|
|
Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...
Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb  , ki se nahaja na začetku vsakega
odstavka!
Hribar: Jeltanik
Premiera: sobota, 10. marec 2007, Vse oddaje
  Dober večer spoštovane gledalke, cenjeni gledalci! Kako naj naredim uvod, če se mi ne da? Jaz ne morem, res. Ne morem se niti skoncentrirat. Niti ne vem, a veste da pet minut pred oddajo nisem vedel, a gre za radio ali za televizijo. Pač, pomlad je. Mlad sem, pomlad je tukaj, čas je za ljubezen. Po drugi strani sem pa cel teden zabušaval. Gledal sem seje državnega zbora. Večje izgube časa si človek ne more predstavljat. Cel popoldan sonce sije in jaz gledam, kako se poslanci prepirajo o tem, ali bazen potrebuje kopališkega mojstra in če ta mojster potrebuje več kot na tri leta, da naredi še enkrat preizkus znanja iz plavanja, iz reševanja in iz podobnih zadev. To gledam in si rečem, Hribar ti nisi normalen. In se spomnim, da res nisem. Danes zjutraj pa na radiju oddaja o deficitarnih poklicih in izobraževanju. Alarmanten podatek, sto tisoč Slovencev, častna beseda, sto tisoč Slovencev nima končane osnovne šole. In v hipu pomislim, to so naši gledalci. Mi se po njih ravnamo, oni oblikujejo javno mnenje. Oni so tisti odstotek v ponedeljek zjutraj, koliko nas gleda. Oni so naši volilci. Slovenija, dežela intelektualcev. In današnja oddaja bo mačistična. Posvečena trdim, močnim moškim. Cel teden smo govorili samo o ženskah. Pa na tej televiziji, pa na komercialni televiziji, na tem radiju, babnice, ženske, gor in dol, pa kokodak, pa jaz sem pa on pa tisti, pa praznik in gor in dol. Zato bo današnja oddaja posvečena moškim.  Velja tudi za moške, ki nimajo končane osnovne šole. Corleone, govori se, da ste precej nezadovoljni s predsedniškimi kandidati in da razmišljate, da bi se v kandidaturo podali tudi sami. Je to res?
Razumem. Hvala. No, potem pa vztrajamo naprej. Poglejmo v kletko, kjer čakata dva kandidata, ki se potegujeta za uvrstitev med osem najboljših. To sta Samo Tuš in Jože Eder. Samo prihaja iz Zgornje Radgone, prisega na kranjsko klobaso, štajerski cviček, zavzema se za demilitarizacijo Slovenije, ugotavlja da je v državi prisotna erozija morale. Jože Eder pa je doma iz Jurovskega dola, bodoči predsednik bi rad bil, rad bi se rokoval z vsemi državljani, spodbujal bi nataliteto in se zgledoval po skandinavskih državah. Torej lahko rečemo, tak namišljeni ljubimec.  Kandidata, kaj vse sta pripravljena naresti, za uvstitev v naslednji krog? Najprej Samo.
Jaz sem se pripravljen en teden odpovedati, oziroma jesti solato brez bučnega olja.
Jože?
Jaz pa sem se pripravljen odpovedati gledanju dnevnika na nacionalni televiziji. Vse leto.
V redu. Zanimivo, zanimivo. Devetdeset sekund imata časa. Vprašanje, kot bodoča predsednika vesta, spremljata, kako predsednik pošilja vedno novega kandidata za guvernerja Banke Slovenije. Kaj bi vidva naredila na tem mestu? Bi vstrajala do konca ali bi popustila? Jože?
Ja, jaz bi zadevo obrnil, počakal na predlog parlamentarcev in potem njihove kandidate zavračal, tako kot oni zdaj zavračajo predsednikove. Oo! Samo?
No, jaz bi pa posegel po tem, da je ogroženo delovanje države, ker če pogledaš te seje, vi ste prej rekli, da so mleli, samo če potrebuje reševalec izpit ali ne. Velikokrat pa jih sploh ni tam. Štirje ali trije so in če nimamo parlamenta, ima predsednik pravico razpisat volitve, pa naj si ga naredi po svoje.
Zanimivo.  Pa se vam zdi, da je v parlamentu premalo deklic, oziroma žensk? Samo?
Seveda jih je premalo, samo krivdo za to, da je premalo žensk v parlamentu pa je verjetno treba iskat v moških, ki se počutijo ogrožene od žensk.
Jože?
Mislim enako, da jih je premalo, s tem da, če bi malo zavrtel film nazaj, mislim da so se pa ženske tudi hitreje prodajale kot pa moški poslanci.
Dobro. Torej, gledalke in gledalci, to je bil prvi del soočenja dveh predsedniških kandidatov, Sama in Jožeta. Presodite, glasujte, kdo izmed njiju si zasluži uvrstitev v naslednji krog. Tako. Izdajalci! Vsi ki bi se radi rešili, skočite zdaj. Zdaj ali nikoli. Nehaj Jelko, vse boš pregnal!
