|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Hribar: 3. 11. 2007
Premiera: sobota, 03. november 2007, Vse oddaje
   Dober večer gledalke in gledalci. Spet je treba pojasniti. Spet eno težko pojasnilo v teh poznih nočnih urah. Pa kdo smo mi ta oddaja Hri- bar? Baje, da smo nekaj ultra levičarji, neki anarhistični liberalci in podobno. Pojma nimam, nič ne vem o tem. Zato sem vam pa dolžan povedati nekaj o sebi, o svojih frustracijah in konsekventnosti iz mojega težkega otroštva. Bil sem rojen in takoj krščen. Če sem hotel to ali ne. Potem sem bil sprejet med Cicibane, če sem hotel ali ne. Potem sem šel k obhajilu, sprejeli so me med pionirčke. Šel sem k birmi, sprejet sem bil v zvezo socialistične mladine Slovenije. Ampak pazite, do takrat je bilo še vse v redu. Potem pa prelomica. Eden redkih mladih fantov v 6. razredu, takrat sem bil v Osnovni šoli Grosuplje, ki sem že pri 12ih letih bral Nuremberški proces, bral sem knjigo Alana Bullocka, bral sem pa tudi Črne bukve in Turjak in sem si rekel Sašo, zdaj pa je čas za spravo. Šel si po eni poti, drugi poti in zdaj se bo treba odločiti. In takrat v mladinskem klubu me začnejo, če bi šel v IPD, idejno politično delo. In sem povedal, dragi levičarji, dragi komunisti, dragi ta rdeči, moji idoli so Tarzan, Old Shatterland in Winnetou. In Old Shatterland in Winenetou, sta bila prva dva človeka, ki ju spoštujem in sta med seboj naredila spravo. In potem sem nastopal na odru, kurirček Andrejček torbico nosi, ono, tretje, četrto. In sem rekel ne, Boris Krajger ne, Kardelj ne. Če pa vi niste proti Old Shatterland in če niste za Winnetou, grem jaz za desnico. In grem k verouku. Takrat je bil v Grosupljem župnik, pisal se je g. Bohinc. Sem rekel gospod župnik, bi vi meni razložili, po verouku bi vas vprašal, kar mi leži na duši. Greva midva lepo po verouku v pisarno, tam je tudi stanoval, in je rekel: Mladenič kaj je? In sem rekel: Dajte mi prosim povedati, kako je v nebesih. Samo to me zanima. In je rekel: Mladi mož, v nebesih je pa takole. Klečimo, molimo in gledamo Boga. Konec. Me ni zanimalo več. Jaz sem bil prepričan, da se moli in kleči zdaj, v tem življenju in potem nič več. Potem sem ga pa vprašal gospod Bohinc, kaj pa, če ješ čokolado pa zvečer ob šestih, da ti ni treba domov, da prideš ob enajstih, dveh. Kaj pa to? Je pa rekel, da to je pa greh, da takšni gredo pa v pekel.  Ti vraga. Kar naenkrat mi je bil pekel dosti bližje kot nebesa. Kar vleklo me je v pekel. Na levici nič, na desnici nič. Zdaj pa človek ne ve, ne daš se opredeliti, ali so eni plus, drugi minus, če so eni minus, pa drugi plus. Plus pa minus ti da minus. In zato sem frustriran. Spoštovana oblast, razumniki, naj vam bodo jasne osnove matematike. Samo dva minusa skupaj, dasta plus. Hvala. Bučke. Dober večer. Moje ime je France Bučar in vi gledate Bučke. Začnimo pri obe kandidatih za predsednika države. Türk se je družil s partizani, poglejmo o čem je tekla beseda. Kako diši. Ste videli zdaj je dober golaž. Malo je trd, ampak se da. Seveda, jaz sem Kofi Annanu večkrat skuhal tak bograč. Lojze Peterle pa nadaljuje z akcijo Roka roko najde. Ta teden se je rokoval z 2370 državljani. Do novega Guinessovega rekorda mu manjka še manj kot 10. 000 rok.  Poglejmo kako mu gre od rok. Ja, lepo uniformo imate, ja. Ja, saj vem. Vi imate pa dobro kravato. Vi ste pa res taki, kot bi iz gozda prišli. Ja, ti si pa Lovšin, kajne. Saj te poznam. Veliko razburjenja pa je povzročila okrogla miza o medsoseskih odnosih, s podtemo poti in stranpoti. Poglejmo kako so se nekateri razburljiali. Tam je bil vedno makadam. Jaz ne bom nikoli pustil asfalta delat! Ni bila, to je bila naša pot že skoz od kralja Aleksandra naprej. To je bila takrat občinska pot in jaz sem šel tudi sam na občino pogledati in sem videl te dokumente in meni je to kristalno jasno, samo vam ni jasno, da je že Krek vozil takrat mimo. Problem je v tem, on je že pred stotimi leti je pisal, da star oče lahko vozi po tej cesti, po letu 1991 je pa občinska cesta in ne more. Francoski predsednik Sarkozy se je spet zapletel v neprijeten škandal. Obračunal je s človekov, ki naj bi domnevno opazoval njegovo ženo.  