Hribar: Bučke

Težko mi je bilo pri srcu. Potem pa me je pogledal nekako tako postrani, zvišal je glas in me vprašal. Kaj pa, gospod Hribar, ste mogoče homoseksualec? Sem rekel, prosim? Ste mogoče " tatopel "? Sem rekel ne, nisem. Je rekel škoda, jajca so se tudi podražila.

Potem pa sem zbral pogum in sem rekel, a ste vi konservativec? Je rekel, kako pa veste? Sem rekel, na lobanji imate napis dvojna morala.

Zato se zahvaljujem botru. Boter, najlepša hvala, da ste edina poštena duša, ki me še želi videti. Kako ste preživeli poletje? Sproščujoče, je bilo mogoče krvavo, kaj podobnega?

Aleksandro, vse je tako kot pravi moj oče. Bil sem na seminarju pri Rajmondu Debevcu.
Rajmond Debevec vas je učil streljati?
Ja, rekel je, da streljam bolje z levo kot Ronaldinho.
A res? Ja, ja.
Precej lep kompliment.
Ja.
Jože, kako pa vi, kaj ste pa vi počeli? Predsedniška kampanja?
Jaz sem imel kar precej delavno. Hodim po Sloveniji okoli ljudi in moram reči, da se jih velika večina strinja z mojim sloganom, ki se glasi: Čas je za novo pot. Jože, veliko sreče, čas je za novo pot. Novi obrazi, če gledate gledalke in gledalci. Popolnoma druga publika. Samo to ne vem, kdo je tam za pultom. Dober večer.
Dober večer. Jaz že 12 let živim v Sloveniji in Don Corleone mi je ponudil službo. Zdaj se v lokalih ne kadi več in je treba imeti v lokalih trdo moško roko, da cigarete v lokalih. Ni več cigarete zdaj, Aleksander. Ne boš prižgal.
Ja, tej ukrepi so kar kruti, a ne? Zdaj postajajo redarji policisti, natakarji postajajo redarji.
So zelo rigorozni ukrepi.

Ja, dobro, ne. Hvala lepa, aplavza žal ni. Pa vseeno hvala, hvala lepa.

Ja, hvala. Nocoj je naša prva oddaja pa smo vsi skupaj še malce nervozni, ne. Zato predlagam, da ne ovinkarimo preveč, da ne pade koncentracija, ne.
Ja potem pa doktor Bučar kar začnite. Režija prosim špica!

No, še enkrat dober večer. Bučke začenjamo z novico, ki je za naše razmere precej neobičajna, ne. Poslanci vladne koalicije in opozicije so se skupaj odpeljali na kratek jesenski izlet. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da so šli nabirati kostanj. Poglejmo. Se veselim tega izleta danes. Samo da me ne bojo pretepli.

Ja, samo da se usedem. Joj Drobnič, Bog te nima rad.

Sedež, zdaj pa sedi, no.
Imamo sok, imamo salamo, zdaj pa gremo v Zajčjo Dobravo.

Karte na pregled.
Ja krasno. Takole skupaj levi in desni. Človek bi se kar zjokal, če ne bi bil voditelj. Zdaj pa k drugi temi. Javnost je veliko pričakovala od parlamentarnega zaslišanja nekdanjega direktorja Sove, a žal, Iztok Podbregar pred komisijo ni povedal praktično ničesar, ne. Kako je to mogoče? Našli smo dokaz, da smo mu prepovedali govoriti. Dobro poglejte, ne.
Ne poslušaj Ropa, pa bodi tiho. Čim več tiho.
Povedal bom. To je škandal. Takole zavezati jezik človeku, to ni normalno, ne. Zato je tukaj v studiu z nami Tone Rop, ki bo povedal kako to, da je izgubil svojo edino pričo.
Ja, dober večer. Jaz ne vem kaj naj rečem. Tale gesta gospoda Podbregarja me je zelo razočarala. Jaz sem opazil, da se je zadnje čase zelo spremenil. Mislim, da ima težave. Prejšnji teden mi je v pisarno prinesel zapis telefonskega pogovora med operaterko Telekoma in človekom, ki je hotel naročiti bujenje.
Kdaj pa je naročil bujenje? Ob desetih. Zakaj? Nič, ne. Zanimalo me je če ste prebrali. Ne, saj se šalim. Gospod Rop, zdaj pa imam za vas in za vse gledalce veliko presenečenje. Od nemške obveščevalne službe nam je uspelo pridobiti zvočni zapis pogovora iz leta 2004, ko sta se tik pred volitvami pogovarjala gospoda Janša in Sanader.
A res, to je pa super. Končno eden.
Ne vem če je super, pa vseeno prisluhnimo.