Zdenka utihni! Kdor nas bo zapustil zdaj je strahopetec in politični oportunist.
Daj, Tone, skoči že enkrat, zdaj gre zares, skoči po moško!
Kaj je, kolega Rop, odloči se, zdaj ali nikoli!
To ni pošteno, da nas takole mečeš z ladje, Jelc, težko je po petnajstih letih takole na hitro skočit v neznano.
Daj skoči, Tone, a ne vidiš, da je ta barka obsojena na potop?
Ja vidim, Slavc, vidim da gre vse skupaj v maloro. A imaš kakšen rešilni jopič Jelc?
Nimam, za luzerje nimam nič drugega kot...
Tukaj v kabini je nekaj jopičev, Jelko, a jih prinesem?
Pusti jih pri miru Keber, to so jopiči za zveste člane Liberalne demokracije.
Gospod Kacin, v nevarnih vodah ste in imam občutek, da boste šli k vragu, da se potapljate. Kdo se potaplja, kaj govorite neumnosti! Zelo mi je žal, ampak spet ste narobe ocenili situacijo!
Jelko, jaz mislim da imam tokrat prav.
Daj Jelc ne nakladaj, spusti Zdenko, Kebra, Anderliča pa druge iz kabine, da bodo lahko videli, kakšno neurje se bliža.  Ni panike, Dušan, izvlekli se bomo! Kako je z Zdenko?
Zdenka sigurno pravi da ni krize, tako kot vedno.
Mi se držimo, Jelko. Pomembno je, da imaš ti krmilo trdno v svojih rokah.
Tako je, podpredsednica, tako se govori. Kdor mi ne zaupa naj izstopi zdaj!
A imate občutek, da okoli vas plavajo morski psi, ali samo jaz narobe vidim? Ja, ja, ja, zdi se mi, da tukaj zraven še nekdo plava. Najprej sem mislil, da so Lahovnik, Pavliha, Gantar in Cvikl, zdaj pa nisem več povsem prepričan.
Mogoče so Pahovjevi Social demokrati, ki iščejo kontakt z vami.
To je pa čudno, vsi izgledajo, kot da bi hodili k istemu frizerju kot Potrč.
Tone, zdaj ni čas za šalo, zdaj gre zares!- Še zadnjič ponavljam, kdor bi rad izstopil, naj izstopi zdaj. Jutri to ne bo več mogoče!
Gospod Rop, cela Slovenija vas gleda, boste skočili, ne boste skočili?
Situacija ni lahka, okoliščine so zelo neugodne. Vem da bo enkrat treba skočit, ampak jaz...
Glejte, a mogoče računate, da bo prišla kakšna druga jahta in da boste izstopili iz ene v drugo?
Ja, to bi bilo še najbolj elegantno. Če sem iskren, čakam tudi na to, da Pahor pošlje vsaj kakšen gumenjak.
Jelko, kako nam kaže? Anderlič je že čisto moder! Dolgo ne bomo več zdržali, zmanjkuje nam zraka... Kolegice in kolegi, zapomnite si, kar nas ne uniči nas naredi močnejše!
Gospod Kacin, težko je o taki situaciji razmišljat, ampak neurje se vam bliža, poglejte malo naokoli. To je neizogibno, prihaja čas popolnega očiščenja Liberalne demokracije. Kdor ni z nami naj plava po svoje!
Tone, Tone, a slišiš kaj govori? Skoči že enkrat, bova skupaj plavala do najine obale.
Dobro je Slavc, imaš prav, tukaj ni več rešitve. Kakšno je morje?
Nepredvidljivo, kot vedno.  No, pa je skočil. Ste zdaj zadovoljni gospod Kacin? Lahko rečem samo to, adijo luzerji!
Hvala lepa fantje, po oglasih pa se nam bo pridružil nekdo, ki bi lahko bil Kentaver ali pa morda Minotaver. Dan žena, dan mučenikov, človek dela eno sintezo. Napovedal sem, ali Kentaver ali Minotaver. Za ene strasten umetnik, strastna umetnica, za druge osmi potnik. Salome! Dobro se lupčkaš.
Prosim?
Lepo se lupčkaš.
Res? Ja, lepo, strastno.
Strastno?
Seveda.
Pa izgledam tak strasten in mačo?
Ja. žal mi je, da tudi jaz tebe nisem tako strastno. Salome, poznate grško kniževnost in mitologijo? Kentavri in Minotavri?
Ja.
Imate kaj sorodstvo z njimi?
Ja, za ene ljudi tudi.
Ker ste vi moški od pasu navzdol in ženska od pasu navzgor. Recimo ja.
Ampak takrat ste bili še Nenad pred leti.
Ja.
Dajva zdaj to razčistit. Vi ste Nenad in ste se obnašali kot ženska ali kot moški, že kot otrok?
