Odprti kop - Hribar: Drugi krog

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 28. oktober 2006, Vse oddaje

Prejšnja: Delo na cesti

Naslednja: Ježkova nagrada

Dober večer. Ali veste, da sem dobil Ježkovo nagrado? Ne veste, ne? Si bom čestital, Hribar, čestitam, dober si, res.

Povsem logično je, če je človek kvaliteten, da si čestita. A ni to v redu? To ni noben egocentrizem, ne. Ker, zdaj boste pa videli, kaj se je pa v resnici zgodilo. Jaz sem bil prepričan, pa ne zaradi nagrade, da mene ljudje v studiu spoštujejo, da so to moji prijatelji, Po oddaji gremo, pa še razpravljamo o, saj veste, kdo s kom pa kje pa take, prav prijetno se počutimo. In ljudje me sprašujejo, Hribar, kaj so to za eni ljudje, ta lepa dekleta, ti brhki, mladi intelektualci. Sem rekel, to so prijatelji, ki hodijo zaradi mene. Njim sem ideal, idol, vrednota, njim sem oče, sin, spirit of San Louis, recimo, karkoli že, ampak ne, ne. Jaz gledam oddajo Piramida, prav škodoželjno, da bi šlo ja k vragu, zato, ker smo pač na TV taki, da konkurenci ne privoščimo dobre oddaje, prvič, oddaja je bila uspešna, drugič, zagledam vso falango, cel trop Hribarcev tam notri, v oddaji. Ravno tako bebasto so se režali, tako kot tukaj. In gledajo tisto Eriko Žnidaršič, kot da je njihov bog, jaz pa doma, na kavču, pri televiziji, si pa lase pulim, še tisto, kar je ostalo. Zakaj to počnejo? Kdo so ti ljudje? Ti možakar, v drugi vrsti. Pridi sem. Stopi. Tega sem namreč videl. Ta se je režal kot, gledal v kamero kot kakšen orangutan. Pridi sem. Sem se postavi. Zakaj to?
Ja, to, taka je bila komanda.
Komanda?
Ja.
Poslušajte, pa zdaj celo omizje sprašujem, a vas ni sram? Prej meni lojalni, a čim se kamera pojavi, a če bi vas na sekretu snemali, bi pa bili tam? Isto, zakaj pa ne?
Zakaj ne?
Ja.
Se pravi, ne hodite zaradi mene?
Hodim.
Ja, pa zakaj pol še drugam? A vas ni sram? Ja, nič me ni sram, zakaj bi me bilo sram?

Pa zdaj, če bo ena tretja oddaja, ne vem, da boste ležali na pol nagi, boste pa tam sedeli?
Saj tudi gledalci gledajo tebe in pa tudi druge. Ne gledajo samo Hribarja.

Koliko pa vi dobite pri Piramidi?
O honorarju se pa ne govori. Dobite več ali manj?
O tem se ne govori.
Od zdaj naprej boste tukaj delali zastonj. Za slavo in čast. Hvala.
V redu.

Takšna je situacija, a ne. Pa tele punce zadaj, ne, za mano. Pogledam to blond deklico, pa časopis, ona noter, soseda, tista mati, dojilja, ne vem, kaj še ni vse. In jaz se slepim, da vse hodijo zaradi mene. Nobena ne pride zaradi mene. Samo, te punce ne vedo nekaj, da jih jaz lahko zamenjam. Jaz lahko naslednjo oddajo rečem, ti, ti, ti, ven. Pa grem lepo v dom upokojencev, pa dam tiste not. Tiste mi pa bodo zveste. Če pa še te ne?
Ja, malo sem se razburil, ampak, čakajte, ali jaz to prav vidim? A jaz to prav vidim? Kam pa vidva, gospoda? Pozdravljena. Se kam peljeta?
Lep pozdrav. Ne, gospod Hribar. Tukaj skušava skleniti posel.
Aja? Vidva bosta sklenila posel? Od kdaj pa to? Niste dobro poslušali, gospod Hribar.
Ja, res ne, ja. Jaz predsedniku države prodajam tale avtobus Liberalne demokracije. Po lokalnih volitvah sem ugotovil, da je absolutno prevelik. Zato bi ga rad prodal in kupil kombi.
To pa, to se mi pa zdi pošastno. Prodajate avtobus LDS- a.
Kaj mi drugega preostane? V zadnjem času se z mano vozi vse manj ljudi. Eni izstopajo kot nori, drugi pa se grupirajo na zadnjem sedežu. In potem imamo problem.
Jelko, kje so tisti časi, ko smo morali najeti cel vlak, da smo šli gor?
Gospod predsednik, zakaj pa vi avtobus kupujete?
Veste, če bi ga imel pred dvema mesecema, bi brez problema potoval v Španijo. Dejstvo je, da so letalske karte precej drage, pa tudi članstvo mojega gibanja se vsak dan veča.
Ampak jaz, s tem avtobusom pač ne morete potovati po svetu, no.
Kako da ne. Malo ga bomo preuredili, pa bo primeren tudi za protokolarne obiske v tujini. S tistim, kar mi je dala vlada, imam ravno za bencin do konca leta. No, Janez, si se odločil? Bova sklenila posel.

Ne vem, koliko konjev pa praviš, da ima?
Več kot jih bo čez dve leti imela Lipica.
Ne vem, Jelko, res ne vem. Malce me spominja na tisto kripo v filmu " Ko to tamo peva ".
Gospod predsednik, zakaj vas zanima ravno nakup tega avtobusa?
Zakaj pa ne? Ker vem, da gre za dobro firmo. Včasih je bila sinonim za ugodje in varnost, nobenih problemov. Vozi, Miško, pa smo šli.
Tukaj moram repricirat, gospod predsednik. Avtobus je odlično ohranjen. In " Ko to tamo peva " je grobo podtikanje.
To pa ni res. Jaz sem tak avtobus vozil deset let, pa sem ga pustil v dobrem stanju. Vi ste ga v nekaj letih čisto uničili. Niste najbolje vozili. Niste me dobro razumeli, gospod predsednik. Problem je v tem, da je ta avtobus pred menoj vozil kolega Rop. Vozil je tako počasi, da je čisto zamoril motor. Jaz pa rad pritisnem na gas. In tudi ustavim, ko je treba. Zato kdaj pa kdaj skurim zavore. Ampak, glejte, gospod Kacin, 15 let je star ta avtobus, mislite, da boste iztržili za en nov kombi, pravite, ne? Če ne bo dovolj za kombi, bom pa kupil en športni dvosed. Odlično! Potem te bom pa kdaj prosil, da me zapelješ na piknik mojega gibanja, pa boš videl, kako je fino brez mesa.
Gospoda, jaz vama želim odličen biznis, mi pa poglejmo, kako se je kaj trgovalo po svetu.