No, zdaj bom tega kečapa malo vzel. Se imamo fino, ja, ja. Takole.

Kaj je zdaj? A bo? Tole mi daj malo, no. Da vidim, hudič, če je tole kaj za kaj. To koruzo že nisem jedel. To samo Američani jejo. Hehe.

Ti, tole ja pa kar dobro, kar v redu. Lahko bi bilo slabše. Sem mislil, da bo slabše. Ja nimaš kaj. Saj bo bolje.
Ja, ja.

Krompirja ne smem. Imam protezo slabo pritrjeno notri, hudič. Bom malo koruze pojedla.
Imate kaj za vegeterjance, tudi? Ja kavbojska pojedina, ni kaj. Na vrsti je kultura, ne. Znani hollywoodski igralec Mirko Strojan je spet za las ušel krempljem podivjane obiskovalke. Grozovito.

Nič ne bom podpisal. Nisem jaz nič kriv, ne. Nič meni.
Ubogi Mirko. Še dobro, da TV- voditelji nismo tako popularni. Na vrsti je šport in kolega Sagadin.

Dober večer. Vse se definitivno vrti okoli košarke, kaj je v bistvu edino pravilno. Našo igrajo fenomenalno. Jaka nič ne zadane, izgublja žoge, ampak dokler to prinaša uspeh se ne bomo pritoževali. Definitivno, mnogi se sprašujejo kaj se definitivno dogaja. Strokovnjaki smo ugotovili, da ima za ta preporod naše reprezentance največje zasluge trener Pipan. Samo poglejte kako v kritičnih trenutkih vodi našo reprezentanco.

Če te kdo grdo pogleda, ga grdo poglej nazaj. Tudi ti moraš to delati. Tudi ti. Tebi sem rekel prvo. Moraš mu kazati, da si jezen.

Ti pazi njega, dvojka, dvojka. Dvojka sem rekel. Bom malo poslikal zdaj, hehe.

No, to je bila definitivno zgodba o Pipanovi minuti odmora. Jaz pravim, obramba in še enkrat obramba, obramba, obramba. Pomebni premiki pa se dogajajo tudi v slovenskem nogometu, kjer je selektor Kek ubral pristop, ki smo ga lahko prvič videli na pripravah reprezentance na Brdu. Poznavalci pravijo, da gre za izviren argentinski model, ki deluje na tango terapiji. Poglejte to čudo.

Ja, ja, nekaj sem računal, da bi dal nekaj
Sigurno, sigurno. Argentinskega. Tango, piazzollo. Da bi se fantje malo bolj navadili, kakšne Messi.
Sigurno, sigurno.
Daj na desno mi daj, tu na desno. Daj zdaj, da vidimo, daj da vidimo ko je Messi.
Odkrij seč. Na levo mi daj, na levo.