Jaz sem v svojem otroštvu čutila, da je nekaj narobe ampak nisem vedela kaj je narobe. Nikoli nisem slišala za transeksualnost, niti za transvestijo na splošno. Ampak v otroštvu sem se igrala, rada sem kuhala, rada sem likala. Vse ženske stvari sem rada delala. Kakšna moška opravila pa me niso pritegnila, niti nogomet. V šoli sem igrala elastiko pred celo šolo s puncami. Seveda je bilo to že čudno vse skupaj. V vojski ste bili?
Ja seveda, v JNA.
Res?
Ja, eno leto. Ste se kaj tuširali?
Mi ženske smo tudi sposobne za marsikaj. Kako je bilo pa na tuširanju potem?
No, zamisli si sebe in sto nagih žensk. Kako bi ti bilo?
Sto nagih žensk in jaz?
Ja.
Ja če bi imel kakšno računalniško igrico bi se imel super, drugače pa ne vem kaj bi počel.
Meni je ostal v spominu en desetar. Ne bom ga nikoli pozabila. Samo tam ne moreš gledat.
Kaj to pomeni? Da je imel tak čin?
Ja da je bil obdarjen kot jaz.
Aja?
Ja.
Dobro, potem po tuširanju je kaj sledilo?
Ja kaj pa misliš da je v vojski po tuširanju? Britje.
Ne, v vojski jaz še nisem imela nič brade. Dve, tri dlačice sem imela, samo sem rabila tudi to briti. Ja, so te kar poslali, če so videli, da je ena dlačica, dve.  Salome, ženska, moški. Če se vživite v vlogo moškega, ste v glavi kaj? Perverzni, nesramni, mačistični, zaničujete ženske.
Mi vsi smo malo perverzni. Samo eni imajo pač fantazije, katere imajo doma za vrati, eni pa jih uresničimo.
Ampak dobro, kako se počutite kot moški? Kot moški sem bila bolj sramežljiva, saj veš, vsak rabi en kozarček pa je vse v redu. Dokler ne popiješ kozarčka, si ne upaš nič. Ampak pustiva zdaj samo to, libido in tako naprej. Čisto v realnem življenju, kako se počutite potem, razlika? Meni ni bilo prijetno moško življenje. Nisem bila to. Jaz sem to kar sem zdaj. Tisto je bilo na silo, ker sem bila prisiljena zaradi družbe, zaradi familije, ampak pač z leti, ko sem prihajala do tega, kar sem, sem se odločila, da bom živela vseeno srečna, da je to Salome, to je Nenad.
Ja, ampak vi imate izkušnje moškega in ženske?
Ja, imam.
Zdaj mi lahko iz prve roke poveste, ali so ženske diskriminirane?
So.
Res? Zakaj?
Ker so moški včasih zelo nesramni do žensk. Če ima ženska malo večji dekolte, je takoj lahka. To ni res. Zato se ženske recimo nočijo toliko oblačit seksi, pa minikrila in to. Dobro, zdaj se je že malo premaknilo. Ampak ko sem jaz prišla v Slovenijo, so bile ženske oblečene do vratu. Zaradi vas, moških. Ker če je ona seksi, je takoj lahka. Zdaj bom dobil.
Seveda.
Pa ja!
Ja kaj ne! Pa ja!
 Vi moški morate nekaj naredit, da bi vam ženska dala. Ampak vi nič ne naredite, vi bi takoj posteljo. Ne gre to tako. Treba je biti malo gentelman, malo rožic, malo večerje. Ne tako, jaz bom njo. Saj so take lahke ženske tudi, ampak tiste prave ženske...
Salome, samo vi niste razumeli tega trenutka. To je kriva televizija, ker se vedno ležišča reklamirajo cele dneve.
Ja, to je pa tudi res!
Zato imajo ljudje tako radi postelje. Kaj pa recimo, ko intelektualno zapopadete lik moškega ali ženske. Kje lažje razmišljate? Recimo, če imate eno enačbo, X + 2 = 5. Kje vam gre lažje? Kot ženski, ali kot moškemu? Ali vam ne gre?
Saj je vseeno, vsi imamo v sebi del moškega in del ženske. Jing, jang, razumeš? Samo pač, vi imate luleka, mi imamo pa luliko. Ali recimo jaz imam in luliko in luleka.  Jaz lahko dam vse. Ti pa ne.
Zdaj, ta oddaja je, devet je ura, ni tako pozno, da ne bova preveč perverzna. Vi imate oboje, ne?
Ja.
Ampak res je pa tudi, da imate dve glavi potem. Ja, zato pa bolje razmišljam kot vi.
Kje imate kaj, me zanima. Salome, kje imate kaj?
Takole bom povedal. Mi ženske razmišljamo s tole glavo, vi moški pa s to spodnjo glavo. To je razlika med ženskami in moškimi.