To ni podelitev Ježkove nagrade, to je dogajanje v Budimpešti, kjer so praznovali obletnico vstaje.

Ja, ni se vedno najlažje postaviti na pravo mesto. Bilo je zelo slovesno. Zelo resno so se spomnili tega dogodka. Zvečer pa tole. Negodovanje, praktično ponovitev leta ' 56. Samo, z naturščiki, brez igralcev. Dogajanje je bilo še bolj pestro. Ne me buzerirat, kaj sem naredil, pa česa nisem, pa da protestirajo nekaj. Jaz sem delal, kakor sem lahko. Zdaj pa bodo govorili nekaj, da mi ne bo noben prav dajal. Jaz sam vem, kaj je dobro. V Ameriki se je dogajalo nekaj popolnoma drugega.

Ja, bo že imel prav. Saj tako je tudi res. Angela Merkel pa se na zasedanju Nata ni mogla izogniti dnevu čarovnic, ki se pravkar bliža, kot uvoz iz Amerike.

Prisluhnila je lepi glasbi, kasneje pa povedala tole.

Toliko za danes, več pa takrat, ko dobimo honorarje. Vardjana ni več. On jih je obljubil. Kako se bo odzval Radovič? Bomo videli. Počakajmo.

Predsedniške volitve leta 2007, kot veste, Corleone bi rad imel svojega kandidata, zato že začenjamo s kampanjo. Štiri oddaje, štirje kandidati. Lahko glasujete za ali proti. V štirih oddajah so se vsi kandidati uvrstili, z vašo podporo, naprej. Poglejmo, kdo so bili in kaj so povedali. Also, jaz sem se odločil, da bom kandidiral za predsednika države, ker ne morem samo še stati in opazovati, kako postajate vedno bolj jodlarji.
Skrajni čas je, da se v tej državi korenito spremeni in to ogromno stvari. In mislim, da bo edino ženska na tem položaju zmožna obdržati vse na vajetih.
Dragi moj Hribar, erozija morale v Sloveniji, erozija morale. Vodilni politiki počenjajo z ugledom Slovenije tako, kakor svinja z vrečo. Obljub ne bi dajal, morda le to, da bom v svojem mandatu, če me boste izvolili, obiskal vseh 210 slovenskih občin in se rokoval z vsemi tistimi in družil, ki si boste tega želeli in ne le s tistimi, ki boste na pravi strani.

Boter, zadovoljni? Novi, sveži politični obrazi, ne pripadniki ene, druge politične elite.

Hvala lepa, Boter. Torej, najboljši med vsemi kandidati bo Corleonov kandidat na predsedniških volitvah. To so res volitve leta 2007 in nekateri še zmeraj razmišljate, da je mogoče to en hec, da mi pač delamo to zato, da bo oddaja imela nek reality show. To je resnično. Glasujte, sodelujte, prijavite se, namreč, naš kandidat, novi kandidat za predsednika pa je Picolo, Picolo, kaj počneš?
Na.
Da oče ne vidi, daj, nehaj. Alesandro, ni tisto, kar misliš, da je. Ne.
Kaj je hotel? Podkupit me hoče. Hoče v kletko, hoče med politike.
Ne, ne, ne, Alesandro, ne. Ni res!
Bejž stran, da te oče ne vidi. Natakarica mi je rekla, naj zamenjam za drobiž.
Nehaj! Bejž stran, bejž stran!
Na.
Podkupit vas je hotel? Podkupit, podkupit. Hoče med politike.
Picolo hoče biti predsedniški kandidat! A tu smo že? Dobro. Pravi kandidat pa je Janez Kralj. Živjo, Janez.
Dober dan.
Janez, vi, Šmartno pri Litiji?
Ja.
Drugače, s čim se ukvarjate? Sem zaposlen v predilnici, sem vratar, kurir, vse živo. V predilnici kot vratar?
Vratar, telefonist, vse.
Torej predete na drug način kot oni, ne? Kot en muc, ne? Kaj vas je vzpodbudilo, da bi bili predsedniški kandidat? Ste jezni na državo, nase, na koga drugega?
Ne, zdaj je sutuacija taka, radi bi nam vrinili evropske cene pa balkanske plače. Jaz bi se boril za to, da bi delavci dobili tudi plače evropske, ne samo cene evropske.

Pa bi se res borili za delavce?
Seveda bi se.
Daste besedo?
Dam. Minuto časa imate. Zdaj!
Boril se bom, da bodo delavci dobili toliko plačano, kakor zaslužijo, boril se bom za to, da bodo skrajšane vrste v zdravstvenih ustanovah, da ne bodo pacienti prej pomrli, predno bodo na vrsto prišli. Poudarek bom dal tudi na manjše občine, na ekološko kmetovanje.

Je to vse?
Kar je ljudi, da izpolnjujejo pogoje za upokojitev, bi jih upokojil, da bi mladi prišli do služb.
Janez, to so lepe misli. Pa imate občutek, da imate toliko moči, da bi lahko to naredili?
Ja, zbral bom takšen kader okoli sebe, ki je sposoben, ne po strankarskih zadevah, ampak po sposobnostih. Kako pa to gledate zdaj, recimo, da menanžerji prihajajo v politiko? Se vam zdi to dobro?
Seveda, oni so sposobni. Ker politiki samo zapravljajo. Tisti so pa nekaj že ustvarili.
A imate občutek, da bo v bodočnosti čedalje več tega, pa čedalje manj tistih politikov, ki več ali manj obljubljajo?
Imam občutek, ja. Hvala lepa. To je bil Janez Kralj. Dajte mu zaploskat, no!