Dober večer. Tukaj imamo satelitsko karto, ki kaže, da okoli Zemlje kroži skoraj 20 satelitov, vse od kitajskih, ameriških, ruskih, japonskih in evropskih. Lahko to vidite. Promet je zelo gost. Če gre za konec tedna in se odpravljate na krajši izlet izven zemeljske orbite, vozite previdno. Zjutraj se bo po kotlinah zadrževal ozon, čez dan pa bo dokaj stabilno. Malo glasbe, malo sonca, kot bi rekla Tanja.
Za soncem vedno pride sonce, pravijo v Braziliji. To so bile naše prve Bučke. Z vami sem bil France Bučar. Nasvidenje prihodnji teden.

Ste kaj od tega kar ste obljubljali uresničili? Imate kakšne nove pobude?
Midva sva se tukaj pravzaprav pogovarjala, če se spomniš.
Ja.
Ko si me vprašal konkretno kaj bi naredili za večjo rodnost. In sem pač predlagal, da je potrebno subvencionirati vrtce in kot smo videli se sedaj resnično nekaj dogaja na tem področju.
Ja.
Opozarjal sem tudi PUM. Projektno učenje mladih. To so tisti, ki odidejo zaradi kakršnegakoli razloga iz šole, da jih spet vrnejo nazaj. No, ministrstvo za šolstvo in šport jih je zdaj uvrstilo na prvo mesto, torej na prioriteto. Torej, ne delam si utvar, da je to le moja zasluga, pa vendar, vsakič ko se nekaj opozori je pomembno. Vsak glas je pomemben. V luči teh stolov, današnjih, torej vladnih, za naslednje leto, za predsedovanje pa težko razumem zakaj je ukinjen edini, mislim največji center za pomoč odvisnikom v Ljubljani na Wolfovi. Torej, treba ja pomagati tudi ljudem na obrobju, marginaliziranim. To je ogledalo države.
To so vaše pobude. Upam, da se vas bodo spominjali kot nekoga, ki je bil pobudnik tega. Imam pa še eno pobudo, ki se imenuje pobuda iz Krope. Aja? Tam ste poskušali prepričati svetovne politike? A je bilo res? Jih še poskušamo.
No, da vidimo.
Jih še poskušamo. Ideja je o tem, da se ustvari neko svetovno predsedstvo, neformalno, na svetovnem nivoju, ki bi združevalo okoljevarstvene probleme. Torej pod katerim okriljem bi se reševali okoljevarstveni problemi. In sicer, to so bivši predsedniki ali pa predsedniki vlad. In to pobudo smo poslali Kofiju Ananu, Billu Clintonu, Vaclavu Havelu in še drugim.

Kdo je ta človek? Mladenič, poln elana, poguma, ki bi gore premikal, ki nikoli se ni klicu svobode izmikal, drugo leto bo star 60 let. Tomaž Domicelj!

Živjo!
Dajva rešiti to dilemo. Eni Domìlej, eni Domicèlj. Občutljivost velika, a ne Tomaž? A je to tako kot Gluni, Galuni.
Ja, ja. ja.
A ste po njemu to prevzeli?
Ne on je pomeni. Aja, on je po vas prevzel?
Ja seveda. Poudarek pri teh plemenitih priimkih je vedno na zadnjem zlogu.
Plemeniti?