Pa s kakšnimi moškimi ste pa vi imeli opravka?
Vam je seks na prvem mestu, ženskam je seks na tretjem, četrtem, petem, šestem mestu. Razumeš?
Ne razumem tega.
Kje je romantika, kje so sveče?
Na prvi november. Ja Sašo, moram ti povedat, da si zelo simpatičen. Če je pa to romantika...
Ni osvajanje. Simpatičen si zelo. Ne, vem. Zdaj pa greva osvajalsko. Recimo, da ste vi meni všeč. Ja.
Primer. In preživiva veselo ob svečah za prvega novembra in se zjutraj zbudim ob vas in vam raste brada. Kaj naj pa jaz potem naredim?
Pomeni, da si bil pijan kot svinja!  Dobro. Izkoriščate to obojespolnost, težko zdaj reči moški, ženska, takole ste bolj ono. Srednji spol ali kaj?
Ono.
Ono.
Ono za ono. Kaj je zdaj preformance in kaj je prava Salome?
Glej, jaz sem že v otroštvu vedela, da sem ženska, hotela sem imeti prsi in jaz ne bi mogla drugače življanja živeti, nikakor. Edino če bi bila nesrečna in če bi samomor naredila že davno. To, kakor pa hočete vi, družba, da mi živimo, da smo mi to in to in vsi gledate tako... Ne vsi, ti verjetno ne gledaš tako. Ampak vsi gledate tako ravno, začnite gledati malo na široko. Pustite ljudi, da žive svoje življenje, ki jih veseli. Mi vas ne diramo, ne dirajte vi nas. Kje je tu problem? Jaz zdaj nosim kiklico, ti jutri škotsko krilo, kje je tukaj problem?
Salome, če vi pravite, da vi mene ne bi dirali, se pravi da ne bi z mano imeli kontakta in mi z vami kontakta. Vi bi se morali imenovati Onan.
Onan?
A ne bi bilo lepše to?
Lepo ime.
Samo Salome ima eno zgodbo. Ona je odrezala Janezu Krstniku glavo. Zato sem si jaz rajši dala Salome. Tudi Onan ima zgodbo.
Ko sem prišla v Grčijo in ko so slišali da mi je ime Salome, so vsi rekli, o Saloma! V redu. Bova midva še klepetala. Sedaj bo pa premor. Aleja.  Spoštovane gledalke, dragi gledalci, dobrodošli v nocojšnji oddaji, v kateri gostimo enega najbolj kontraverznih svetovnih politikov, to je iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Gospod predsednik, za nami je osmi marec, dan žena. Kako ste ga preživeli? Aja? Zelo zanimivo. Se pravi, atomske konjice namreč. Ja. Sirene so lepe. Tukaj ste na fotografiji z aktivom kmečkih žena, če se ne motim?
Aha, to so te samomorilske enote? Aja, to. A mi lahko poveste kako je s pravicami žensk v Iranu? Aja? Glejte, letošnji praznik žena je bil v Sloveniji namenjen predvsem temu, da je tukaj ogromno nasilja nad ženskami, pri nas je to precej v porastu, kako je to pri vas? Ja. Kaj pa kamenjanje žensk, tako imenovano širiatsko pravo?  Tukaj vidim neke slike tega. To se mi zdi precej brutalno. Pri nas recimo, v Sloveniji, si človek ne bi mogel niti zamisliti, da bi kamenjali ženske.
Na pomoč! Na pomoč! Pomagajte, kamenjali me bodo! Na pomoč! Na pomoč! Kaj pa je to? Gospa Svetlana, kolega Hribar bi rekel, a jaz to prav vidim?
Prav vidite ja. To je Slovenija leta 2007 in če ne bi Cerkev dobila nazaj vseh gozdov, bi me zanesljivo zažgali na grmadi. Tako pa jim je škoda drv.
A vas lahko vprašam naravnost. A ste prešuštvovali, da vam grozi kazen?
Ne gospod Čolnik, nisem v situaciji, da bi lahko počela kaj takega. Po dolgem času sem spet odprla gobec, pa me preganjajo skoraj tako kot Spomenko Hribar.
To nisem nikoli slišal, da bi gospo Spomenko kamenjali. Joj, ne razumete gospod Čolnik. Pri nas kamenjajo na bolj subtilen način. Bolj sufisticirano. Kamenjajo brez kamenja. To so grobe insinovacije! To preprosto ni res! Kdo pravi da nimamo kamenja? Kolega predsednik, pokaži kaj imaš v roki. Imam kamen, gospod predsednik.
Vidite, tudi jaz ga imam. Ničesar ne skrivamo, ker nimamo kaj skrivati.- Čakajte, to pomeni, da jo bosta obmetavala s kamenjem?
Ne. To pomeni, da sva ji dokazala laž. Ona pravi, da delujemo sofisticirano, jaz pa sem dokazal, da imamo kamenje.
