na roke, ali na stroj. To mene čisto nič ne zanima. Dejstvo je, da so stroji dragi. Gospod Anderlič, vi pretiravate. Ti stroji so najboljši, finski so najboljši, niso dragi.
Dobro. Komisija za pranje umazanega perila se bo še sestala. Zdaj govorili bomo tudi o sredstvih, do katerega danes nismo prišli. Vam, spoštovane gledalci, pa želim lahko noč in čas bo pokazal, kdo je boljši.
V galeriji sodobne nemške umetnosti so na ogled postavili znameniti portret Angele Merkl v večerni obleki. To abstraktno mojstrovino si je prvič pobližje ogledala tudi sama portretiranka. Poglejmo, kako si je bila všeč.  Ostajamo pri slikarstvu. Poljskemu predsedniku Kaczyinskemu se je izpolnila velika želja. Člani društva Njiva je naša so mu na posebni slovesnosti podarili nekaj, kar je iskal skoraj deset let. Bilo je ganljivo. Poglejte. Naj gre vse skupaj nekam. Jaz imam tega dosti. Jaz imam tega pol kufer. Šest različnih bolšjakov sem prehodil in nisem našel slike Kombajn poželenja. Sramota, da se dandanes tega več ne najde. Gre za krasno sliko.
Presenečenje!
Joj, kje ste jo pa našli? Hvala, no. Vesel sem. Hvala. Jokal bom. Se bom usedel pa jokal. Ja, hvala.
Medtem ko se olimpijski ogenj upira vetru sprememb, se športniki vseh dežel intenzivno pripravljajo na dogodek leta. Poglejmo prispevek korejske televizije.  Dame in gospodje, napovedujem govor predsednika olimpijskega komiteja Janeza Kocjančiča, ki bo našim olimpijcem zaželel srečno pot na olimpijske igre.
Drage športnice, spoštovani športniki. Greste na olimpijske igre in celotni komite obveščam, nekateri hočejo ta ogenj ugasnit, vendar ga ne bojo. Tako je, ne bodo ga. Ne bodo ga ugasnili in olimpijski duh bo živel v naši državi. Olimpijske igre so nekaj posebnega za športnika.
Od športa k športu. Čaka vas Zmago Sagadin. Pozor, stavkajo nogometni sodniki. Pravijo, da nimajo niti za piščalke, zato žvižgajo kar s prsti. Zaradi tega tudi ne dajejo rumene kartone, saj zaradi pomanjkanja zadnje čase kažejo samo še rdeče. Na eno tekmo tako v povprečju izključijo vsaj pet igralcev. Sodniki so šli na cesto, kjer demonstrirajo na zelo specifičen način. Poglejte to čudo.
 Vokri, Deresa, Bozgo, jagoda, čokoljat, Sulejmani.... Zdaj je pa na vrsti vremenska napoved z Boškotom Šrotom. Dober večer. Nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem se poglablja ciklonsko območje. Hladna fronta bo dopoldne od jugozahoda prešla tudi naše tržišče. Z jugozahodnimi vetrovi priteka nad naše kraje topel in precej vlažen zrak. Po kosilu bo pasal kak mali šrot. V nedeljo bo večinoma jasno in še nekoliko topleje. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V ponedeljek pa se bo vreme spet poslabšalo. Na zdravje!
Da, to so bile bučke. Ostanite še naprej normalni in adijo. Gledalke in gledalci, tako eminentnega gosta še nismo gostili v naših oddajah. Gre za človeka, ki je apostol. Apostol stare vere, vendar mlad, študent teologije, zelo razgledan, zelo kultiviran, miren, resen, trezen in zbran. Rok Trkaj!
 Rok, je treba se vas lotit s posebno pieteto, spoštovanjem. Študent teologije, morda rečem kakšno nesramno. Vi ne kolnete nikoli v življenju?
Kolnem, kolnem.
Ampak ne marate tega, kajne?
Kakor kdaj.
Jebemti je dobro, recimo pride prav.
Rok. Mlad, talentiran fant, pri 14 letih slovenski Prešern. Rime, ono, tretje, četrto, ampak teologija. Dajva se usmerit zdaj na to, na teologijo. A ste vi podobno živeli religijo kot tako, kot recimo tale pevec, Pankrti, Pero Lovšin? On je v nekem obdobju začutil angela tam nekje vmes. To je bil začetek njegove religije, potem pa s tega angela ni veliko naredil. Mislim pa, da je zdaj že tudi v letih, ko je angel dobil krila in še tega ni več. Ste vi na podobnih izhodiščih? Ne, jaz te svoje zadeve najdem v glasbi. Tam se mi zdi, da so skozi ene pozitivne vibracije recimo temu, ki so meni zelo všeč. Tako da tukaj bi jaz našel svojega angela.