A boste vzeli status Tomaž Domicelj Plemeniti, recimo.
Ne, ne. Mene moje pesmi plemenitijo.
Aha. Ne, ker je tudi plesen plemenita, to veste? V vinu.
Absolutno, absolutno. Zato je najboljše tisto vino, ki ga še device bosonoge tlačijo v obliki grozdja in potem šele dobi pravo fermentacijo.
Se pravi, če je Jelinčič Plemeniti, bi bil lahko Tomaž Domicelj Plesnivi.
Lahko, lahko. In cena bo taka kot od francoskega sira.
Hehe. Zdaj smo to dilemo rešili.
Ne pa kot planšarskega tam nekje. Ja, Tomaž Domicèlj. Tomaž, leta so pa hudič, je vrag to? Zakaj?
Ja, 60 boste drugo leto stari.
Upam.
Kje so tisti časi, ko ste se nabijali ustaše? Vi ste se z ustaši tepli, včasih. Ah, samo z enimi tremi.
Ampak to ni bilo med 2. sv. vojno. To je bilo v Londonu.
Ne, ne v Londonu. To je bilo v Britaniji, v Angliji, v severni Angliji, Yorkshiru, leta 1967, 40 let je sedaj.
Prav spravili ste se na ustaše, na četnike? Ne, oni so se name, ampak niso vedeli, da se ne damo.
Vi ste bili rokoborec takrat?
Majčkeno je še ostalo, ja.
Z bratom od Simonitijev sta se sabljala?
Ja, ja.
A tako ste ga vi srali včasih? On je zdaj v diplomatski službi.
Pa kaj vam je bilo Tomaž, da ste počeli te stvari, rokoborba.
Jaz sem bil bolj šibek dečko, pa očala sem imel pa tako naprej. Potem pa je bilo treba poleg duše, možgan in intelekta, zgraditi tudi telo in sem delal na tem in se mi je obrestovalo in se mi obrestuje še danes.
Ste jedli kakšna nedovoljena poživila, takrat v dobi Dylana, Tomaža Pengova?
Moja poživila se bodo sedaj žal podražila, ker izhajajo v glavnem iz ječmena.
Hehe.
Bodisi varjenega, bodisi destiliranega, kar pomeni v obliki piva in viskija. Tomaž, ampak od kje ta vaša srboritost. Ta, bi rekel želja po tem, po mazohističnem načinu izpovedovanja svojih pesmi. Vam dam en primer, verjetno ste ga pozabili. Vi ste bili na neki otroški prireditvi na Štajerskem in ste igrali kitaro, zraven vas pa je bil takrat 10- letni sine, k vas je občudoval.- Ja.

Ja, je zelo zanimivo in naj povem še en podatek, spet prvič, da so v uradu Nataše Pirc Musar rekli, da se pa tu ne da ugotoviti, oz. da to ni naloga tega urada, ker to je društvo. To je približno tako društvo kot Planica, ki obrne na leto 5 milijonov evrov in nihče nima pravzaprav pravice vpogledati te?
Pa še zguba je na koncu.
Ne, zgube ni.
A ni zgube?
Ne, ne. zgube ni. Zguba je bila, ko sem jaz prišel, potem pa sem stvar saniral, potem sem pa šel in sedaj je zguba za tiste, ki bi morali tudi kaj zaslužiti.
Resni glasbeniki so vam celo rekli, da niste spodobni za Slovensko popevko, gospod Mihelčič, a ne? Ah, on je to napisal celo.
A res?
Ja. Črno na belem.
Pa kaj, a ste mentalno preslabi, fizično slabo izgledate ali kaj je bil vzrok temu? Slaba besedila?
Ne vem. Če računamo, da je bilo to leta 1975, ko sem napisal skladbo?
Evo, pijača za Tomaža. Velika ikona v slovenski glasbi.
V glavnem?
Mi lahko poveš recept za SAZAS?
Recept za SAZAS? veliko sladkorja, veliko barve, veliko denarja na črno?
Ti mene malo takole.

Same stare stvari pogrevamo. to je bilo leta 1975 je rekel, da ne sodim na Slovensko popevko. Sem pa takrat nastopil s skladbo Danes bo srečen dan.
In ste zmagali in ste bili srečni.
Ne, nisem zmagal, drugi sem bil. Zmagal sem zato, ker je še zdaj živa. Tomaž, čez 10 let se vidite kje?
Ne vem, prav gotove ne tu. Boste tulili čez slovenski narod?
Ne, jaz nikoli nisem čez slovenski narod. Jaz skušam slovenski narod, že odkar se zavedam, osvestiti. Že od prvih dni sem imel probleme. do prvega razreda osemletke, oz. že od vrtca naprej in to imam še zdaj. Čeprav se mi pa zdi, da bom počasi mogoče res odnehal, ker se ljudi nič ne prime. Zadnji dogodki okoli popisa nepremičnin, mislim, da o tem veliko povejo in smo izjemno trpežen narod.
Mi imamo tudi eno nepremičnino, ki je izgubila službo kot natakarica, kot pevka v Piramidi, Biba!

Spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, tukaj so predsednik vlade in nekateri ministri, ki vam bojo pokazali na poučnem primeru, kako varno prečkati cesto.

Hvala za aplavz. Mi stojimo tu pred semaforjem in čakamo, da se pojavi zelena luč.
Ja, ja, tako je. Kot lahko vidite imamo tudi rumene rutke, tako da nas vozniki prej opazijo. Res moram povedati, res zgledate kot pravi prvošolci.
Hvala lepa.

Grem jaz naprej, imam zeleno, lepo se imejte, ajde, živjo, živjo. Verjetno je še malce prizadet od svojega odstopa, kar je na nek način razumljivo. Tako.
Zakaj se pa on lahko vozi s kolesom brez čelade, mi se pa moramo tukaj strogo držati cestnoprometnih predpisov? To je logično. On zdaj hodi v drugo šolo, pardon, službo. Ni več minister in ni več objektivno odgovoren za nič.
Ja, to pa je olajšanje. Tudi jaz bi bil rad enkrat objektivno odgovoren za nič. Ni problema Janez. Ti mi samo sporoči, ko boš začutil željo po odstopu.
Morda so to preresne debate za to pozno nočno uro. Sedaj pa bi vam rad predstavil nekoga, ki je znal prečkati cesto še preden je shodil. Zares čudežni otrok.

Dober večer.

Lepo ste tole povedali, gospod predsednik in čudovito ste prečkali studio, čestitamo vam.

V torbici nosite spisek naših tajnih ministrov, tajnih sodelavcev?

Nimate spiska?

Predsednik, nič hudega. Vidim da so tudi v ZDA, tukaj imam sliko, šolarji vsaj tako obremenjeni kot osnovnošolci v Sloveniji. Kaj pravite, je pri vas lažje izdelati šolo, kot pri nas?

Lepo ste to povedali gospod predsednik. Ste se kdaj udeležili tečaja; pravilno prečkanje prehoda za pešce.

Hehe. To je pa malce pobalinsko.

Se vam ne zdi, gospod predsednik, da je to malce nevarno?

Oprostite, mi nismo bili zraven. Zraven je bil kolega Rupel. No, no, seveda to pa ni čisto res. Bili smo nekako pogojno, tista izjava je vsebovala nekatere elemente, ki so na nek način?

V Evropski uniji se za razliko od Texsasa spoštujejo prometni predpisi.
Tako se govori, gospod premier. Nam boste zdaj demonstrirali, kako se prečka prehod za pešce? Dokler je stanje na semaforju nespremenjeno je težko karkoli demonstrirati.
No, jaz imam eno vprašanje, gospod predsednik, če dovolite. Učili so nas, da je tik preden prečkamo cesto, treba pogledati tako na levo kot na desno.
Najprej je treba pogledati na desno, potem šele na?
Ne, ne. Čakajte, tukaj se pa ne strinjam.

Najprej je treba dobro preveriti kaj se dogaja na levi. Dimitrij ima tukaj prav. Statistično gledano, največ nevarnosti preži z leve. To je dokazano.
Oprostite, kolikor vem, obstaja v cestnoprometnih predpisih t. i. desno pravilo.
Ja obstaja, seveda obstaja. Desna ima namreč prednost. Kar je popolnoma normalno. Seveda to velja za vozila, ne pa za pešce.
Aja?
Ja.
Potem velja tudi za oklepna vozila? Ja to ne vem, to ne vem. Ampak spominjam se, ko sva se z Marjanom nekoč igrala s tankci?
Oprosti Janez, ampak te zgodbe z Marjanom me že rahlo dolgočasijo.

Ja kaj pa je ta skulptura z nahrbtnikom?