Sem te videl, ko si mojo ženo gledal. Nisem ti gledal žene. Mojo ženo si gledal. Mojo ženo si gledal. Nisem je gledal. Grda je tvoja žena. Kaj, imaš sploh licenco? Kaj kdo me zdaj to kliče? No, to je bolestno ljubosumen tip, če vprašate mene. V podobni situaciji se je znašla tudi ameriška državna sekretarka Condolezza Rice. Na srečanju z materjo samohranilko v Oklahomi jo je neka ženska obtožila kraje kozmetičnih pripomočkov. Cela štala, poglejte tole. Ja, človek ne more verjeti, zakaj vse se ženske prepirajo. Zdaj pa je na vrsti šport in Zmago Sagadin. Pozdravljeni. Tudi v športu bomo poročali o incidentih. Zadnjega je povzročil ljubljanski župan Zoran Jankovič, ko je center mesta za ves promet, se je spravil še na voznike rallyja. Nimajo kaj iskati v centru, vam rečem.  Gospod Kavčič, tukaj ni parkiranje, ne. Tukaj ni parkiranje, to je zaprto, zaprt je Kongresni center, gremo ven. Tukaj ne smete parkirati, tam pri Bachusu, ne. Bachus je naš, tam naši parkirajo. Da imajo kje parkirati zvečer, ko so žurke. Saj nisem nič rekel. Ja, žal ne morete. Imate zunaj parkiraj in odpelji. Se bom pa tako odpeljal. Potem pa pojdi z avtobusom, ne. Ta novica prihaja iz instituta za preučevanje razvoja človeka. Znanstveniki so po podrobni analizi zadnjega večnega derbija med Mariborom in Olimpijo odkrili nekaj šokantnega. Nogometaši so se v določenih trenutkih začeli obnašati kot primati. Poglejte to čudo. To pa ni res, jokal je kot en dojenček. Nocojšnjo vremensko napoved bo prebral Janez Podobnik, minister za okolje in prostor.  Dober večer, dober večer. Najprej moram vam popraviti kolega Bučarja, namreč vremenske napovedi ne bom prebral, ampak jo bom povedal na pamet. Torej, jesen je tukaj, naše okolje je čudovito. Ko sva z Marjanom nekoč sedela pod tistim drevesom je rekel, veš Janez, nekoč bo nekdo od naju napovedal vreme in imel je prav. Uspelo je meni. In nocojšnjo vremensko napoved posvečam bratu Marjanu, pa lahko noč. No, to je bilo pa kar nekaj. Tipičen politik, veliko govori, pove pa nič. To so bile Bučke, glejte Hribarja, ne bo vam žal. V uvodu še nisem povedal, kako sem šel jaz k birmi. Tega nisem povedal. Gospodu župniku, g. Bohincu sem rekel, da k verouku ne bom hodil, radi bi šel pa k birmi, ker nekako mi pekel bolj diši, rad bi šel pa k birmi in sva naredila kompromis takrat, da sem jaz gradil novo Grosupeljsko Cerkev, fizično delam vsako soboto in rezultat tega je, da sem danes tudi birman. Mi pa oglejmo ali ste prepoznali človeka v serijski zadevi, Kdo tamo se nekaj ljubi.  Prepoznali ste ga, to je bil Cazanova Dimitrij Rupel. Boter koga imamo v tej oddaji? No, da slišimo. Kako ti je pa ime? Jaz sem? Jaz sem Marko iz Maribora. Jaz sem pa Emanuela iz Ljubljane. Kako si pa oblečena, kaj imaš na sebi. Samo zgornji del pižame. Vau, to mi delaj. Opiši se malo. Imam zelene oči? Pusti oči. Ali si pobrita? Po celem telesu. Ja, še, še še govori. Imam temnejšo polt. To, ja. A res? Kako temno polt imaš? Čisto temno in moje joške so temne? Pusti zdaj joške, imaš rjavo ali črno kožo? Moja koža je črna kot svila. Ma daj, fuck off. Upam, da ste prepoznali slovenskega intelektualca, ljubljenca ljudskih src, doma s Štajerske. Ramiz, ste ga vi prepoznali? Ste vi kdaj poklicali na vročo linijo? Dober dan Aleksander, jaz vsak dan kličem na vročo linijo na Kosovo. Moja vroča linija, ampak težko dobim zvezo, ker je tako vroče, ne slišim kdo je sploh dol, od sorodnikov. Hvala lepa Ramiz.  