Gledalke in gledalci, glasujte za Janeza Kralja. Namreč, če vas je prepirčal, potem mu boste dali pozitiven glas, če vas ni prepričal, mu boste dali negativni glas, med vsemi tistimi, ki ste glasovali, pa bomo izžrebali nekoga, čudovitega človeka, ki bo dobil eno krasno nagrado. Nagrada je mamljiva, povedal jo bom kasneje. Torej, še enkrat, glasujte. Lahko glasujete za ali pa lahko glasujete eventuelno tudi proti. Je v redu? Ne, ne bom se zapel, Bibi, bom kar takšen, odpet. Evo me! Kaj imam zdajle? Aha, zdajle imamo verjetno glasovanje.
Vas najprej lepo pozdravim, gospa Milka.
Dober dan, dober dan. Sem zelo presenečen, da ste spet v studiu.
Jaz tudi. Vi ste vendar veliko v življenju, vas bom pa tole vprašal. Gospa Milka, ste kaj spremljali svetovno prvenstvo Formule 1, ki se je končalo z zmago Fernanda Alonsa, Schumaher je skoraj zmagal, pa ni. Nisem nikoli gledala, sem pa navijala za Schumaherja. Sem poznala njegovega očeta. Je bil šuštar, veste.
Tudi njegov brat dirka, Ralf Schumaher.
Tudi Ralf, ja, dirka. To je ena dirkaška družina, s cartingom so se ukvarjali že prej. Ja, ja, dirke nisem gledala, sem pa poznala očeta. Vas bom pa vprašal, ste morda spremljali veliko nagrado Slovenije?
Ne, ne, takrat sem pela na koru. Sem pela pesem Docht commt aus die Walde. Docht commt aus die Walde, hej, hej, hej. hej, hej, hej. Ja, ja, to je bilo lepo takrat. To ste peli v nemškem jeziku?

V nemščini sem pela, ja. Jaz sem to vse razumel.
Deutsch sem pela, ja, ja.
Ampak, gospa Milka, najprej hvala lepa, bi se vam zahvalil, zdaj bi pa prosil za komentar strokovnjaka na področju avtomobilizma, ki nam bo povedal, kaj se trenutno dogaja. Besedo ima Miran Ališič.
Seveda, neverjeten razplet dirke, Janković pred Arharjem, rdeči pred modro- rumenimi in to za cel krog. Sedaj pa že poglejmo v bokse, kjer sta trenutno oba voznika.
Boš videl, v naslednjem krogu, da boš letel. Boš ta prvi, sto posto, to ne bo problema.
Dobro zategni. Dobro zategni, da ne bom izgubil kolesa.- Če bom izgubil kolo, potem bo problem.
Ne, čakaj, še malo zategnem, potem pa gremo naprej v drugi krog.
Gospoda Bajuk in gospod Arhar!
Ja. Jaz vaju zdaj sprašujem, občutek imam, da vidva menjata gumo. Ja, res je. Menjava gumo.
Dirka pa naj bi bila baje že končana.
Aja!
Tole se meni dozdeva zdaj.
A je to res? Kako dirka končana? Saj še ni drugega kroga. Še ni drugega kroga. To ma pa zelo preseneča. Jaz sem mislil, da bom z drugim krogom zmagal, pa dva kroga bi morali. Pa je taktiziral, varčeval z gumami. Bajuk je rekel, naj varčujem z gorivom, z gumami, da bi v drugem krogu bil zanesljiv zmagovalec. Mi smo to, tako smo se zmenili, zdaj pa ne vem, kaj je.
Ja, mi smo ta boljše gume, za umazano stezo smo hranili, za zadnji krog. Ampak, se še enkrat opravičujem, ampak občutek imam, če me vtis ne vara, da je dirke že konec in gospod Janković se mi zdi že precej zadovoljen.
Ja, seveda, ne, jaz sem nesporni zmagovalec, ne, saj je dirka v Ljubljani imela le en krog, ne, čeprav so v taboru modro- belih mogoče pričakovali še drugega, ne. Dobro se mi zdi pa malce čudno, gospod Janković, da vam pa gospod Kučan doliva bencin, medtem, ko je dirka že končana. Če lahko to pojasnite, prosim.

Spoštovani kolegi, jaz ne dolivam bencina, ampak ga črpam, ker ga je bilo pač preveč. Črpam ga ven iz formule. Tako.
Hvala lepa, gospod Kučan. Gospod Ališič, jaz vas sprašujem, kako to, se mi zdi zelo čudno, kako je potekala dirka, da se je tako hitro končala?
Janković je bil tokrat razred zase. Niti umazanija na stezi ga ni zmedla. Njegov turbo polnilnik se je res izkazal. Arhar na drugi strani je imel težave s podkrmiljenjem, oziroma understiringom v levih ovinkih, odločilna je bila izbira gum, Arhar se je odločil za gume, primerne za blato, a to na spolzkem ljubljanskem kritičnem asfaltu ni bilo najbolje. Razočarala pa ga je tudi njegova ekipa,. saj so izbrali povsem napačno taktiko štirih postankov. Za oddajo Hribar, Miran Ališič, Kolodvorska 2- 4. Gospa Milka, nisem strokovnjak za formulo, ampak vem, da je dirka včasih dolga 70 kilometrov, pa je kvečjemu eden do dva postanka, tukaj pa je šlo za en krog, štirje postanki, se vam zdi, da je bila to prava taktika, ali je bila morda ta taktika napačna? To vas zdaj sprašujem.
Ne zdi se mi. Jaz sem imela enkrat rekord 15 postankov. Iz Salzburga do Graza z vlakom. Je bilo 15 postankov.
Takrat verjetno, vsaj v tistih časih, je z vlakom prišlo hitreje kot s formulo.
Ja, je šlo hitreje, ja, ču- ču, ču- ču. Sem šla, joj, die berge so bili, je prišel kondukter noter, Frau Milka, die karte bitte, sem rekla, joj, imam karto, pa sem ven vzela karto. Here ist meine karte, dankeschon fur ihre karte. Jaz pa naprej, ču- ču. Je bilo lušno, ja, ja, se spomnim.
Je bilo lušno, pravite, dost lepo?
Lušno, ja, ja. Lušno.
Takole vas sprašujem, gospoda Bajuk, gospod Arhar.
Ja.