Fascinantno odkritje.

Tudi meni.
Nasvidenje.

Še vedno sem z vami Silvo Amateršek in lepo je videti nekoga, da se igra svojim spomenikom. Gospod Domicelj, se morda tudi vi z njim igrate?
S spomenikom?
To sem vas vprašal.
Ga še nimam, če bi ga pa imel, ga pa ne bi nosil v torbi.
Hvala lepa za odgovor, gospod Domicelj. Torej, gospod premier in ministri, se je že prižgala zelena luč?
To ni normalno. Utemeljeno sumim, da nas ta semafor bojkotira, ker je odstopil minister za promet. Mislim, tale Ljubljana je vse bolj čudna. Odkar ima novega župana, mislim, saj ne vem, kaj naj pravzaprav rečem. Nenazadnje lahko tukaj samo stojimo in nebogljeno gledamo, ali kaj? To je absurd, tako ja. Točno tako.
No gospod?
Povej zdaj, povej zdaj.
Gospodje iz vlade, gledam vas skozi okno že pol ure pa ne morem verjeti, da stojite kot pionirčki pred pokvarjenim semaforjem, ne.
Ja kako pokvarjenim? Kako to mislite pokvarjen? Kaj pokvarjen?
To je zarota. Jaz sem vedel, da ta rdeča ni tukaj po naključju.
Ja čakajte. Zakaj pa potem ne piše, da je pokvarjen? Namesto, da bi skrbeli za meščane, manipulirate z nami kot s prvošolčki.
No, ni tako kot vi mislite, ne. Daleč od tega, ne. Jaz ne bi tako manipuliral z Ljubljančani in Ljubljančankami, ne. Dejstvo je, da je tukaj v centru zaprt promet za vsa vozila, ne. Ja no.
Zato tudi semaforji, a lahko tišina?
Ja no.
Tiho. Zato tudi semaforji ne delajo, ne. Nekje je treba prinesti notri tistih 60 milijonov, ne.
Tole si bom pa zapomnil. Vladi ste vzeli nekaj dragocenega časa. Tole vas bo drago stalo. Gremo fantje. Joj, pa ne čez rdečo, gospod premier. Le kaj si bodo mislili naši prvošolčki.

Lep pozdrav, gospod Hribar! Lepo pozdravljeni!

Torej spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, lepo pozdravljeni, a ne, v moji rubriki. Saj nekaj minutk sem dobila na razpolago več. Sem zelo vesela. Današnji gost pa je Tomaž Domicelj.
Ja. Gospod Tomaž, dajva najprej malo kavček probati. A je udobno, dajte, dajte malo probati. V redu je.
A je v redu? Se dobro počutite?
Za mojo kilažo je vredu. Za vašo je pa malo pretrd. Po moje.
No, nič se ne šaliti, kar resno.
Čisto resno.
Kar naslonite se.
Ja.
Nekam nervozni, malo vdihniti.
A bi se vpela najprej.
Miii!
Preponico, nič mii. Preponico malo.
Ne morem preponice, je maščoba čez. Dajmo se umiriti. Torej, gospod Domicelj, dajva povedati, a kaj hodimo v naravo, a kaj greste v naravo?
O ja, to pa ja. Kakšno rožico kdaj pogledate?
Ne.
Nikoli?
Rožice bolj malo. Kiham pote, če rožice gledam.
A imate problemčke s tem? Ja. Sadje rajši gledam.
Sadje?
Sadje, ki zori.
Pa pojeste kakšno jabolko, vsak dan?
Ne.
Prežene vse bolezni stran. Žganje tudi, sadjevec tudi pomaga.
Včasih tudi.
Pa hitreje.
Preveč pa ne.
Ne preveč pa ne.
Ja je treba paziti. No dajmo se umiriti.
No, saj se. Gospod Domicelj, povejte mi česa vas je strah?
Hudih ekoloških neurij, nevarnosti.
No, kar kaj več povedati o tem.- Če se ljudje ne uspemo zmeniti in narodi ne uspejo med sabo pobotati in države dogovoriti, nas pa narava opozarja. Kaznuje?
Ja, to je po moje še opozorilo, kazni še ni, bo pa kmalu tudi tu.
Prav zaradi tega imam danes še enega gosta, tamle na ekranu, televizijskem. Prosim, da sva vljudna.