Prosim. Obiščite našo spletno stran, prosim, gledalke in gledalci in poskušajte ugotoviti, kdo nekaj bi to bil. Oglasi. Po oglasih pa dama, ki se je upokojila pred 30imi leti, ampak je še zmeraj No. 1. Kdo je ta navihanka, ki se je upokojila pred 30imi leti in izgleda kot prava pubertetnica. Vabljiva, dražestna. Pri srcu mi je. Rad jo imam. Ivanka Mežan. Ivanka moja. Dober večer. Usedite se Ivanka. Hvala, ne še. Ne? Ne. Imam eno darilce za vas Sašo. Izvolite. V sredo je bila noč čarovnic in jaz sem tam vzela čarovničko in rekla, ta bo za Saša, to mora on dobiti. Ni moj portret, ne. Ampak ene čarovničke iz Istre, ki se imenuje ima tako ime- fare bene, da dobro dela in to je ta čarovnička.  Ježeš. Bu, bu, bu. Sašo, metlo ima zato, da bo tukaj pomagala pometati, ampak ne pod preprogo. Druge stvari. Začaraj me čarovnica, da bi danes z Ivanko preživel nepozabno divjo, strastno noč. Ne, ona je ljubosumna. Hvala. Ivanka. Befana je. Jaz vam   dam lahko srce. Jaz nisem tak človek, da obdarujem. Neka posebna kemija se je med nama že pred oddajo spletla.- Že. Ivanka, a si predstavljate film. Vi ste ena največjih slovenskih igralk, bi to zmogla. Vi vzamete fanta mlajšega nekaj let in me vzamete samo zaradi denarja. Aja, a ne zaradi srca? Me izcuzate do onemoglosti, potem jaz od žalosti umrem in si izberete pubertetnika, 20 let starega. Potem pa tudi jaz umrem. A ne bi bilo dobro? Ste kdaj igrali v takih ljubezenskih filmih? Nikoli vas nisem videl. To so bila takrat tista partizanska leta bolj resni filmi. Tako je. Ampak tudi kakšna ljubezen je bila. Ja, ampak te ljubezni so bile tako, če bi danes recimo gledali Petelinji zajtrk? Bi takrat recimo prestopili to mejo splošnega priznanega okusa in se glede na to, da ste profesionalna igralka spravili v situacijo, ki bi lahko rekli, v malce zadrege? Ne? Kako pa danes gledate na te igralke, ki pokažejo na odru vse, ljubljenje? Saj to je del življenja. Jaz ne vem? Ja, ja. Ja, ampak jaz? Pred kamero, vaš mož je bil znanstvenik. Kako bi on to gledal? Je gledal vaše filme? Je gledal, ja.- Se je zaljubljal v vaše like? Nikoli ga nisem vprašal, če se je zaljubil. Kaj bi se v like, če se je vame. Vaš mož je bil eksakten fant, predaval je metalugrafijo, metaliko, vi pa ste imeli cvek matematiko. Popolnoma. Res? Ja. Ivanka kdaj se je to začelo, niste dojeli, ste si izbrali ubogega moža, ste še njega uničili potem? Kako pa veste, da sem ga uničila? On je samo rekel, škoda Ivanka, da se nisva prej spoznala, bi ti jaz pomagal pri matematiki.  Ker meni se zdi škoda, človek, ki je matematik, fizik, potem pa na igralko nabaše. Saj to ne more živeti. Je pa recimo to kazen, Bog ve zakaj. Sin je matematik, hči je matematikarica Fizik. Fiziki, matematiki, arhitekti. Ivanka, dajte pogledat ali znate enačbo enakomernega gibanja. Prosim, spet ne bom spala celo noč. Ivanka zaradi spoštovanja do eksaktnosti. X kvadrat je 9, koliko je X? Počasi, saj bo šlo. Odigrajte, če ne znate. X? X kvadrat je 9, koliko je X? Odigrajte. Ali ni nobenega, kdo mi lahko pomaga? 3! Hvala, hvala. Ivanka, čestitam. A je plus 3 ali minus 3? Plus. Ste sigurni? Ja. Plus, minus. O jebela cesta. Kako je tisto, minus pa minus da plus? Poglejte, tako se bova zmenila.  Tretje življenjsko obdobje, smer matematika. Prosim, da se v ponedeljek zjutraj javite, ker s takim znanjem ne morete naprej živeti. To je katastrofa. Bogi vaš pokojni mož, da vas v celem življenju ni naučil. Kaj bodo zdaj rekli sin pa hči, ko bodo prišli v službo? Naša mama ne zna kvadratnega korena iz 9. A daste tisto čarovnico nazaj, jo jaz rabim. Ne, ne Ivanka. Partizanski časi, vi ste začeli še preden ste šli na akademijo? Ja, seveda. Ste bili tudi v uporniškem gibanju ali je bilo to samo? Sem bila v uporniškem gibanju. Kako gledate sedaj, ali vam je hudo glede na vse to, kar se dogaja. O tem rajši ne bi govorila, ker sem že utrujena od vsega tega.  