Imata občutek, da je bila res kriva taktika za vse tisto, kar se je dogajalo med samo dirko? Jaz mislim, da so imeli, Janković pa Kučan so imeli boljši startni položaj, mi smo pa do konca še avto iskali, tik pred začetkom še nismo avta imeli.
No, tukaj je bilo, sem rekel, ne, mi smo imeli pač najboljši čas v kvalifikacijah, ne, mi smo imeli pop position, ne.
Tako je.
Ni res. Vi ste imeli prednost domačega terena in jaz nisem vajen teh širokih in spolzkih cest v Ljubljani.
Še eno vprašanje. Gospod Ališič je prej omenil, da je imela ekipa gospoda Jankovića turbo polnilnik, ampak kolikor vem, turbo polnilnik je že nekaj časa prepovedan. Ni to morda vplivalo na rezultat in končno zmago dirke?- Če je to res, bo poročilo o tehničnem pregledu motorja zanesljivo potrdilo nepravilnosti na dirkalniku. Sprijazni se s porazom, ne, kot vsak v športu, ne, sem v uvodu v tekmovanje že sam povedal, ne, kaj je nepravilno, če sploh kaj je, ne. To bo pokazal čas, ne.
Gospod Arhar, jaz vas vprašam, ste imeli že na začetku dober avto? Ste vedeli, kakšen avto boste dobili?
Nisem vedel, jaz nisem vedel, kakšen avto, s kakšnimi gumami in s kakšnim moštvom bom deloval. Kasneje so mi povedali, pa vendarle potem ni bilo dovolj. Jaz sem jim govoril, da ne bo uspelo, pa so rekli, da bo.
Gospa Milka, kakšno je pa vaše mnenje o turbo polnilniku? Če mi na tole odgovorite zdaj.
Turbo, turbo se mi zdi fino. Turbine so vse fine. To sem se pogovarjala s sosedo. Lušno se mi zdi, lušno. To je dobro, če človek ima za kmetijstvo, za vse zadeve, ki jih opravlja in v življenju, če je turbo.

Morda se vam bo vprašanje zdelo nekoliko nenavadno, ampak kot ženska, ste si kdaj zaželeli sedeti v bolidu Formule 1? Ja, ja, to sem si pa želela, ja, ja, bi sedela. Bi šlo hitro naprej, ja, bi bilo lušno. Turbo, ne, saj ste rekli še sami, ne, turbo.
Gospa Milka, jaz bi se vam za tale pogovor zelo rad lepo zahvalil, hvala lepa.
Hvala vam, jaz imam rada to.
Gospod Kralj, vi ste predsedniški kandidat. Ste kdaj razmišljali, da bi Ljubljana, ali pa morda Slovenija, dobila stezo in tudi priložnost za prvo dirko Formule 1 v tem delu države, Velika nagrada Slovenije? Zdaj vas tole sprašujem.
Seveda bi to podprl. Saj zdaj bodo gospodarstveniki vodili državo in oni bodo znali denar obrniti. Če znajo tisti šejki dol v Kvala Lumpurju, bodo tudi naši znali urediti, ne.
Razmišljate, da bi bilo to za državo profitabilno in da bi bilo za ugled Slovenije dobro?
Sigurno bi bilo dobro. Čeprav ne morejo enega stadiona v Ljubljani zrihtat, prej bi stezo naredili kot pa stadion v Ljubljani.
Gospod Kralj, jaz se vam najlepše zahvaljujem, vas toplo pozdravljam. Gledalke in gledalci, po oglasih pa bo kolega Hribar gostil najbolj razvpito slovensko tabloidno novinarko.

Gledalke in gledalci, kaj je zdaj res? A je vrh slovenske politike res skorumpiran? A je vrh slovenske politike res takšen, da človek, normalen, ne more več na volitve? A se tam dogajajo res škandali, ki so tesno povezani z novinarstvom? Tesno povezano s tistimi, ki so pred kamerami, verjetno tudi sam nisem izvzet? To buri zadnje čase duhove. Eni temu pravijo raziskovalno novinarstvo. Dobro, raziskovalno novinarstvo je lahko zelo ustvarjalno, nekateri temu oporekajo. Da je to zelo nizkotno, raziskovalno novinarstvo. Če je temu res tako, ali je to dekle, ki buri duhove danes po celi Sloveniji, to, kar sem omenil, ali gre za veliko več, bomo zvedeli v naslednjih minutah, ker je z nami pisateljica knjige Rokomavhi, Ana Jud.

Živjo, Ana.

Ana, najprej, predno rečeva dober večer, vi imate poseben status. Tukaj je varnostnik rekel, da vas je potrebno posebej pripeljati in odpeljati, a je to res? Zakaj to?
To pa ni res. Ni res?
Ne.
So rekli, da je treba posebej za vas?. Šla sem kar peš, se bom pohvalila. Samo, to je blizu.
A! Vrh slovenske politike, to, kar opisujete, pustimo zdaj Operacija direkt, prva knjiga, ampak zdaj, pred novo knjigo, pišete že tretjo knjigo. A je vrh slovenske politike res tako skorumpiran, brez morale, brez etike, skratka, tukaj gre za takšne podatke, ki človeka definitivno šokirajo in drugič, a ste vi morda kaj drugačni od njih, ker se s temi ljudmi še neprestano družite, o njih pišete, z njimi živite. Ste v konfrontaciji z njimi.
OK ravno živim z njimi ne. Ampak, pokvarjen? Mislim, saj konec koncev, morala tako in tako ne obstaja, morala je propadla. Politika pa sploh.
Splošna zadeva, povsod?
Splošna zadeva, po moji oceni.
Med politiki in med oblastjo in tistimi, ki so pod oblastjo?
Seveda, saj konec koncev mali ljudje postavljajo oblast v demokraciji, v Sloveniji. Mali ljudje volijo, mali ljudje vedo očitno, koga bodo volili in takšno oblast si torej postavijo in to torej imamo, ne. Mali ljudje izvolijo nemoralo, če povem.
Ti podatki, ki jih imate vi, to so strašni podatki.
Kateri?
Ja, recimo, v knjigi piše, kaj je kdo rekel, kako je rekel, na kakšen način je govoril, s kom je govoril, tudi datirano, kdaj je govoril. A ste vi te podatke, imam občutek, da so pridobljeni nezakonito. Ne vem, da ste vi to?.
Mislite v primeru Vzajemne, ali mislite na splošno v knjigi?
Na splošno mislim, pustiva zdaj Vzajemno, saj lahko konkretizirava tudi kasneje.
Nezakonito pridobljeni podatki? Ne, ne bi rekla, da gre za karkoli nezakonitega, zato, ker, konec koncev, zadeve, ki so v dialogih, ki so v SMS- ih in tako naprej, jaz sem se odločila, da bom te zadeve objavila v skladu s svojo subjektivno presojo in?. Pa dobro, vi ste delali, vi ste bili konspirativna sodelavka policije, ne?
Ja.
Kako vas potem policija plačuje, vas na žiro račun, imate kakšno, prek Študenta, kakšno pogodbo z njimi? Jaz nisem dobila od policije niti tolarja.
Ja?
Ja.