V glasbi?
Ja.
Ampak profesija je vendar študent teologije. Nameravate postati duhovnik, imeti svojo faro, svoje ovčice?
Ne, to ne. Ampak rad pa vedno razumem stvari, kako se je človek loteval tematik nečesa, kar je nad njim, ker vseh stvari kot sam človek ne moreš vedet. Tudi če si še tako prizadevaš, da bi v bistvu to naredil. In ljudje so vedno iskali presežno, ena izmed teh je pa tudi teologija, kjer jaz spoznavam večinoma Krščanski nauk, nekaj tudi ostalih ver, ampak tista moja stvar osebna, ki je, je pa glasba.
Ampak vendar, duhovnost. Ostaniva pri duhovnosti. Peš prehodit od Slovenije do Kompostele, čez 800 kilometrov. A je to podvig?
Kakor za koga. Za kakšnega Mravljeta najbrž ni.
Sestrična moja je tudi to naredila, pa ni trenirala. Potem ste peš šli v Kranjsko goro.
Tako.
Tudi metafizika. Ogenj, zrak, voda, človek.
Tako. In potem ta hoja, ki je bila po Španiji, 800 kilometrov, to je bila neka zadeva, v bistvu neko poglabljanje vase, da je človek iz vseh teh medijev in vseh teh stvari, da je malo ven izvzet, da najde v bistvu čas zase. Da ti med hojo spoznavaš kaj o sebi novega in tako naprej.  Kaj ste spoznali novega med hojo?
Veliko stvari, recimo veliko ljudi, ki so skozi ob tebi, da v svojem samem bistvu niti niso toliko. Ker tam se spomniš samo na tiste, na redke ljudi. Da imamo ljudi polno ene dodatne obremenitve v življenju, ki je sploh v resnici ne potrebujemo in oni nas ne.- Česa ne potrebujemo, Trkaj? Recimo ne potrebujemo 30 oblek, da bi bili srečni. Ne potrebujemo 20 avtomobilov. V bistvu ne potrebujemo nič razen samih sebe.
Ampak jaz zelo malo ljudi poznam, ki imajo 20 avtomobilov. A potrebujemo en avto? No, ja, seveda.
A potrebujemo eno hišo? Potrebujemo eno obleko?
Eno obleko. Skratka, to maksimiziranje, ki je, da ga poskusimo dati na mikro.
Rok, ampak zdaj vas bom spravil v zadrego, dialektično. Večina ljudi se zadovolji z eno gospodično, vi jih imate pa več.
Ne.
Ni? Pravijo, da po vsakem koncertu odpeljete domov eno teto.
Res? Resno.
To je verzija.
V različnih verzijah peljete to domov?
Stvar je taka, kar se tiče žensk, da če sem jaz zaseden, potem teh stvari ne delam. Če sem pa jaz fraj, je pa to čisto moja osebna odločitev. Koliko in s kolikimi.
Ampak Rok, ta svoboda, če si zaseden. To je spet kontra temu, kar govorite. Vi ste takrat zasedeni, vi ste v bistvu vpeti v nekakšno okovje. Ne morete iz tega ven.
Če ne moreš iz tega ven, potem pač končaš zvezo.
Hudič, a tako? A da je tako? Rok, slovenski apostol, rapostol. Ampak, a vi čutite poslanstvo kot apostol?
Kot rapostol.
Rapostol. Imate 12 rapostolčkov.  Tako, 12 rapostolov jih še ni. Kdo je pa vaš šef?- Šef je glasba sama.
Glasba sama. In če vas povabi glasba na zadnjo večerjo, kaj boste delili?
Muziko.
Muziko. A pa bi lahko kot rapostol eno pridigo dali gledalkam in gledalcem? Poskusimo.
Bi šlo? No, dajmo poskusit, v živo sem ga izzval Roka Trkaja z metafizično pridigo. Govorim samo zato, da lahko medtem razmišlja, o čem bo govoril. Tri, štiri, zdaj.
Danes je pridiga o tem, a lahko en hip- hop ritem zadaj. Pridiga o tem, da bodite vsi veseli, pa čisto vseeno, če ste suhi ali pa debeli. Danes se ga malo nasmejte, medtem ko mene skozi vaše tv ekrane zdajle glejte. Malo pomagam čisto na izi, Sašo je na levi, ostali ga še ploskajo, tako se streže tej zadevi. Sem rekel, da rapostol in to je to, drugače ne znam razložit, ampak meni je tako lepo. Sem rekel, da je muzika Bog, kar se tiče žensk, Sašo, kaj naj jaz rečem, jaz ne vem. Bravo!
 Še našega Ramiza ste spravili v dobro voljo.