Torej, vidva dokazujeta svoj prav, nimata pa nobenega namena, da bi fizično metala kamenje?
Tako je, gospod novinar, tukaj sva samo zato. Morate pa vedeti, da v zahodni civilizaciji ženske kamenjamo z dragimi kamenji. Ne vem zakaj je to tako, ampak dejstvo je, da jim je to všeč.
Tale kamen je meni osebno zelo drag, zato ga bom z veseljem uporabil.
To je kamuflaža! Ne nasedajte gospod Čolnik, morda sem se motila, morda pa le ne uporabljajo tako subtilnih metod.  Lahko predlagam neko tekmovanje? V Svetem pismu piše, naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha.
To nima nobene zveze s parlamentarno demokracijo. Ne?
Torej, jaz mislim da to ni prava pot. Tukaj nismo zato, da bi midva med seboj tekmovala v tem, kdo je brez greha, kdo brez napak.
Gospa Salome, kaj vi pravite, kdo naj prvi vrže kamen? Kdo je brez greha?
Naj si ga sama v glavo vržeta, naj pustijo gospo na miru.
Hvala lepa, hvala lepa! Vsaj nekdo, ki me podpira.
To je pa res smešno! Haha! Ja, zelo smešno.
Na pomoč!
Če bi jaz lahko pomagala, bi že bila tam.
Točno to, nimate interesa.
Ja imam, samo na ekran pa ne morem.
Gospodična Salome, so vas kdaj kamenjali?
Zakaj pa? Saj nimam rogov.- Če ste imeli kdaj kakšne težave?
Ne.
Dobro.
Sem dobra dušica.  Jaz mislim, da je zadeva bolj komplicirana, kot si mislite. No, jaz nisem nobena prešuštnica. Jaz se borim za svobodo govora in proti nasilju nad ženskami. In poglejte me, poglejte kje sem pristala.
Ne, ona ni, ona ni prešuštnica, ona je disident, veste! Av!
Kaj pa je bilo to?
Mislim da me je nekdo ravnokar zadel s kamnom!
Midva nisva, jaz imam kamen v roki. Jaz tudi ne, nekdo meče tam izza skale.
Av! A boste nehali, reve! Takole se spravljate nad ubogo žensko! A živite v kameni dobi ali kaj?
Gospod Peče, ste to vi? Kaj pa vi tam počnete? Mečem kamne, a ne vidite?
Kolega Peče, ja kaj se pa greste? To pa ni način!
V Slovenski nacionalni stranki smo znani po tem, da odkrito izražamo svoje stališče.
Če nam kdo ni všeč, mu to tudi povemo. Naši argumenti so vedno trdni.
Ampak to niso nobeni argumenti, to so kamni. Zakaj se pa skrivate za skalo?
Zato ker nam to paše. Včasih moramo opraviti kakšno omazano delo za vlado, pa je bolje da se pri tem sami ne izpostavljamo.
Ja a ste ga slišali? A zdaj vidite, kakšne metode uporabljajo?
Tukaj moram odločno ugovarjat! Vlada s tem nima ničesar, takšna dejanja obsojamo. Upam, da se ta primer ne bo znašel v poročilu State departmenta o kršitvah človekovih pravic v Sloveniji.
O tem bi vi, gospod predsednik, povedali kaj več, ker vaša država je eden največjih kršiteljev človekovih pravic. Kako gledate na to?  Aja? Gospod predsednik, mogoče boste nekoč tudi krivi za globalno segrevanje ozračja. Hvala lepa za vaš obisk. Hvala. Gledalke in gledalci, zdaj pa si poglejmo novost, dvainštirideseto mesto piranske pop lestvice. Salome! Rubrika ali- ali. V prejšnji oddaji je poslanec, Sašo Peče, sprejel povabilo Don Corleona, da si ogleda njegovo puškarno. Majhna zadeva, povejte mi, ali je to dobro, ali ni dobro? O, zelo lepo. Lepa kolekcija! Rubrika ali- ali. Tako kot je Sašo Peče že to opravil, Salome, trije vprašanja, trije kartoni. Izberite eno, morda bo kaj prijetnega, morda pa ne.
Lahko izbiram še eno, če mi ne bo všeč?
Lahko.
Lahko? No, zdaj bom tole izbral.
Bom prebral, lahko? Ja.
Ponujamo vam dve karti za nocojšnji spektakel v Ambasadi Gavioli, kjer bo nastopil svetovno znani DJ Paul Okenfold. Vaša naloga je, da vsaj štiri ure plešete pred njim na kocki. Danes imam nastop na največjem gej partiju, tako da odpade. Kakšen parti?
Gej parti. Veš kaj je gej? Gejša. Gej je moški, ki ima rad moške. Ampak to ni v Ambasadi Gavioli. Kje pa plešete to?
V Fun Factoriju, v diskoteki, danes zvečer. V tovarni plešete to?