Kaj bova rekla na to. A se strinjava?
Gospa Ifigenija?
Prosim, povejte.

Moram reči, da ste simpatični.
Joj, kakšen lep pa ima on kavč. Iz zelenega leoparda, iz zelenega leoparda! Tudi leopardi so ekološki postali. Zeleni! Juuuhu! Zeleni leopardi.

Na stopnji zavednosti.
Ja, na precej nizki. Ja, saj zato pa smo tukaj, gospod predsednik.
Velik ego. Ja, Ljubljana je nižje od Zaplane. Definitivno.
A res.
Definitivno. Kako banalno.
Zagorje je pa nižje od Ljubljane.
Ja kako pa to veste? Teče Sava dol.
Aha.
Ja.
A res, to moram pa preveriti. Na prvega oktobra se vidiva.
Ja.
V Zagorju.
Fantek, vi se pa pogovarjate tako lepo, se mi zdi. Zakaj pa to. Od kje pa vam to? Ego tolče ven.
A to je res posledica tega?
Ja pride, z leti, pride. Zdaj sem starejši. Manj sem sveta videl, ampak tistega, ki sem videl sem ga na svoje stroške in drugače sem pa starejši po letih. Gospa Ifigenija!
Je že prej gospod Hribar povedal.
Gospod Domicelj, kakšen kakavček popiti zvečer, pa bo bolje. Kakšen kakavček popiti takole pa bo.
Ne, ne. Kavček, kakšen kavček poležat. Kakavček. Kakavček pa kavček. Kakšen kavček pa vi poležati zvečer pa bo.
Hvala lepa, sem zelo vesela. Ni treba več. Tomaž!
Tomaža čaka še ena huda naloga. Tomaž, rubrika: Ali ali. Ali, ali.
Nekam ste se zaljubili v Ifigenijo, vidim, da vam je všeč. Ja meni so zmeraj Ifigenije všeč četudi se ne pišejo Zagoričnik. Aja, jaz sem mislil na Tavridina, Avlidi.
Ja saj od tam pride, to. A od tam to pride?
Ja, ja.
Tomaž, težka naloga. Sredinsko, levo, desno. Katero boste?
Ja jaz bom danes kar sredinsko, da ne bo kdo rekel kaj.- Če bi med našimi mladimi gledalci napravili anketo, kdo je avtor komada Slovenskega naroda sin, bi jih velika večina najbrž odgovorila, da je to ljudska pesem. A se strinjate s tem? No, recimo. A bi avtor lahko zdaj v živo pokazal kdo je pravi.
Ja.
Bi šlo?
To lahko jaz?

Na planini je živel, rad je stare pesmi pel, se življenja veselil, mnogo vinca je popil.

Ko je prvič sel v svet, si pripel rdeč je cvet, ki ga z žuljavo roko, mati dala je v slovo.

Oče zgubljal ni besed, bil je vajen tujce klet, fantu dal je v spomin, zeleneči rožmarin in dejal.

Koder hodil boš z njim, vedi da si, le slovenskega naroda sin.

Sam utiral si je pot, videl mnogo je zarot, težko se premagoval, ker ubijati ni znal. Večkrat jokal je naglas, čakal je vrnitve čas, nič več ni le zmagoval in zato si je lagal, iz dneva v dan.

Ni mi mar bolečin, z njimi živim, kot slovenskega naroda sin.

Ni mi mar bolečin, z njimi živim, kot slovenskega naroda sin. Kot slovenskega naroda sin.