Dober večer. Sem prinesel pijačo, ker suha so usta verjetno po tem rapanju. Trkaj, takole, da vprašam, ti bi lahko takole en rap napisal za Kosovo. Za Kosovo republiko, da bi ti napisal en rap.
Da bi bile ko sove. A lahko zdaj kaj poveš? Kosovo republika.
V redu. Za stare ali pa za nove, evo, to je rap, da imamo oči odprte ko sove.
Ramiz, je v redu?
Lepšega nisem videl od takrat, ko sem bil kot majhen na sprejemu pri Enverju Hodži. Lepšega ni bilo.
Lepo, kajne?
Lepo, prekrasno.
Hvala lepa, Rok. Izvrstno.
Rime, to jaz ne morem razumet. A je to kak fizičen napor, da to razmišljaš, ali to samo pride?
Užitek. To je užitek? A se da to primerjat recimo s čim? A je še kakšen zemeljski užitek podoben temu?
Jaz mislim, da ga poznaš, če si heterosekusalec.
Hrana? Pijača?
Naprej.
Dim?
Naprej.
Jaz sem star skoraj 50 let. A ja.
Tako da se zdaj to neha.
Potem pa ne moreš vedet.  Po oglasih, jaz bi s tem Trkajem..... A bi midva celo noč ga srala?
Ja.
Samo klinc, morava iti delat. Po oglasih vklop izpred predsedniške palače, Rok, kjer se dogaja nekaj izjemno čudnega.
Trkaj, poglejte tole. Poslušajte gospodje, a me poslušate prosim, televizija snema. Kaj delate tukaj pred spomenikom Boris Kidriča? Skoraj ne morem verjet.
Gospod Hribar, to je nekaj neverjetnega. Poglejte ta čudež. Kakšen čudež? O čem govorite?
Poglejte te krvave solze na licu.
Pa res? O jebela cesta! Kidrič joče. A je to mogoče?
Seveda je mogoče, definitivno je mogoče. Vedel sem, da se mora tudi v Ljubljani enkrat zgodit čudež.
Če se joče zato, ker se kesa za vse zločine komunističnega režima, potem je to zagotovo čudež. Te krvave solze povedo več kot Spomenka Hribar v vseh svojih pamfletih v zadnjih 15 letih.
No, no, jaz močno upam, da te Kidričeve solze ne bodo postale predmet politizacije in ponovne revizije partizanskega boja.
Popolnoma se strinjam z vami koleg Potrč. Vsakršno politično špekuliranje lahko popolnoma zamegli pogled na ta edinstven čudežen dogodek. Tukaj se definitivno strinjam s predsednikom republike. Mesto bo takoj začelo z vsemi marketinškimi aktivnostmi. Ta čudež je treba spromovirat kot Lourdes in Me}ugorje.  Gospod župan, prosil bi vas, da ne prehitevate dogodkov. Ta čudež bo treba najprej vsaj pojasniti, če že ne dokazati.
To pride potem. Za dokazovanje bo še veliko časa, to traja. Mi moramo čim prej, takoj postavit stojnice s spomeniki, relikvijami. Super bi bilo, če naredimo še en velik ringelšpil za otroke. Tega seveda ne bom vzel povsem resno gospod župan. Spoštujem vaš smisel za biznis, vendar morate razumeti, da tukaj pred predsedniško palačo pod nobenim pogojem ne bom dovolil postavitve lunaparka. Tega ni nikjer na svetu.
Koga pa kličete, gospod metropolit? Našega kardinala. Halo. Alojz tukaj. Pozdravljeni, vaša ekscelenca. Vas zelo motim?
Ne, kje pa. Ravnokar sem poslušal pesmi mladega glasbenika, bodočega teologa, fenomenalnega Trkaja. Povejte, kaj bo dobrega.
Ja, poglejte, kot vse kaže, se je tukaj v Ljubljani zgodil čudež. O, Bog pomagaj, čudež, končno! Joj, hvala lepa nebesa. Kaj pa se je zgodilo, dragi moj Alojz?
Iz kipa tečejo krvave solze.
Jezus Marija! O, Jezus, Marija! Pa si prepričan, da ni spet kakšna vodiška Johanca?
Poglejte, vaša ekscelenca. Tukaj z menoj sta predsednik države in vlade in vsi trije vidimo isto. Krvave solze tečejo iz očesa Borisa Kidriča.
Kaj si rekel? Borisa Kidriča.
Sveta mamka Božja! To je nemogoče. On ima vendar krvave roke!
Ne roke, rekel sem solze.  Dobro, dobro. Slišal sem, kaj si rekel. Veš kaj, Alojz? Svetujem ti, da spremljaš situacijo in me o njej podrobno obveščaš. Nekaj malega slutim, da morda za tem stoji kakšna udbo mafijska celica. Bodi v miru in na svidenje. Vse dobro tudi vam. Na svidenje.