A neda. Ali je treba obremenjevati slovenski narod z vsem tem, pa utrujati neko bodočnost, napihniti, jo tako skrivenčiti. Ali ni lepše, da se ljubimo, se imamo radi, zajčki in lisičke. Potem ste ga pa biksali tudi na akademiji, sem izvedel, da ste ga tam precej biksali. Jaz sem prišla danes sem na spoved. Ja, seveda Ivanka. Pa bodo vsi grehi prišli na dan? Vsi grehi bodo prišli na dan. Kaj pa pokora? Pokora bo huda Ivanka. Potem pa kar grem. Pokora bo zelo huda. Priznate, da ste najboljša slovenska igralka? Oh, nimam kaj priznati. Poglejte, prikimava. On mora, on mora. On je kavalir. Dajte mi povedati zdaj, slovensko igralsko, prejšnji čas, današnji čas, primerjava, kje so bili boljši igralci, v območju vas, Štefke Drolc? V vseh obdobjih. Res. Bile so velike osebnosti tudi prej.  Način igre je bil mogoče delno drugačen, ampak ni obdobja takega, da ne bi bilo osebnosti, velikih igralcev. Ramiz. Gospa Ivanka, vam lahko oponašam Andreja Kurenta. Ja. Sem naučil na Kosovu, Andreja Kurenta. Berači ne bomo, če bomo delali. Je v redu? Še kar? Je. Hvala lepa, hvala lepa. Hvala vam. Ivanka moja, je bilo dobro? Bravo, bravo. Še kar. Imate kakšno željo, da bi imeli kakšno oddajo na TV? Ne, zakaj pa? Nikoli niste imeli želje, da bi bili voditelj kakšne oddaje? Ne. Recimo, če igralci vašega časa, kaj vas je gnalo vse? Je bilo gledališče vse? Gledališče je bilo vse. Povejte, kako je bilo včasih s televizijo, ker danes vsak gledališki igralec hoče čim prej priti na mali ekran. Saj to je razumljivo, ker te veliko več ljudi vidi. Takrat pa je moral priti v gledališče, če je hotel videti igralce. To je vse zelo drugače. Vam je to prav? Ja. Vnučke  imate. Imam. 6. 6 vnučkov! Ivanka, po pravici mi povejte, jaz starejše ljudi vidim takole. V vaših letih ni več taktiziranja, da delaš razliko med tistim, kar vidiš, da si in med tistim, kar bi rad, da drugi o tebi mislijo. Ne. Ni, ne. Ni več, prepozno. Iz vas sije ena sama dobrota, to vam iskreno povem ker čutim to vibracijo. Vprašanje je, ali so starejši ljudje hudobni kot sam vrag, ali pa so neskončno dobri? Ne, to so samo skrajnosti. No, ampak tako jih jaz vidim? Res? Ja, za svoje vnučke, ali jim vse nudijo, jih imajo radi, ali jim gredo pa na živce. Ne vem, no to pa redko, da bi šli na živce. Je starost lepo obdobje življenja? Ne. Zakaj ste pa utihnil? Ste se ustrašil? Ja.  Starosti? Ni treba. Rekli ste ne. Ja. Resno mislite? Ja resno, namreč ne vem kaj bi. Pred dnevi sem slišala Andreja Šifrerja, ki je rekel za svojo mamo, ko je bila že starejša, pa je imel on gostovanje zunaj, pa je ona rekla, veš, če se bo kaj zgodilo, pa ne boš prišel nazaj, končaj svoje delo zunaj, ker jaz sem zdaj igralka, stojim na odru, teksta ni več, nobenih besed ni več. Jaz samo stojim in čakam, kdaj bo zastor padel. In potem bom šla. Kam? Tja, kamor gremo vsi. Ampak jaz ne bi rada, da bi vse skupaj izzvenelo zelo pesimistično, sploh ne. Ampak ne morem pa reči, da je starost nekaj lepega, da si oddahneš in samo še kaj je tisto lepo. Vsak dan je lahko lep. Tak?  Ivanka mislite, da je lep dan, če nam poje Karin? Sigurno. Poglejva. Poslušajva.- Prosim. Če to ni bilo lepo Ivanko gledati, pa naj mi še enkrat reče, da je starost hecna zadeva. Če bo meni uspelo kaj takega kot njej, bom zelo ponosen. Nisem pa ponosen na to, da se delimo na leve in desne. Kdaj se je to začelo? Razmišljam liberalci, konzervativci, vlada, opozicija, takšni in drugačni. Kje je izvirni greh vseh teh delitev? 2. sv. vojna, Trubar, mogoče Karantanija? Predlagam, da gremo še nazaj. Da preskočimo avstralopiteka, ramopiteka, prokonzula in gremo k našemu predniku. K izvoru vsega. Preidimo k homo sapiensu.   