A bi si upali prinesti napoved dohodnine tukaj, sem?
Mislim, lahko vam prinesem celoten transakcijski račun za zadnjih deset let. Lahko?
Ja, komot.
Resno?
Ja.
V bistvu, pri meni ne boste našli korupcije. Jaz sem nemoralna v drugih sferah. Dobro, pustimo zdaj. Do te nemorale bomo prišli kasneje. Ana Jud, zakaj to počnete?
Zakaj?
Ja.
Mislite, pišem? Pišete, ja.
Raziskujem?
Ja.
Pišem sočno.
Prosim?
Pišem sočno.
Dobro, vprašanje zakaj. Zakaj?
Ker uživam.
Uživate v nemorali teh ljudi?
Ja.
Uživate v pokvarjenosti?

Uživam v tem, ko razkrivam te pokvarjene ljudi, ko se vtihotapim v njihova življenja.
Kako se vtihotapite v njihova življenja? Ste pripravljeni dati tudi svoje telo na razpolago, če je potrebno pridobiti informacijo?
Ne. Razen tega, če mi je oseba všeč sicer, ne, potem, mislim, jaz sem že v prvi knjigi napisala, da moški po seksu niso sposobni razmišljat, kaj šele, da bi bili sposobni kaj pametnega povedati.
Jaz pa mislim, da en politik po seksu razmišlja, ne, pred seksom ne razmišlja, je v knjigi, ne? Ne, politik praviloma nikdar ne razmišlja, ampak še zlasti pa ne razmišlja po seksu.
Dobro, ampak, kje so lepši politiki, na levi ali desni strani in koliko je teh lepih politikov?
Pri nas je itak vse levo, po moji oceni, ampak? A lahko več o tem, da je vse levo?
Ja, saj jaz v knjigi pišem, da je Janez Janša?.
Ne, tukaj povejte, ne v knjigi.
Janez Janša je največji levičar v Sloveniji.
Zakaj?
Saj to je razvidno, recimo, iz njegovega načina vodenja države, recimo, tudi iz njegove zgodovine, CK- ja, ZSMS- ja, konec koncev, nobenega od liberalnih načel, ki jih je obljubil pred volitvami leta 2004, ni uresničil.
Pa dobro, Ana Jud, tu gre vendar za politiko. Saj politika je pač umetnost, ne? Umetnost je lahko tudi nadrealistična, ne? Ampak to, da greste pa vi, recimo, z enim politikom, je pa realna zadeva, ne?
Kam pa sem šla? No, recimo, pravite, če vam je politik všeč, ne, potem ste pripravljeni dati tudi svoje telo, ne. Ampak, a je to prijetno s koristnim ali je samo koristno?
Ne, samo koristno nikoli. Če pa je prijetno s koristnim, potem pa, zakaj pa ne? Mislim, ker konec koncev, recimo, če je meni en politik seksi, ne, pa sem jaz seksi njemu, zakaj pa ne bi, ne? Viski za damo. A je res, da ga srknete tudi po vsakem intervjuju? To pa ni res.
Ni res?
Kje ste pa to izvedeli?

Bo tokrat med. Aha. OK.
Moji viri bodo ostali skriti.
Ana, dobro, zdaj je to vaša stvar, ampak, vi ste bili na POP TV- ju, ne? Bili ste tudi na naši TV, ampak povsod ste imeli neke konflikte. Povsod so bile neke konfliktne situacije, sprli ste se. Pa zdraharstvo ste naredili, no, tako pravijo drugi.
Zdraharstvo?
Ja.
Prevsem je ta zadeva, jaz nisem ekipni človek. Jaz sem človek, ki funkcionira zelo samostojno. Sama razopolagam svoj čas in lahko sem zelo produktivna in, kot kaže prodaja mojih knjig, tudi zelo uspešna pri tem, skratka, sem človek, ki funkcionira samostojno in nekako se tudi v ekipah nisem našla, kar pa ne pomeni, da mi nismo v dobrih odnosih zdaj. Recimo, jaz sem z večino svojih nekdanjih sodelavcev v zelo dobrih odnosih, smo prijatelji.
Ampak v knjigi jih opisujete, pa jim kar podtikate razne stvari. Mičo Mrkajić vam je napisal predgovor, pa ste ga malo kompromitirali vmes, ne?
Ja, glejte. Jaz vsakemu povem, kar mu gre. Ne glede na to, ali je moj prijatelj, ne? In če on razume to kot neko koristno kritiko, se iz tega kaj nauči, je to super. Recimo, Mičo Mrkajić razume. Pa še kakšen drug tudi.- Če vas bi jaz v garderobi prosil, da mi pokažete svoje čare, bi bilo to med nama, ali bi bilo to v naslednji knjigi?
Aaa, saj jaz ne pišem?.
Razmislite malo, Ana, medtem, ko bo pela študentka politologije iz Medvod, Tina.

Ja, ja, Tina je bila to. Študentka politologije iz Medvod. Simpatično dekle, vidim, da je Corleoneju zelo všeč. Sprašujete, kje dobimo te pevke pa kaj z njimi počnemo, kakšno kariero imajo. Teh pevk mi naberemo približno 30 vsako leto, potem gremo pa z njimi na severni tečaj. In smo tam en mesec. Ampak, nas je vseh skupaj 32, jaz in Corleone. Rubrika Ali- ali. Pevka in slikarka Severa Gjurin, v prejšnji oddaji, se spomnite, je dobila nalogo, da bo portretirala nekdanjega nadškofa, Franca Perka.