Kaj pravijo v Vatikanu? Njegova ekscelenca so malce skeptični do tega čudeža. Tudi jaz imam podobne pomisleke. Ko ga takole gledam, izgleda kot pravi čudež. Ko pa pomislim, za koga gre, je čudež še večji.
Cenjeni kolegi, naj vas spomnim, da je to le eden v sklopu čudežev, ki so se zgodili ta teden.
A tako? A mogoče veste nekaj, česar jaz ne vem?
Veste, predsednik, vi dobro veste, da cela Slovenija ve, da se je Mirku Tušu pokazala Marija z UMTS frekvenco.
Kaj ste rekli? Komu se je prikazala Marija?
Ah, pustite ga gospod nadškof, ta postkomunistični sarkazem ni vreden besed.
Predlagam, da nekoliko omilite to vašo retoriko. Bodimo preudarni, dobro pretehtajmo situacijo. Vprašajmo se, zakaj ta spomenik toči solze. Ali za to obstaja kakšna logična razlaga. Gospod predsednik, lepo prosim.
Se opravičujem predsednik, nujno ga moram poklicat.
To pa ni vljudno, če predsednik govori.
Halo, Dimitrij. Kje si?  Dobro vprašanje, Janez, kje sem. Bom preveril.
Poslušaj, tale situacija postaja vse bolj čudna.
Ja, vidim, vidim, Hrvati se niso pripravili na Marjana Podobnika. Ti nimaš pojma, kaj govorim. A si na Luni ali kaj? Kako se pa izražaš? Malo spoštovanja prosim. Če ne drugega, sem starejši od tebe.
Pardon, ušlo mi je. Sori. Poslušaj, Dimitrij. Stojim pred kipom Borisa Kidriča, ki toči krvave solze.
Ha, ha, ha. Počakaj malo, a si nore gobe jedel? Ha, ha. A ti mene sprašuješ, če sem jaz na Luni? Daj Janez, lepo sem ti rekel, da preveč delaš. Kidrič je kronski dokaz, da si začel halucinirat in to ni dobro, to ni dobro. Hvala za skrb. Adijo.
Zdaj me pa res zanima, kaj na to pravi zunanji minister.
Misli, da smo zadeti. Gospodje, bolj kot spremljam tole situacijo, bolj nekako se mi zdi, da za spomenikom nekdo stoji. V grmu.
Kje? To je nemogoče. Celo Ljubljano ima pod kontrolo.
Res je, tukaj je fantek s pomfrijem. Hej, šolarček, kako ti je ime? Kaj pa govorite? Jaz nisem noben šolarček, gospod predsednik.
Ja, kaj pa potem počnete tukaj? Prežvekujem tale krompir. Nobenega okusa nima. Kečap je pa prazen.
To pa ni dobro za zdravje, da ste pojedli celo tubo kečapa.
Saj je nisem. Ko sem ga odprl, je bil pod takim pritiskom, da je pol špricnilo naravnost v oko tistega tipa na spomeniku.
A tako, potem je pa čudež vendarle pojasnjen.
Pa to ne more bit res. Ljubljana nima sreče, definitivno nima sreče. Ja, žal, fantje. Tako se je izteklo. Rok, pa bi lahko imeli čudež.
Ja, skoraj.
A vi verjamete v kakšne čudeže?
Ja.
Resno?  Se mi zdi, da se včasih zgodi kaj, ja.
Kaj recimo konkretnega?
Recimo že to, že sama naključja, kako gre, kako se lahko zgodba nekega človeka razvije, kako se znajde na začetku čisto na nekem drugem delu države, pride sem. Ta cela skrivnost življenja. To ni tisto, da se zbudiš ob punci, pa ne veš, kako ji je ime, kako si domov prišel. To se vam je zgodilo kdaj?
To je tak čudež, ja, to je malo drugačne vrste čudež. Ja, pa se vam je zgodilo to že?
Pa ste jo vprašali potem za ime, ali ste šli?
Ja, ja, Rok, o tem je treba kar nekaj razmišljat.
Tako, tako.
Kam vas pelje Rok zdaj naprej? Boste preskočili? Zakramente imate vse? Birmo imate? Nimate birme? Študent teologije nima birme. To me spominja, kot da bi rekel, da študiraš pred leti na FDV- ju, pa nisi bil še v Kumrovcu. Kako to? Boste to naredili kaj?
Saško.
A vam pomagam? A si želite kaj za birmo? Recimo, bi radi motor imeli? Če sva se razumela, že od začetka, kar sem hotel omenit, je to. Kakor sem rekel, jaz sem v muziki našel to, to stvar pa jaz raziskujem, ker me enostavno zanima teološka.