Lahko izberem kaj drugega? Dajva, probajva.
Ponujamo vam nepozabno doživetje na eni izmed kmetij v okolici Ljubljane. Ali bi bili pripravljeni kot emancipirana ženska pomagati pri kmečkih opravilih vsaj pol dneva? Absolutno.
Paris Hilton! Gledalke in gledalci, Salome na slovenski kmetiji. Saj ne bo prvič.
Ne bo prvič?
Ne!
Zdaj vas pa čaka že Ifigenija.
O, živjo, živjo, pozdravljena!
Pozdravljeni Salome! Kaj boste, psihotest delali?
Majčken testek bova... Jaz sem sicer že naredila psihoteste.
Bova naredili.... No dajmo se umirit, pa malo poslušat. Saj ne bo tako hudo in težko, kot izgleda na prvi pogled.  Poročeni ste, pravite? Ja.
Fantovščina? Je bilo kaj alkohola?
Ne, ker smo mi to vse skupaj naredili. Je bilo manj stroškov.
Koliko je pa šranga stala?
Kaj pa je to šranga?
Kaj pa je šranga?- Šranga! Šranga? Kaj pa je to?
Ne veste kaj je šranga?
Ne, draga moja! O, ja to pa škoda. Mlaj pa veste kaj je?
Mlajček, so vam ga postavili?
Ja.
Koliko je bil visok?
Kaj pa vem!
Kakšno kolo so gor pribili na mlaj?
Ne, ne vem nič tega. Jaz sem samo tako poročena.
Nič starih običajev?
Kje pa! Kakšni stari običaji. Jaz sem stara, lepa, moderna!
Kakšna ste še, kar povejte? Kakšna sem? Seksi.
Ampak veste tako, tale vaš smeh... Vam gre na živce?
Ne, ne, sploh ne. Ampak se mi zdi, da je tako nekako zelo spontan. Dajte še tole zraven naredit. Takole?
Ja, pa zasmejte se. Pa na koncu še dajte permejduš reči.
Permejduš.
Permejduš.  Bormašina vas ni privlekla, ste rekli?
Ne, ampak sem tudi luknje z bormašino sem naredila, da sem obesila slike. Sem sposobna za marsikaj.
Ja, ste pa kar zgovorna, moram povedat.
Ja seveda, sem vas presenetila?
Gospa Ifigenija, kaj ste odkrili? Ste že kakšen zaključek...
Mislim da je furstracija v tem, ker ima doma ogledalo v katerem se vidi v celem telesu. Ali imate samo do pasu ogledalo?
Jaz imam dva ogledala, da se vidim celo in do pasu. Ker imam kaj videti v ogledalu.
Pa vas potem zmede, pa ne veste katera identiteta sta. Ne, ker imam ogledalo napol in pogledam samo zgornji del in potem pogledam samo spodnji del.
Aha, to je pa druga pesmica. Moram gledati, ker me moti spolni organ in prsi. Vas malo zmede?
Ja.
Tako kot kakšen zahteven račun. Ja, recimo.
Ste zadovoljni, Ifigenija?
Ja, zelo zanimivo. Je, ne?
Ta pogovorček bi lahko še tekel, nekje do polnoči. Čakajo vas kandidati.
Vem, razumem. Hvala lepa! Hvala lepa Ifigenija!
Hvala, hvala!
Srečno!  Gledalke in gledalci, zdaj pa vabim, da se nama s Salome pridruži možakar, ki je res frajer. On je bil en najboljših ruskih nogometašev. Pomoje je bil grob kot vrag. To je tolkel po nogah, lomil kosti, gole zabijal. Potem pa se je spremenil in postal eden najboljših baletnih strokovnjakov. Baletan v Sloveniji, svetovno priznan. Anton Bogov!
Nogometaš. Jaz si to ne morem predstavljat. Koliko časa ste v Sloveniji?
Trinajsto leto.
Trinajsto leto?- Čisti Mariborčan? Ljubitelj Štajerske.
Absolutno.
Res?
Seveda.- Žensk štajerskih, vina štajerskega, hrane, popivanja, kulture?
Razen vina vse. Aja?
Ja.
Nogometaš v Kazahstanu.
Ja. Plesalec v Kazahstanu, to je prvo, moram priznat. Nogometaš po duši.
Ja no, ampak če bi lahko, bi delali kariero nogometaša.
Ja, tako sem računal. Pa kaj je bilo potem narobe?
Narobe? V otroštvu je moja mama pač rekla pojdi v balet, tam je boljše. Nisem znal reči ne, pa sem šel probat.- Če bi danes trenirali, bi bili v prvi enajsterici Milana?
Ah, sigurno bi bil. Bi želel to vsaj probati.
Aja? Kako potem pride nekdo, ki je nogometaš, potem med baletnike? To je potem treba biti...