Jugovzhodna Afrika, 75 tisoč let pr. n. št. Tukaj vidimo dva tabora, na desni so lovci, na levi nabiralci. Desni tabor je opremljen z najnovejšimi kopji, harpunami in loki. Lovci so v stanju pripravljenosti, do orožja ravnajo spoštljivo. Levičarji so nekoliko naprednejši. Kot vidimo, so odkrili ogenj. Umetniške poslikave jim niso tuje. Dva tabora živita v sožitju, med njimi ni nobenih konfliktov. Delitev dela jim je uspela. Narava je kruta in vedo, da lahko preživijo le s skupnimi močmi. Zdaj pa poglejmo, kaj se je zgodilo, da je med njimi prišlo do razdora. Do velike delitve, ki jih bo zaznamovala za naslednjih 77 tisoč let. Ljudje, se pridete malo pogreti k nam? Hvala, hvala kolega pra Drnovšek. Računamo na to, da bomo kmalu dobili svoj ogenj. Očistil sem sulico, bi zdaj kaj jedli. Ja, se popolnoma strinjam, jaz sem tako lačen, da bi pojedel celega mamuta, pa cel liter mleka bi popil. Počakajmo še malo, Bog nam bo kmalu poslal ogenj. Potrpita še malo. Sem vam rekel, da zaman čakate na čudež, Boga ni, zato ognja ne bo. Tako je, od pra Kučana se učite. On je mojster, zakuri takrat, ko je najbolj potrebno. Kako lahko, praska s kamenčki, pa zaneti iskro. Jaz praksam že cel popoldan, pa nič od njega. Ne razumem.  Vam nisem lepo povedal kolega pra Rupelj, da s tem kamnom ne boste dosegli prav nič. Potrebna je trdna vera in dobra volja. To ni problem, vero in voljo imamo pa tudi mamuta, da ga pojemo. Kje zdaj hodi ta pra Bajuk. Jaz sem tako lačen, da se komaj igram s kamnom. Pa pojejte surovega, če ste tako pametni, da nasedate višjim silam. Pomiri se praLahovnik in delaj naprej, te risbe bodo nekoč zelo popularne. Res, lepe risbe. Kaj pravite kolegi, ali lepo riše ta naš umetnik? Definitivno, ne spoznam se na umetnost, ampak mi je všeč ta znak s petimi kraki. Ne bomo se strinjali z vami kolega praJanša, kako velik potencial je ta fant. Všeč so mi te črte in ravna linija. Čisti minimalizem bi rekel temu.  Kako ste spet pametni. Poskusite, pa boste videli, da ni tako lahko bit minimalist z enim kamnom. Barabe, barabe, lopovi.   Kaj pa je kolega? Požrli so nam mamuta, samo kosti so še ostale. Kdo vam je pojedel mamuta? Kaj se sprenevedaš pra Kučan, priznaj, da ti stojiš za tem. Kje si pa našel mene? Ti si mi sumljiv že s tvojim trikom, kako narediš ogenj. No, ampak to še ne dokazuje, da sem vam pojedel papico. Takoj priznajte rdečkarji, da so te kosti posledica vaše požrešnosti. Kaj ste rekli, rdečkarji? Zakaj smo pa rdečkarji? Zato ker, ne vem, je bila to prva beseda, ki mi je padla na pamet. Rdečkarji, ha ha, ta je pa smešna, rdečkarji. Zakaj ste požrli našega mamuta? Umiri se pra Janša, o kakšnem mamutu govorite, a se vam blede, mi smo nabiralci, ne pa lovci kot vi. Poglejte koliko orožja imate, ste kdaj razmišljali o tem, da bi ga prodajali? Ne, ne. Ne nasedaj na provokacije kolega. S tem orožjem bi radi preusmerili pozornost. Rešiti problem tistih kosti, ki jih je našel pra Bajuk. Priznajte, da je preveč dokazov, da bi še tiščali glavo v skalo. No, kaj zdaj. Bo kaj rdečkarji? Kako se pa pogovarjate, ste ljudje ali ste praljudje? Oprostite, da se zdajle vmešavam. Če sem prav razumel, se kregate zaradi kosti. Tako je gospod pra Hribar. Našel sem kronski dokaz.- Gospod pra Bajuk, jaz sem žal samo Hribar, ker živim v sedanjosti in ne v preteklosti. No, s to vašo sedanjostjo ne boste nikoli razumeli preteklosti. Ja, imate prav gospod pra Cukjati. Mogoče je to razlog, ker res živim preveč v sedanjosti. Zato imam pa tukaj dva strokovnjaka, ki še kako obvladata probleme vašega časa. To sta Fred Flintstones in Barney Rubble.  