Ampak nisem vedel, da sprejemajo na teologijo brez zakramentov. Lahko študiraš?
Ja, lahko. Aha.
Tako.
Potem so pa zelo demokratični.
Kako se pa z vašimi kolegi navezujete? Recimo tistimi, ki so zelo ortodoksno usmerjeni v vero?
Ja, tako, njim je to na prvem mestu. Se pravi, njim je Bog, Jezus Kristus, ta celotna ideja, Krščanski nauk, to je njim prvo v življenju. Odvisno, kaj ima kdo prioritete. To je njemu enako kakor meni, če bi nekdo recimo čez muziko govoril. Ali pa še več najbrž, ker še bolj verjame. Ampak vi ste zavezani eni sami glasbi, to je hip- hopu in rapu. Recimo poslušate še kaj drugega? Klasično glasbo?
Veliko v bistvu zdaj dosti poslušam teh zimzelenih melodij, slovenskih. Nazaj v preteklost smo šli, smo našli poln arhiv teh komadov in zelo sem vesel, kar so delali. Samo moment, Sašo.
Gledam tole, se spozna na pijačo. Nič ne piješ. A morda ni dobro?
Super je, samo se bojim, da je tisti kečap.
Ne boš govoril čez moj pijačo. Velja.
V redu.
Sva zmenjena, šefe.
Hvala lepa.
Adijo. Ramiz, ne tako agresivno, to je človek duhovnih vrednot. Tako je.
Rok, opozorili so me. Inteligenten, pameten, lušten fant. Kako pa recimo besedila z Turbo angels. A je to težko napisat?
Veliko bolj je treba stvari preprosto naredit. Po moje že vsi, če razmišljaš na eni stopnji, hočeš čim boljše povedat. Ampak čim boljše povedat pa ponvaadi pomeni najbolj preprosto povedat.  Recimo za turbo folk skupine, če pišete besedila. Je to samo zaradi denarja ali čutite notranjo potrebo, da date to ven?
Ne, ker tudi ni toliko spet denarja v tem, da bi se jaz na to fokusiral. Ampak zaradi tega, ker jaz mislim, da mora vsak človek nekaj delat in to pač delat dobro. Tako kot imate vi recimo humor.
Samo jaz delam slabo, jaz ne delam dobro. Katero pesem ste napisali za Turbo angels? Se da kak verz iz tega?
Jaz sem naredil kitice za Gremo na Bahame, potem sem zdaj naredil za Nušo Derenda eno, za Omarja sem delal, za enega Ginota novega zdaj delamo. Za Fanetics nekaj. Se pravi, veliko različnih skupin in turbo folk je samo ena od teh.
Mislim, ta vaša hiperaktivnost, to me spominja na mene v vaših letih. Jaz sem vse zavozil. Vam povem, vidite, da sem redno zaposlen na RTV- ju. Meni je šlo življenje k vragu. To se lahko tudi vam zgodi. Ker tako inteligenten fant, poln energije, pa že Kučana za rokav cukate. Je bilo to res?
Ja. Kaj ste pa hoteli od njega?
Hotel sem, ker jaz pač nisem politik, sem imel eno idejo. In sicer, zelo se mi zdi, da mnenje, kot ga slišim od ljudi okrog in tudi moje mnenje, da sicer živimo v Sloveniji, ampak da ta občutek pripadnosti temu pa da bi mi nekaj naredili za svojo državo, da bi bila uspešna, ga pa skoraj ni. Vedno so eni krivi ali pa drugi krivi, pa čeprav smo vsi v tej državi. In jaz sem imel eno dosti smešno idejo. Da bi naredili volivec, ne daljinec, ampak volivec, kjer bi vse televizijske hiše, ki so v Sloveniji, da bi enkrat na teden predvajale neke odločitve, ki se sprejemajo v državi in bi gledalci pač demokratično enako volili in to bi se potem sprejelo. In da bi bil večji občutek nekega team spirita. In potem sem stekel za gospodom Kučanom in sem ga vprašal, če je ideal politike, da odločajo politiki sami, ali da so zraven tudi ljudje. In je seveda ideal, da so zraven tudi ljudje. Tako da taka stvar bi očitno prav prišla.  Ampak napačnega človeka ste pocukali.
Prosim?
Ni več predsednik. No, saj ne gre za to, gre za to, da ima neke strokovne izkušnje. Ste zaščitili ta patent?
Jaz mislim, da bi ga dal državi.