Izjemen portret nadškofa Perka, a lahko še enkrat vidimo, ker je bilo res perfektno. Na steklu. Morda se na kameri ne vidi najbolje, ampak to je res umetnost. Pa še lušna punca je bila, a ne? Kar spet potrjuje dejstvo, lušne punce imajo prednost v življenju. Ana, rubrika Ali- ali. Tri težke naloge, ena težja od druge. Če eno zavrnete, dobite dve zraven. Tako, da, odločite se.
Tole.
Tole?
Ja.
Preberem? Ja.
Ana Jud, ponujam vam izziv, da za oddajo Hribar naredite kratek intervju z enim ali z vsemi naslednjimi kandidati. Najmanj eden. Mirko Bandelj, Igor Omerza, Peter Frankl, Franci Zavrl in Marko Jaklič.
Super!
Sprejmete?
Mislim, vsaj tri bom sigurno dobila.
Tri boste sigurno dobili? Ja.
Potem nam ostane, ne. No, če vas zanima, kaj je še bilo. Don Corleone bi si z vami ogledal grozljivko. To najbrž ne bi šlo, ali pa morda, lahko pa tudi deset sekund kričite, ker veljate kot ženska, ki noro vzkipi.
To je pa res, ja. Zelo hitro vzkipim, ampak se tudi zelo hitro pomirim.- Če ste res takšni, vam predstavljam psihologinjo Ifigenijo. Pozdravljeni. Lep pozdrav, gospodična Ana.
Gospa psihologinja, boste poskušali narediti?
En psihološki testek bova naredili, ne bo nič hudega, se kar lepo naslonite, malo podihajte takole, fino, se dobro počutite?
Ja.
Ste veseli?
Mhm. No, pa eno vprašanje za vas. Se dobro razumete doma? Se pogovarjate radi?- Mislim, jaz živim z mačkom, no. Živite z mačko?
Ja.
Pa je prijazen ta mucek?
Ja, zelo. To je pa lepo. Bom si jaz to vse zapisala. Zdaj me še zanima, a večkrat zamenjate kakšnega prijatelja? Vas bom pa drugače vprašala, če vam je nerodno. A ste v mladosti večkrat zamenjali igračko?
Ja, v mladosti sem se igrala vedno samo s kakšnimi kosmatimi igračkami, plišastimi medvedki, punčke ali kaj takega me ni zanimalo.
To pa ni bilo?
Ne, ne, to pa ne.

Zakaj pa ni bila punčka? Zakaj pa ne?
Ne vem.
Zakaj pa ne veste? Tudi na splošno se z ženskami ne razumem tako dobro, z moškimi se precej bolj razumem.
Precej boljše. Saj si bom jaz vse to zapisala. Zdaj vam bom pa še eno ugankico prebrala, pa boste povedali, kaj je to, kaj smo dobili. Kaj smo dobili? Prišel je stric, obložen z darili in s košem novic. Kaj smo dobili? Obisk smo dobili.
Obisk, ja.
Obisk, bom jaz to vse zapisala. Ni šlo. Zdaj pa, v zadnjem času, sem prebirala, sem slišala, da večkrat poveste kakšno grdo besedico, to pa ni lepo, veste. Pa če ste pripravljeni, bi se midve naučili par lepih besedic. Pa kar ponovite za mano. Zajček teče po travici.
Zajček teče po travici.
Kar bolj na glas, da vas slišijo, se bo še publika naučila, a ne.
Zajček teče po travici.
Zdaj pa, veverica skače po travici.
Veverica skače po travici.
Polhek je pa vesel, pa dela kozolce.
Polhek je pa vesel, pa dela kozolce. Zelo fajn, v redu, sva končali, a ne, hvala lepa.
Ifigenija, najlepša hvala.
Prosim.
Gospa Ifigenija, morda ne bi bilo slabo se pogovoriti s predsedniškim kandidatom. Tudi morda. Bom šla do njega, hvala lepa.
Bo šlo? Dobro. Hvala lepa. Tako, pa bomo dobili portret novinarke Ane Jud, zdaj pa je čas za naslednjega gosta. Si predstavljate človeka, pred katerim je pet tisoč kilometrov poti, ne ve, kaj se bo z njim dogajalo, ve samo, da bo trpel. Trpel kot hudič. In začne s trpljenjem že na začetku. Kaj se vmes dogaja? Pač novinarji poročajo, da je danes naredil 200 km, naslednji dan 500, en dan 200, 300, 400, 500, človek je pa v agoniji. In človek je eden največjih ekstremistov vseh časov v zgodovini človeštva in to je kolesar, Jure Robič

Živjo, Jure.

Jure, pa imejva najprej, tole je knjiga Ane Jud, majhna pa debela, vaša je pa velika, pa malo tanjša. Ana je v tej knjigi opisala trpljenje drugih, vi ste opisali v tej knjigi vaše lastno trpljenje. Ekstremni kolesar. Dajva najprej to razčleniti. To, kar vi počnete, prvič sem vas spoznal, ko je bila ta dirka čez Ameriko. To je bilo štiri, tri leta nazaj, ne? Ja, tam nekje, ja.
Tri leta nazaj.
Tri leta, ja.
Ta dirka, Jure, to je bilo eno samo trpljenje. Kar smo dobili o vas podatkov: rit, ožuljena do nezavesti, sklepi uničeni, mišice, noter ni več kisika, možgani ne delujejo, človek ne ve več, a je na robu blaznosti, a je še živ ali ni živ. Zakaj? Zakaj to in če, kakšni so ti občutki?
Zakaj? To je vprašanje, na katerega sem že velikokrat odgovoril. Pa bom še enkrat. Predvsem zaradi tega, ker sem, enostavno sem v tem kolesarstvu že celo življenje in to je ena nadgradnja vsega skupaj, to ekstremno kolesarstvo, pač. Da to počneš, moraš imati stvar rad, delati z veseljem in predanostjo in to je to. Občutki so pa pač takšni kot so, ki sem jih tudi opisal v knjigi. Saj so tudi težki?.
To je na robu smrti, Jure, to bi rad razčlenil. Za ilustracijo, jaz sem nekoč tekel maraton okoli žice Ljubljane takrat, to so bile trojke in nisem bil pripravljen. Že tri kilometre po startu, pred Urhom, sem umiral. In se nič ne spomnim, kako sem prišel do cilja, samo povedali so mi, da sem zadnji kilometer tekel s štafeto šolsko, ne. To se spomnim. A je to smrtno nevarno?
Ja, tako bom rekel, je dosti nevarno, če nisi pripravljen, a ne. Pač?
Ampak vi niste vedeli, v kaj se spuščate?
Ja, prvič nisem vedel, ne. To je sigurno, da enostavno, nobeden ni vedel, niti moja ekipa in to je pač en tak rizik, ki ga na takih dirkah moraš sprejeti že pred startom. In izkazalo se je, da smo bili pripravljeni preslabo za to dirko, ampak končni rezultat je bil vseeno dober.