Dolgo časa vaju ni bilo, s čim se preživljata, kaj se dogaja z vama, povejta prosim. Aha, dobro. Katere so pa vaše stranke, vidim, da vama gre dobro. Glede na vajine reference, mislim, da ne bo problema, da bosta rešila ta težak zapleten detektivski problem. Problem je, da desničarji obtožujejo levičarje, da so jim pojedli mamuta. Seveda jih imamo, tukaj so same kosti. To sem jaz. Vidite koliko sulic in lokov imam. Si še ti? Ne več. Me sploh ne zanima več. Kdo pa je potem naš plemenski vodja? V bistvu ga ni. Ga nimamo, vsaj ne tako izrazitega kot desničarji. Lažejo, lažejo. Tisti vrač s kamni je njihov vodja. Pra Kučan priznaj, da si ti. Jaz bi prosil gospod pra Cukjati, da se umirite. Naj priznana detektiva ugotovita, kdo je kriv.  Jaz, z lokom in sulico. Ja, pa jaz sem bil zraven s kamnom, ne. Seveda, kaj pa mislite, da je bila želva? No, kako so izumrli? Ta podatek pa prvič slišimo. Kako, kaj pa smo potem lovili? Ha ha, zdaj so vas pa dobili mamuti. No, ko ste tako pametni, povejte, kdo pa je potem obglodal to kost. Gospod pra Bajuk prepričan sem, da bo zgodovina pokazala, kdo je najbolje obglodal tole gost. Obtožili ste nas, da smo pojedli mamuta, zdaj pa je prišlo na dan, da takrat sploh še nisem bil rojen, ko so mamuti izumrli. Kaj imam jaz s tem? Zgodovina je polna nerazumljivih stvari. Ne pozabimo, da je prostornina možganov homo sapiensa znašala le od 1400- 1800 kubičnih centimetrov. Dandanašnji razviti človek je z evolucijo pridobil še nekaj kubičnih centimetrov več. Toda očitno premalo, da bi razumel še tisto, kar je onkraj njegovega razuma.  Hvala lepa, gledalke in gledalci, verjetno ste prepoznali še neuveljavljenega nadobudnega pevca Anžeja, ki si želi uspeti na vseh področjih bivanja. Zdaj pa terapevtski psihošov Miss Ipfigenija. Hvala lepa. Torej spoštovani gledalci, lep dober večer ga. Ivanka. Pozdravljeni. Kako ste? Tremo imam. Zakaj pa? Slišala sem, da vas je bilo nekako strah priti v to oddajo? Ste izvedel? Nekako sem. Veste kaj, oddaja se mi zdi tako dobra, da sem rekla, da je ne bi rada pokvarila tukaj. A dajte no? Zakaj. Bejžite no, gospa Ivanka. Ja, to je, ta oddaja je meni v veliko veselje. Edino tu se še od srca nasmejem. Sem vesela, veste tudi ljudje iz tedna v teden pričakujejo, da bom odkrila kaj v gostu, ampak danes hočem? Ja, bi bilo dobro, če bi kaj odkril še, če je kaj skritega. Bi bilo razveseljivo. Veste, pri teh letih, življenje nas je naredilo tako kot je. Po drugi strani ne vem kaj naj še vprašam? Ampak po drugi strani pa, veste kaj me še zanima, če takole rečem. No, no. Vse vloge, ki ste jih odigrala, zagotovo vam bolj temeljne vloge pustijo pečat. Tudi na stara leta tako gledate, se včasih kar malo spremenite? Ne, ne.  Ti pečati niso usodni ali kaj takega. Jaz se rada spominjam. Aha. Spominjam se posameznih vlog, sploh sem ugotovila ga. psihologinja, da živim samo še v preteklosti. Saj to me zanima. In ne vem, če vas zanima, ker vedno isto ponavljam, kam to vodi. Dajva midva enega spiti. Res? Ne bo škodilo. Res ne. Jaz vam verjamem. Na zdravje. Na zdravje, na zdravje. Dober je. Nisem vedela, da vi pijete. Saj to je sokec. Probajte. Sem probala. Nenazadnje, veste kaj me pa zanima, ženska kot vi, meni se zdite čudovita, krasna, polna nekih modrosti. To pa? Dajte povedati eno misel za gledalke in gledalce, ki vas nekako drži po konci, če lahko tako rečem. To veste, teh rekov o življenju? Je veliko. Jih je toliko, da jih ne bi rada ponavljala. Se vam zdi, da ponavljate? Ja, vsi ponavljamo. Vsi te reke govorimo in mislimo, da smo potem ne vem kaj povedali. A čva eno zapeti. Jaz pa ti pa židana marale.  Dajva v kamero. Oprostite, mislite, da se bom potem boljše počutila? Ja? Res? Sem vam zelo hvaležna. Dajva zapeti. Pa dajva. A tako morava. Ne komplicirajte preveč. Ste že toliko časa na svetu, boste že vedeli, kako živeti. Jaz pa ti, pa židana marela, jaz pa ti, pa židan parazol? Aha, smo že konec. Na zdravje gospa Ivanka. Ipfigenija, čudovito. Malo smo se pohecali danes, pa mislim, da ni nič slabega v tem. Nič hudega. Kako pa vi ocenjujete Ivanko? Jaz sem jo ocenil kot nekaj srčnega, lepega in meni dragega. Pa vi Ipfigenija? Ljubkega, saj sem rekla. Mislim, da danes v tem trenutku sploh ne bi bilo smisel odkrivati. Veste iz tedna v teden se ubadam z ljudmi, ki mi pridejo in tudi jaz imam včasih zadosti tega. Včasih prav paše se s kom pogovoriti. Pripeljite mi jo sem. Hvala lepa Ipfigenija. Pa pojdiva.  