Ste že v riti, kar na nov projekt razmišljajte. Zdaj pa napovedujem nekaj najboljšega, kar ta trenutek v Sloveniji obstaja. Če si zamislite, kdo vse se za njo puli, da bi nastopila. Od hale Tivoli do raznih predsedniških apartmajev, soban na Brdu, evropske.. Šla je pet pa samo nekomu. Pela je ob selitvi družine Strojan v Rojah in danes je z nami, Anja!
Ja, Anja, ne samo to, poje tudi pri akademskem pevskem zboru APZ in je pristašica te sodobne glasbe, recimo.  Jaz tega ne razumem, ampak to boste razumeli čez 200 let. Sprašujejo me pred oddajo: " Hribar, a ti mogoče veš, kdo je največji slovenski igralec? " Sem rekel, da vem. Stane Sever, potem so tu še Počkaj, pa je bil recimo Kralj. Pa so se mi začeli režat. So rekli: " Ti pojma nimaš, ti si zadaj. Ti si bebo, totalen. A ti veš, kdo je danes gost, kjer se vklapljamo direktno? " NBC pri Jay Lenu. Namreč on bo gostil največjega slovenskega igralca danes in v zgodovini slovenskega igralstva. Jurija Bradača.
Gledalke in gledalci.
Mario Galunič je na dopustu, ne vem, če bo prišel nazaj. Morda jeseni in zato, da prevzamem njegovo mesto in da dvignemo rating oddaje Hri- bar nekoliko bolj ljudsko, pa vendar ubrano in na nivoju. Začenjamo z velikim politično- plesnim turnirjem 2008! Tukaj smo v green room- u, kjer se za nastop pripravljajo prvi trije udeleženci kvalifikacij. To so gospod Zmago Jelinčič.
Dober večer. Gospod Franc Cukjati.
Dober večer. In gospod Anton Rop.
Večer.
Fantje lep pozdrav. Pa bi najprej gospod Cukjati, vam po funkciji zdaj dal prvo besedo.
Hvala lepa.
Kako ste pripravljeni, kaj pričakujete? Pozdravljeni.
Na nek način moram povedat, da sem se fizično dobro pripravljal. To pa mislim, da bo odločilno v današnji tekmi.
Gospod Jelinčič. Ja, kar povej.
Sprašujem vas, kako se vi počutite. Ste favorit?
Jaz sem se počutil do zdaj dobro, potem sta pa ta dva kozojebca prišla, razumeš, in sta mi cel večer pokvarila. Ta cukelj se naliva ves čas z Bulldogom, energijsko pijačo. Cel dan ga žre.
To pa ni res, to pa ni res.
Počakaj, ne zdaj zanikat, ker sem te videl štirikrat že.
Fizična pripravljenost je čisto nekje drugje. Gospod Jelinčič, prosim, da se umirite. Lepo vas prosim.
Gospod Jelinčič, glede na to, da ste bili baletnik, imate kakšno prednost? Ne bi zdaj pogreval starih zgodb, kaj sem bil jaz včasih. Zdaj sem posranec, mislim poslanec. To je vse. Od tukaj začnimo.
Dobro. Težko konkurenco imate, gospod Rop. Gospod Jelinčič je rekel, da ste kozojebec. Se strinjate s tem?
Ne, jaz sem bil včasih jack.
Ja, vem, da ste bili predsednik vlade.
Jaz sem bil predsednik vlade. To ga še ne rešuje, da je kozojebec.  No, prosim, nehaj s temi izrazi. A si kdaj videl? Da si s kozami? Vem, da si se po Pohorju vlačil, ampak zdaj ne vem, kako je s tem. Malo sem pozabil. Moram ti povedat, da se spomnim tega. Nehajte se obtoževat. Gospod Cukajti, lahko to umirite?
Kaj me ta kar nekaj obtožuje? Jaz sem prišel tukaj na turnir, ne pa da me bo tukaj en zmerjal zdaj. Kakšna je današnja kultura! Vidim, jaz ne morem pomagat. Dobro, pomirite se fantje. Še nekaj časa imate za ogrevanje. Vidite, da so tekmovalci zelo samozavestni in njihovo dajanje se začne takoj po oglasih.
Gledalke in gledalci, plesno- politični turnir za leto 2008 se pričenja. Svoje koreografije predstavljajo trije tekmovalci. Gospod Jelinčič, gospod Cukjati in gospod Rop!
 Bravo! Perfektno! Sem presenečen nad izjemno koreografijo. Gledalke in gledalci, na spletni strani oddaje Hri- bar lahko oddate glas za tistega, ki vas je najbolj prepričal v tej plesni točki. Torej, tisti, ki bo dosegel največ glasov, se uvrsti v nadaljnji krog tekmovanj.