Ko si star deset let ni tako hudo vse. Vaša mama je bila ritmična gimnastičarka.
Tako, ja. In potem ste šli v težko šolo v Moskvi.
Ne v Moskvi, v Al Mati.
Aja, kar v Al Mati. Jaz sem gledal eno oddajo o baletnikih v Rusiji, v Sovjetski zvezi takrat. To so jih tepli, to je bilo groza. Punčke so jokale do konca, do kosti izžete.  Po štirinajstih urah so jih še vedno tepli. A je bila to resnična oddaja, je bil tak tretma?
Ko sem sem se jaz šolal, je bil takrat še podoben. Je to možno?
Ja.
Kako je to izgledealo, Anton, dajte povedat. Nič, moraš naredit, če nisi sposoben te prisilijo, če pa nočeš, pa lahko zapustiš šolo.
Ampak na kakšen način, kako otrok to doživlja? To je strahotno!
Navadiš se na to. Mi smo to drugače doživljali. Bolj so nas tepli, bolj smo špricali, ampak na koncu se je pa izplačalo to.
Koliko pa je trajala ta šola?
Osem let. Ampak od jutra do večera?
Od jutra do večera. In izpad je bil, ste se borili za obstanek?
Ja, saj to je bilo avtomatsko. Če nisi naredil enega izpita si bil izključen, brez možnosti povratka, tako da nisi smel naredit teh napak. A zdaj jemljete balet kot profesijo, kot posel, ali ste zaljubljeni v svoj poklic?
To jemljem verjetno kot en del mene ali kot eno moje življenje. Ne predstavljam si življenja brez baleta.
Kaj hudiča delate v Sloveniji, če ste bili na Japonskem, v Bolšoj teatru. Povsod vas vabijo, vi pa v Mariboru.
Zaljubil sem se v Maribor.  Res?
Ja. Slovenija mi je enostavno postala všeč, zdaj sem jo sprejel kot svojo državo, tako da sem zelo srečen in zadovoljen. Kako pa gledate na spor med Slovenci in Hrvati?
Slovenija je ena izmed najlepših dežel na tem svetu in tukaj je zelo lepo živeti. Na hrvaški televiziji boste pa drugače govorili!
Ne, ne, ne, jaz sem zdaj popluvala Hrvate. Jaz sem razočarana, ker se vsi tako držijo, kot da so ne vem koga prijeli za nekaj in mi ni všeč. Lepše mi je tukaj. Tukaj je moj dom.
No, zdaj bo pa Tone povedal, kakšen je konflikt Hrvaške in Slovenije.
To je politika kriva. To je res, ja. Jaz sem dosti na hrvaškem gost in meni tudi oni tam na nek način zafrkavajo, kaj je s piranskim zalivom in tako naprej.
Kaj so vam rekli, povejte?
To so zafrkancije.
Ja pa kaj so vam rekli?
Ko mi rečejo, kaj je s piranskim zalivom, pa vedno rečem, da je to tako naše, to ni več dvomljivo. Vedno pa mi je smešno to vse skupaj.- Če pogledava razliko, sodobni balet, sodobni izrazni ples in balte, labodje jezero ali karkoli. Ali se med balerino in baletanom vzpostavi tudi kakšen emocionalni kontakt, ali je to ena izmed tet, ki jo dvigujete takrat in plešete z njo?
Ja, kontakt vedno mora biti, zdaj emocionalni absolutno. Jaz začutim balerino.
Kako jo to začutite? Da čutim vsak njen gib, da čutim vsak dotik do mene, da čutim kaj ona potrebuje od mene, vsak pogled mi nekaj pomeni. Če je balerina prehladna ali kaj takega, se bolj mučim. A vas kdaj prime, da bi balerino skloftali, da vam je zoprna? Se zgodi kdaj?
Včasih se tudi znam razjezit. Ne pa zdaj, da bi kaj takega naredil.
Žensk se ne kofta! Ne, saj nisem rekel, da jo klofta, da se čuti, da bi jo. Saj to je isto, kot da jo je.
Kakšna je pa razlika med kloftanjem in božanjem?
Ja v bistvu, kloftanje je v seksu včasih tudi lepo.
Fizikalna razlika je samo v hitrosti. Samo v hitrosti je razlika. Če bi želeli, da vas nekdo hitro boža, bi vas kloftal.
Ja, saj je res.
A je tako? Ja, res je.
Tone, kje se vidite v prihodnosti? Do konca, do pokoja v baletu?
Ja, upam da še več. Jaz se mislim posvetiti, v bistvu sem se že posvetil tej umetnosti. In ko končam svojo plesno kariero, se tudi vidim v tej umetnosti. Ne boste odprli kakšen bife?  Ja to bom spotoma, če se bo dalo.
Resno?
Zakaj pa ne.
S Salome skupaj? Vi imate kakšno željo?
Ja, jaz imam tudi željo.
No, jaz bom nogometno umetniškega odprl.