Izvolite. Hvala, kam pa moram zdaj? Kar nazaj. In kaj ste zaključili? Prepustiti se je treba, včasih je treba kaj zapeti. Premalo množica zapoje. Res? Ja, premalo slovenske ljudske pesmi. Ipfigenija, vas lahko nekaj popravim, ne boste hudi? Ne bom. Prejšnjo oddajo me je klicala Ajda Kalan, ki me je učila, da sem šlampast. A bejžite? Ja res. Potem pa se oglasite pri meni.- Šlampast, da ne uporabljam ednine, dvojine. Kaj pa je to za ena? Učila me je, moja učiteljica je bila. Mogoče bi morali njo vprašati. Je treba iti malo na vajo. Bova že potem naredila. Srečno. Hvala, hvala. Srečno. Ivanka. Ja, ja. Kam ste  vi hodili na vaje za retoriko? Na akademijo. Jaz sem pa res, če človek dolgo časa govori pogovorno, postane šlampast. To je pa res. Ja pa nisem opazila, da bi bilo kaj. Pa tudi Ipfigenija sem opazil, da je narobe uporabila dvojino. Pa tudi vikala vas je napačno, je rekla, da ste čudovita. Ja. Ste čudoviti, se reče. Vem, ampak to ni bistveno. Tako da Ajda, moja kolegica, se opravičujem. Greva zdaj midva na rubriko, Ali ali. Matic Osovnikar je bil gost v prejšnji oddaji in je dobil posebno nalogo, da igrico, s katero je zasvojen Football manager posebej za gledalce oddaje Hri- bar demonstrira svoj talent za nogometno industrijo. Ja, iščem nekoga na sredini igrišča. Tale Kim Kelsner se mi zdi kar dobra izbira, samo je drag 21 mio evrov, kar drag, ampak ga bom kar kupil. Evo, je že moj. Upam, da se je splačalo dati teh 21 milijonov.  Taktika. Bo kar ostala taka. 2: 0, to je kar v redu rezultat za prvo tekmo, mislim, da bo dobra sezona. Ivanka, Matic Osovnikar, ga poznate? Ja, dobro ga poznam. Greste zdajle po oddaji z nami na kakšno pijačko? Ja. Prejšnjo oddajo smo šli z Maticem in Ivanka, se bom še enkrat spovedal, ker zelo hudo se je končalo, tudi za Matica, on je prišel ob štirih domov, jaz sem se zbudil pa, žal ne vem kako, pri družini Meglič v Ljubljani. Jaz se opravičujem očku in mami in obema sinovoma, ki sta pevca znane slovenske skupine, ker sem oblečen in obut ležal v njihovi postelji in se opravičujem tudi poslušalcem oddaje Moja soseska, ker me žal ni bilo. Prespal sem. Ivanka greva sedaj midva, če greste  potem z nami. Ker veste, jaz se potem lahko zbudim pri vas ponoči. Ja. Aja. S čarovnico? Jutri, če ne bo oddaje, bom pri vas. Ivanka poglejte, najstarejši članici oddaje Hri- bar sta Milka in Greta, to sta dve vaši največji oboževalki. Bi jima naslednji teden poklonili kakšno urico za prijeten, inteligenten pogovor, skupaj bi se lahko pogovarjale o zadnji knjigi dr. Franceta Bučarja. Prebrati moram knjigo. Ob 11h ima v ponedeljek v neki založbi dr. Bučar predstavitev knjige, da ne delam reklame v kateri založbi, pa bi se vi malo pogovarjale. Tri dame. Ja, bi šlo. Ampak jaz bi rajši videla, da bi se oni dve pogovarjali. No, boste pa kakšno drugo temo dali, če vam ravno ne gre zadnja knjiga dr. Franceta Bučarja. Ja. Pa Mehurčki, bi šlo? Bi šlo. Poznate Mojco Pokrajculjo? Bi šlo? Ja, ja. Bi šlo. Dobro je Ivanka. Čestitam.    