Saj ste gledali zvezde plešejo, zvezde jahajo, zvezde kuhajo in tako naprej. Torej, takoj, ko bodo naši trije tekmovalci zasedli nazaj green room, bo svoje mnenje povedala posebna strokovna Corleonejeva žirija. Zdaj pa psiho talk šov z našo Ifigenijo.
A smo že na vrsti? A smo že na vrsti? Hvala lepa. Gospod Trkaj, lepo pozdravljeni. Sem zelo vesela. Zdaj pa takole, zdaj pa morava midva nekaj razčistit. Pravite, da bi radi postali rapostol ali apostol, kajne? Se pravi, kot definicija apostoli, kdo so bili to? Recimo vi kot študent teologije mi lahko poveste.
Simon, Jakob, Janez, Andrej, Filip?
No, no, to vemo, ampak kaj so oni počeli pravzaprav?
Širili so vero.- Širilo vero. Tako, tako.
Poglejte, vi mi prav nič ne izgledate niti kot apostol, dajte se najprej sezut. Dajmo čeveljčke dol. Bodite kot apostol. Kar dajmo čeveljčke dol, pa nogavičke.- Če date vi svoje. Ja, bom dala, seveda. Saj je čisto fajn. Se bova pa kar sezuvala. No, dajva se oba sezut. Zdaj pa takole. Pravite, da vam je mama dala nekaj, z jogo se ukvarja. Jaz s tem nimam dosti izkušenj, da vas pripravim na rapostola. Bova se pa naučila danes eno indijansko pesmico. Kar čeveljčke stran.
Tako. Dajva se umirit. Pa za mano ponavljajte, gospodič Trkaj. Ja.
Prosim, če muzika se ugasne tamle.  A lahko še luči? Nič luči, dajmo mir. Za mano. Aaaaa mii kuuuuni, aaaauuu niiija. Aaaaa mii kuuuuni, aaaauuu niiija. Au au au, pika nejka anej. Au au au, pika nejka anej. Hejaui piki. Oči se dotaknit.
Oči.
Hejaui. Rokice. Pikini. A sva zdaj pripravljena, da še nogavičke dava dol?
Mislim, da tukaj pa ne.
Dajte nogavičke.
Ne.
Dajte, če boste rapostol, dajte štumfe dol. Zdaj pa res prosim, lepo ubogat. No, kar dajva.
Imam prirojeno motnjo neposlušnosti.
A tako. Ja zdaj takole, zgleda, da če to ne bo šlo, rapostol ne morete biti. Kakšen šaman pa lahko, za Indijance, vidim, da vam gre dobro. Pejotel vzemite.
Ali pa v Indijo peš bos.  Radi bosi hodite?
V Indijo ja. Boste šli z mano gospa?
Kako? Z mano boste šli?
No, dajva se umirit. Dajva. A greva še eno indijansko zapet?
Dajva še eno. Da se do konca pomiriva.
Ali greva isto? Dajva isto še enkrat, dajva, da se jo bova res dobro navadila. Dajva. Aaaaa mii kuuuuni, aaaauuu niiija. Aaaaa mii kuuuuni, aaaauuu niiija.
Avvvv nija.
Nič avvvv nija, aaaauuu niiija. Aaaauuu niiija.
Aaaauuu niiija. Kot da vas kaj zaboli. Au!
Au! Bova po oddaji. Nimamo več časa se ukvarjat s temi stvarmi. Po oddaji. Dajva nazaj čeveljčke obut.
Hvala lepa gospa. Kar nazaj čeveljčke obut.
A si jih zamenjava lahko?
Hvala lepa, ne.
A ne bi? So v redu, kot taki topli čolnički so. Pojdiva nazaj tjale, pojdiva.
Hvala.
 Ifigenija.
Ste vi sezuti ali imate?
Jaz imam, samo jaz imam grozen smrad.
Ja, saj smo ljudje.
Ni šlo, ni uklonljivega duha, kajne?
Ravno to sem poskušala pri njemu. Če si rapostol, je treba še kaj več znati, kot samo rime skladat, tako. Veste, za to gre. Zato bova po oddaji še malo anikuijala.
Velja. Tako delujete kot Ajda Kalan. Približno tako.
A dajte? Ja, ja.
Samo to nekako gre za te frekvence auuuu, ki se sprožajo ob tem.
Ja, najlepša hvala Ifigenija. Rok, a je bilo težko?
Zelo prijetna ženska. Je bila prijetna ženska?
Zelo.
Zdaj smo pa v green room- u. Tekmovalci so svoje odplesali. Izjemna koreografija.
Res je. Najprej pa da predstavim komisijo. V komisiji sodelujejo naš priznani gospod boter, izvolite vaš komentar.  Hvala lepa gospod boter, vas ne bomo komentirali, vi ste eminenca tukaj. Biba, priznana slovenska glasbenica. Kaj vi pravite na to?