Kaj to pomeni, preslabo pripravljeni? Pustiva zdaj to, prvak ste bili, saj ste zmagali, ne?
Ja. Prvič ne, prvič sem bil drugi. No ja, kasneje pa pet ur naskoka, če ne celo več. Več, več.
Več, ne?
Ja, za prvič lahko rečem, da preslabo pripravljeni, enostavno nismo imeli izkušenj, nismo vedeli, v kaj se spuščamo. In to moraš enkrat preikusiti, da veš, kaj te potem čaka za naslednjič, če si še toliko neumen, da greš tja.
A se kaj vmes, med dirko, ko si v agoniji, a se sprožajo kakšni, kaj bi rekel, serotinim, ne, ali morfini, da človek lažje to prenaša, kakšni angelčki, kakšne tete? Tudi to se dogaja. Veliko je teh stvari, ki se ti sproščajo, marsikaj v tvojem telesu, saj to je težko opisovati, ampak padeš v te določene travmice, ker si nenaspan, ker si na smrt utrujen in potem voziš kolo kot odvezan, po domače, ne, in je veliko takih trenutkov, ki jih je težko opisati. A je kdaj vmes kakšna substanca, ki pomaga, recimo, ko si tik pred tem? Je kakšen, anabolik pomaga mogoče?
Ne, mislim, da?. Kakšen kokain, heroin, trava?
Ne, ne, ne.
Ne? Šnops domač? Strel pije cviček. A je to res? On pije cviček.
Slišal sem, da ga pije, ampak na teh mojih preizkušnjah?.
Jure, vi pa začnite govoriti, da pa kadite vmes. A ne bi bilo v redu? Ja, dobro, no?.
Da vam pomaga domač kanabis iz cvetlice, ne?
Dobro, no, dobro. Lahko, da bi mi pomagalo. Nisem še poizkusil, bom pa mogoče vaš nasvet vzel za naslednjič.
Dober večer.
Dober večer.
Kako pa kaj kolesarstvo in genitalije? Kakšni problemi s potenco? To me je tudi že veliko ljudi spraševalo, pa lahko rečem, da za enkrat nobenih in na splošno smo kolesarji znani po tem, da nimamo problemov, čeprav eni mislijo, da jih imamo.

Jure, verjetno ljubitelji kolesarstva ali pa tudi ostali, ki niste ljubitelji, vsaj zaradi splošne razgledanosti, najtežja dirka je Tour de France med kolesarji, ne?
Ja.
Ali pa Giro de Italia pa Velta, ampak Tour de France je večji hudir, ne. Vi ste to v enem kosu šli vse čez, ne?
Ja, razlika je, recimo, med Tour de Francom, klasičnim profesionalnim, ki ga vozijo fantje pač v 21- ih etapah, to, kar sem pa jaz dirkal letos in lansko leto, je pa Tour de France, ki je v bistvu še malo daljši kot klasični, v eni etapi, ne. Pomeni, tako kot Ram, non- stop dirka, počitek si odrejaš sam, ni etap, prideš pa okoli približno v osmih dneh.
Oni v 21- tih, Nels Armstrong v 21- ih, vi v osmih.
Ja, dobro, samo to je težko primerjati. To je zdaj?.
Jure, enkrat bodo mogoče kolena obrabljena, mogoče bodo prišli časi, ko se boste poslovili od kolesarstva, morda pa ekstremna ljubezen. To področje še ni odprto.
Ja, v bistvu, ekstremna ljubezen?.
Bomo to za kasneje prihranili. OK.
Hvala lepa, Jure. Po oglasih boste pa videli, kaj je to ekstremno sobno kolesaratvo.

Gledalke in gledalci, še minuto časa imate, da presodite, ali si kandidat Janez Kralj zasluži nastop v drugem krogu ali ne. Zdaj pa novost. Med vsemi, ki boste oddali glas, bomo izžrebali nekoga, nagrada pa je sledeča: naslednjo soboto bo lahko sedel poleg najlepše deklice v baru. Pa še lahko se bo z njo kaj zmenil. Zdaj pa, če bo dekle oddalo glas, pa bo lahko sedelo med najlepšim v baru. O tem, kdo bo to presojal, žal tega ne vem. Punce, eno, tretje, četrto. Jure, a mi to prav vidimo zdaj? Ali vi vidite tole?

Gospod Podobnik!
Ja.
Poslušajte, to, kar vi počnete, saj to je vendar nezakonito. Ste zmešani ali kaj? Kako? Kaj? Zakaj? Ne, ne, jaz ne prisluškujem. Jaz ne prisluškujem, ampak poslušam. To je velika razlika, spoštovani kolegi. To je tako kot če bi vam kdo očital prisluškovanje pri poslušanju glasbe. To ne gre, kajne.
Gospod Podobnik! Ja, prosim.
Prav dobro vem, kakšno glasbo vi poslušate, veste.
A vidva poznata to skladbo? Vama je kaj jasno, kaj gospod Podobnik posluša? Ja, ja, poznamo, ja. Hej, Jude.

Gospod Podobnik, a boste rekli zdaj, da so Beatli v sosednji sobi ali kaj?
Ja, dobro, dobro, ujeli ste me. Ujeli ste me, ne bom več, toda to ni to, kar mislite. Moj namen je bil čisto nekaj drugega. Povedal vam bom po resnici. Zbiram material za svojo novo knjigo, knjigo, ki nosi naslov Prisluhnimo sočloveku, kajti dandanes si ne znamo več prisluhniti. Ja, tako, ja.
Poslušajte, gospod Podobnik, kaj je zdaj to, Prisluhnimo sočloveku? Kakšne prisluhe imate, kakšno prisluškovalno napravo imate tole, lepo vas prosim.
To je še iz časov, ko je bil še Marjan na čelu Telekoma. Veste, moram vam povedati, da sem navdih za svoje delo dobil pri gospodični Ani Jud. Ona zna prisluhniti človeku. Veste, ona to počne tako zavzeto kot profesionalec. S sočlovekom je pripravljena skaditi joint in to samo zato, da bi odprl dušo, da bi povedal vse, kar ga muči. A ni tako, gospodična?
Ne, jaz sem joint pokadila zato, ker mi je pač prijalo.
Kajti, ja, prijalo. A samo zato?
Gospod Podobnik, o kakšnem jointu govorite to, gospod Podobnik?
O jointu, ja, to sem slišal.
A ste zadovoljni z odgovorom? Zadovoljen, zadovoljen, saj ne bom očital.
Aja, aja, jebela cesta, saj to sta vidva, Helena in Saško, pozdravljena. Ja, to sva midva, pozdravljeni.
Dober večer, publika. Pozdravljen, Saško. Čestitam za Ježkovo nagrado.
Hvala, hvala.
O ja, to pa čestitamo.
Da, res ste si jo zaslužil. Ja, bravo.
Boš tiho! Publika, dajte en aplavz.