Tako. Gledalke in gledalci, midva z Ivanko, joj, še nismo končali, kaj pa je tole. Jih vidite Ivanka? Dober večer. Jih vidite, ga. Svetlana, ga. Helena. Dober večer. Dober večer Helena in ga. Svetlana. Se vam ne zdi, lepo ga je prižgati takole v zaprtem prostoru. Ni ga pa lepo dihati, ga. Svetlana. Bomo pa že zdržali. Se vam kaj smilim, povejte mi ga. Mežanova? Ja, prosim. Se vam kaj smilim, ko mi tukaj ta poetinja puha ali koga je, mi tule puha pod nos. Niti ne, kar umaknite se. Pa jaz sem dama. Gospa Svetlana, ampak res, se vam ne zdi, da je to korektno do gostje in gledalk in gledalcev. Glejte gospod Hribar, ne boste me zdaj napadali zaradi enih cigaret, ker dejansko mislim, da smo že preko tega, a ne? Sploh pa ob tej urit, zato lepo prosim, da nehate s takimi vprašanji. Ko bi vsaj kakšne s stilom kadila, ta pa kadi 57. Ja take smo bili včasih navajeni. Ivanka kako pa je, lahko vprašam jaz Ivanko, pa bosta povem vidve pokomentirali. Kako pa vi spoštujete ta protikadilski zakon, ste vi kdaj kadili? Ne, nikoli nisem kadila. Se vam zdi, da je to omejevanje svobode ali pa da je kadilski lobi sam sprožil kakšne tovarne. Ja. Zdaj se prepovedane stvari najbolj prodajajo. Ja Verbotnova je najbolj prodajana. Saj jaz sem tudi tako rekla. Verbotnova? Helena pustite Verbotnovo. Verbotnova je prepovedana. Pa ima prodane špile. Pa pustite zdaj to na miru, gospod Hribar, a to pa da desci smrdite celo popoldan v bifeju, je pa v redu? Mogoče vam smrdijo desci, meni moški niso nikoli smrdeli. Naj to povem, kaj pa vam ga. Mežanova, to me celo oddajo zanima. Veste koga sprašujete? Koga pa?  Kakšno letnico? Jaz sem mislila, da ste lezbijka. Jaz sem se tega ustrašila. Jaz sem se tega res zdaj ustrašila, ker ste me tako vprašala.- Čakajte Helena, vi zdaj sprašujete, če so Ivanki Mežan smrdeli moški? Ja, tako kot Svetlani, me zanima, kateri sem bolj blizu.- Čakajte Svetlana, so vam moški smrdeli? So!- Čakajte, ta doma še mačkov nima moškega spola. Veste vi koga sprašujete, ona ima same samice. Zdaj pa naj ga. Mežanova pove. No, kaj? Ali če so mi smrdeli, če mi smrdijo ali mi dišijo? Tako kot meni? Gospa Ivanka, a čmo mi še eno zapeti? Pa pustite gospe do besede. A boste pustila gospe do besede, naj pove. Gospa Ivanka, so vam smrdeli moški? Ne.  Hvala lepa. Ste videli Svetlana, živeli ste v zmoti. Normalni ženski moški dišijo. Nisem rekla, da mi dišijo. Tukaj pa je hakeljc, povejte. Kako vam ne dišijo? Kakšne ženske pa so to?   To pa ni dobro za naš narod. Dajte no, lepo prosim, komu to govorite, tam imate pa polno enih frajl napol nagih v studiu. A to pa je dobro? Ja, moramo dišati, prijati. Rojevati. Kako bomo pa rojevale, če nam moški smrdijo. Blazno se razvijamo ga. Helena. Slovenski narod se tako razvija ga. Helena, da je meni že slabo od vsega tega. Mene je pa res strah. Od tega ne pa cigaretov. Joj, to so te emancipiranke, to nikamor ne pelje. Kriva je neukost. Dajmo, kaj pa vi mislite, kam pelje razvoj Ivanka? Vidite, kaj pravi ga. Svetlana. Kam pelje razvoj človeka, slovenstva. Kaj vi mislite? Ojej. Hudo vprašanje. Je hudo vprašanje? Zelo hudo vprašanje. Helena, lahko vi odgovorite? Jaz lahko odgovorim. Gospa Ivanka misli nekaj. Pustite ji do besede. Jaz mislim, da upam, da si bomo dišali, da bo to še kar naprej, ker bo vse v redu. Jaz mislim, da je gospa ženska sprave. Jaz jo globoko spoštujem. Jo vidim taka dama pa še zdaj hodi z avtobusom v mesto. Jo vidim na postaji, ko se z Mercedesem za njo peljem. Resno? Ja, sem jo videla enkrat, pa je bila že na drugi strani ceste in bi morala krog narediti, pa bi preveč bencina potrošila, to pa ne gre. Hvala lepa za kompliment. Hvala vam. Kako pa vi uporabljate?  Z rolarji se vozim gospod Hribar. Z rolarji. Ona sani vpreže, pa jo mački peljejo. Tako, tako. Doma ima mačke. Pa s kotalkami se vozim. Helena in Svetlana najlepša hvala. Gledalke in gledalci, lepo se imejte. Ivanka v čast mi je bilo! Ta cigareta vas bo še posušila. Kaj pa vi berete? Lady pa Novo. Morate prebrati kakšnjo knjigo. Potem sem pa Mitjo spoznala. Vaše poezije ne razumemo, takšna temačna je. A to je pa že drugi del? Prvi del je pa na lovu za tihotapci. A boste nehala kaditi, meni to tako smrdi. Ugasnite to cigareto, ker to smrdi.
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|