Jaz bi rekla, uau gospod Jelinčič, drzen govorec, drzen plesalec. Tako da čestitke, definitivno zmagovalec.
Kaj pa ostala dva?
Cukjati malo sramežljivo, Rop pa bi lahko šel še na kakšno telovadbo.
Rok, kaj bova pa midva rekla? Mene je gospod Zmago presenetil do tistega scenarija v fitnesu. Tam pa je bilo malo?
Ja, to je mlada žena.
Tako. So leta mu prinesla svoje. Tako da jaz bi rekel, da gospod Rop je prvi, drugega bi zaradi simpatičnosti v prvem delu vseeno dal gospoda Zmaga, tretji pa, oprostite prečastiti oče in mati, naj bo gospod Cukjati. A tako.
Gospod Cukjati, začnimo z vami.
Jaz sem jack. Najmanj glasov imate. Kaj boste rekli na to? Prvo kot prvo, fant ne bo diplomiral, bom poskrbel za to. Ja, seveda.
Počakajte, tako se pa ne bomo šli. Da pa skupaj ne držimo, to pa ne.
Ne, pa ne boste se maščevali.
O, ja. Seveda se ne bom, saj se nimam za kaj. Jaz sem bolj bogat človek.
Zdaj sem jaz na vrsti. Dajte gospod Rop.
Torej, Trkaj, edini ve, da sem jaz jack. Podkupljenec.
In da obvladam. Jaz obvladam zadevo. Korumpiranec.
Daj Jelinčič, umiri se. Ti tukaj zraven. Jaz sem plesal fenomenalno, jaz sem plesal optimalno in boljše ne bo nihče več plesal od mene, kakor sem jaz danes tukaj plesal.
Zmago.
Samo tvoj občutek. Ti se bridko motiš, nimaš pojma. Tukaj so se vsi odločili za mojo karizmo. Biba je videla mojo karo in tako je ona čisto natančno razumela, da sem jaz daleč najboljši. Biba kaj drugega tvojega vidi, sori.
Kaj naj vidi?
Brado. Daj, prosim te. Ljudje znajo sodit in so kvalitetno presodili. Ugotovili so, da sem najboljši, bil sem športen. Malo so sicer goljufali tam pri tistem in so kazali, češ da imam šibko telo. Ampak jaz imam močno telo in močnega duha.
Daj, daj, ko sem mislil, da Ghandija gledam.
 Dajte se nehat obtoževat. Še enkrat, gospod Cukjati. Poglejte, a lahko jaz zdaj kaj povem?
Hribar, a lahko povem, Hribar, samo nekaj. Jaz sem te nastavil in točno ta politika te je nastavila.
Počakajte, nehajte. Jaz bom samo to povedal, da bi še bolj užival, če bi z mano plesala Fredi Miler in še kdo.
Gledalke in gledalci, oddaja Hri- bar se je iztekla. Srečno! Gospod Jelinčič, vam pa predlagam, pojdite tja na mejo, pa branite. Z vašim pipcem pojdite na mejo, pa branite Slovenijo, ker ste tako močni. Dajte to naredite
V naši stranki smo strašno močni.
V vaši stranki ste strašno močni. To vsi pravijo. Verjamem vam. Vi ste močan človek. Borite se za domovino, pa pojdite dol na mejo s Hrvaško. Ti si mogel pa v semenišču se borit.
No, no, lepo vas prosim. Lepo vas prosim. To ni odnos in vas prosim, da prenehate pa pojdite. Vzemite svoj nož v dnevni sobi, ki ga imate v vitrini. Nož vzemite pa pojdite na slovensko- hrvaško mejo, pa se borite pa streljajte.
Veš kaj si ti? Ti si pa zamešal dušo in meso. Na koncu si pustil dušo in si se vrgel v meso. In tam nune lovil.
Močni ste, močni.
Kot da ne vemo. Pa z Bulldogom se nalivaj še naprej.
Gospod Jelinčič, vi ste močni.
Glej Roparja, ki je izginil.
Lepo vas prosim, kakšen je to odnos.
Ko ni zmagal, je pa šel. In kakšna je to vljudnost, saj smo na nacionalni televiziji, lepo vas prosim. Saj imate mlade otroke, boste pa ja vedeli, kako se obnašat. Jaz imam tudi starejšega sina, tak oda boš vedel. Bibi, čao. Ja, čao Bibi.
Si luštkana, Bibi.
Pusti pri miru, ker si poročen.
Vse vem, vse vem.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
Še krompir razdelil Hrvate in Slovence
"Vse je en velik šmorn, na bruhanje mi gre."
Izštekani Trkaj dela to z občutkom
Oboževalke, pozor! Trkaj je spet samski!