Bravo, bravo. Kdo je stopil na ježa?
Hvala. Pustimo zdaj te nagrade. Kakšen trikotnik je tole zdaj? Kaj se to plete med vami, če lahko poveste. V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da je prihodnost Slovenije v ekstremizmu, zato sva se s Heleno odločila, da bova postavila nove meje v ekstremnem sobnem kolesarstvu. Da, tako je. Jaz za svoje telo naredim marsikaj, veste. Lepota je minljiva, telo pa ostane. Oh, Sašo, koliko nama je še ostalo, da porušiva rekord?
Ne vem, Helena, še kakšnih pet ur in če te ne bo zagrabil krč, bova svetovna prvaka in bova postavila rekord.
O kakšnem rekordu govorita, prosim?
Preprosto, Sašo, najin izziv je v 24- ih urah okoli zemlje.
Kakšen je sploh rekord v ekstremnem kolesarstvu? A je to mogoče, kar Helena pravi? v 24- ih urah okoli zemlje. Takole, s Pečetom, kaj?
Bo težka.
Zakaj?
Zato, ker prvič se ne sobnih kolesih, ne vem, kako si predstavljata, da se bosta lahko peljala okoli zemlje v zaprtem prostoru, drugič pa, ne vem, kakor Sašota vidim, ni ravno nek športni tip. Po moje bo malo težka.
Gospod Peče?..
Seveda je mogoče. Jure pravi, da niste športni tip.
Ja, pa ja. Kaj pa on ve? V Slovenski nacionalni stranki smo vse zračunali, temeljito in če bova kolesarila 24 ur, se bo zemlja z nama vred obrnila in napravila bova cel krog. Genialno, kajne?
Da. To so pravi mejniki človeštva, ne pa vaše avanture tam po Ameriki pa Franciji. Kaj boste zdaj na to rekli, gospod Robič? A veš kaj, Helena,?
Jaz vas vikam.
OK, no, oprostite. Jaz se tebe pa dotikam.

Ja. Ob tem, da sva obadva z Jesenic, bi lahko bolj navijala zame. Saj vas imam rada, saj vas imam rada.
Oprostite, na Jesenicah so pa sami trenirkarji.
Oprostite, ali mi lahko poveste, kaj se dogaja v sosednji sobi? Jaz nič ne vidim, vse slišim, nič pa ne razumem. Kaj se zdaj dogaja?
Spet blokira. To so mi podtaknili, ves čas nekaj zavira. Ta pedala niso vredna mojih nog in Slovenske nacionalne stranke. Daj, Sašo, pritisni, pomemben je pristop. Samo s pravim pristopom bova uspela.
Ah, v redu, Helena, nimaš pojma, kako je, ko ti pedala zablokirajo. Kot da bi en Franci zaviral moj napredek. Povejte mi, kdo je to Zavrl? Rad bi obračunal z njim.
Boste odgovorili, gospodična? Kaj, a kdo je Zavrl?
Ja, a niste, saj ste poslušali, a ne?
Ne, jaz v bistvu bolj težko razumem gospoda Pečeta, pa tudi načeloma ga ne maram poslušat.
Ga ne marate?
Ne.
No, jaz pa vas ne gledat.
Gospod Peče, ste zadovoljni z razlago?
Ne. Gospodična Jud vas ne mara.
Ja, jaz pa nje ne. In ne bom izjavil nič več, dokler je ta razvpita novinarka v moji bližini, kajti pri njej nikoli ne veš, kje ima zataknjen kakšen mikrofon ali pa joint.
A nista prijatelja? Nista prijatelja vidva, ne?
Jaz se v bistvu trudim, da Slovenska nacionalna stranka leta 2008 ne bi prestopila parlamentarnega praga. Tako, da smo zdaj v enih hudih bojih.- Čakajte, čakajte, tukaj pa stopate na tanek led in na spolzek teren. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da je bolje ne povedati, kaj bi si želeli storiti z gospo Judovo, ampak gospod Hanžek bi nas obtožil antisemitizma.
Joj, lepo vas prosim, da se nehate prerekati. Midva z Juretom sva športnika in estradnika in nimava nič z vašimi umazanimi igrami in tole kolo je tako zabavno, nikoli si nisem mislila, da je lahko bolj zabavno vrteti kot pa dvigovati noge. Kaj pravite na to, Judova? Vrteti ali dvigovati, mislite?

Da, jaz jih danes prvič vrtim, vi jih še nikoli niste.
Ne, to pa ni res. Jaz jih kar pogosto vrtim.
Kako pa jih je dvigovati?
Tudi v redu.
Precej pogosto vrtite tudi jezik, še več pa pero.
A je s tem kaj narobe? Ne, ni narobe. Jaz samo ocenjujem, ocenjujem, da večkrat vrtite jezik in pero kakor pa noge. Samo to sem rekel. Ne potvarjati mojih besed.
Ah, radi šobite ta usta, gospodična?
Gospa Helena, gospod Peče, me zanima, kaj pa pravi gospod Podobnik? A sledite temu pogovoru?
Ja, jaz ne vem, kaj se dogaja. Vse slišim?. Slovenska ljudska stranka je vedno malo zadaj, on zato ne sledi. O, to pa ni res! Da smo ljudski, še ne pomeni, da smo zadaj. Smo v koraku s časom.
Dobro, gospod Podobnik, gospod Peče, Helena, najlepša hvala.
Hvala lepa.
Hvala, Jure, hvala lepa gledalke in gledalci, vsak čas bodo rezultati TV votinga znani. Še malo.
Ali se je predsedniški kandidat, gospod Kralj, uvrstil v naslednji krog ali ne in kdo je dobil to prestižno nagrado, če je dekle, sedeti zraven najlepšega v baru, če je deklica, sedeti, no?.

Prejšnja: Delo na cesti

Naslednja: Ježkova nagrada

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Drugi krog