Nogometno Salomejski bife. A ne bi bilo noro?
A bomo hodili, Salome in Tone?
Ja, sigurno da boš prišel kaj spiti!
Gremo zdaj na oglase!
Drugi del soočenja predsedniških kandidatov, Samota in Jožeta. Salome, bi postavili kakšno vprašanje predsedniškima kandidatoma?
Ja, mene zanima, kdaj se bodo istospolni partnerji lahko poročili, ne registrirali?
Poročili, to pomeni? Kot moški in ženska. Lepo poroka, da si dajo lupčka, z rožicami in vse.
Kdo bo pa potem koga čez prag nesel? Ja, to se bodo že oni sami zmenili!
Predsedniška kandidata kaj pravita na to?
Jože?
Ne vem. Ne vem, bom ostal nedolčen.
Samo? Prvi dan ko bom jaz predsednik.
Bravo!
Jože, kaj pa se je to z vami zgodilo, kaj je bilo narobe? Nekam čudni mi delujete? Zdajle?
Ja.
Moram povedat, da je v času oddaje prišlo do lepih sprememb, oziroma finančni položaj se je kar precej izboljšal.  In poleg tega se mi je ponudila tudi zadeva, ki se ji reče mesto svetovalca predsednika. In zato bi rad vsej vesoljni in širni Sloveniji povedal, da se odpovedujem svojega nadaljevanja, se pravi odhoda v četrtfinale, v dobro mojega bodočega šefa, gospoda Samota. Samo to in vsekakor računam, da se v letošnjem letu, decembra vidimo.- Če boš tako mutil, ne boš moj svetovalec! Gledalke in gledalke, situacija je zdaj zapletena, lahko glasujete samo na podlagi simpatij, rezultati pa so že vnaprej znani. Morda bi lahko v predsedniških volitvah leta 2007 tudi kandidati realno ocenili, če pride nekdo, ki je močnejši intelektualni potencial in če to instiktivno in zagonsko čutijo, da se temu odrečejo.  Gospod Podobnik, kaj pa je to? Oprostite, ste padli? Je kaj narobe? Ne, ne, spoštovani kolegi, nisem padel in tudi ne nameravam pasti, samo v križu me je zbodlo. Veste, s križem je križ! Janez, pazi kaj govoriš o križu! V novi Sloveniji so občutljivi na takšne izraze.
No daj no, vstani Janez, saj ne moreš tam sedeti kot kup nesreče, no!
Ne, ne, res me je zgrabilo tu zadaj! Niti premakniti se ne morem, joj kako to boli! Ampak fantje, malce čudno ste oblečeni!
Joj, kako to boli! To se tudi sam sprašujem, kaj za vraga počnem, kot zunanji minister na tiskovni konferenci gospoda Podobnika v baletni opravi! To mi ni jasno.
Po toči zvoniti je prepozno zvoniti, Dimitrij. Oba dobro veva, da sva tukaj iz solidarnosti do ministra Podobnika. Vsi trije se gibljemo po robu in moramo držati skupaj.
No naj vam jaz razložim, gospod Hribar... Joj kako to boli! Gospod Podobnik, pazite na ostre gibe, škodovalo vam bo. Ja, saj pazim! Pazim, pazim! No poglejte, spoštovani kolega, ste se kdaj vprašali, kakšen je skupni imenovalec vseh afer, v katere me zadnje čase serijsko opletajo. Napadajo me v zvezi s hudourniki, borim se z mlini na veter, z mano se ukvarja protikorupcijska komisija in še bi lahko našteval. Javnosti bi rad pokazal, da sem Don Kihot. Ja, prav ste slišal, jaz sem sodobni, slovenski Don Kihot.
Torej namesto tiskovne konference pripravljate, če prav vidim, baletno predstavo Don Kihot? Tako je, tako je. In lepo sem odplesal, dokler me ni seveda zvilo v križu. Joj, kako to boli!
Mislita, da je res lahko sodobni Don Kihot minister Podobnik, Salome?  Ma ne verjamem. Da ne?
Ne.
Zakaj ne?
Kaj pa jaz vem.
Ne deluje tako? Ja kako ne verjamete, če ne veste, zdaj pa jaz tega ne razumem? Povejte zdaj!
Salome, ste se kdaj peljali s Patrio?
S kom? S Patrio.
To je oklepno vozilo.
Saj bodo tudi na hrvaškem kupili. Ne, ker me ne zanimajo vojne in...
Ne?
Kje pa.
Vas zanima zunanja politika?
Treba je širit ljubezen ne vojn.
No, jaz sem za diplomacijo.
No, ampak vse vojne so bile zaradi žensk. Aja?
Ja seveda, to bi vas moralo zanimati. Anton, kaj vi pravite na Don Kihota?
Ja, glede na to, kako poležava tam, kar paše ta vloga.
No, že zdaj sem uspešen, kaj šele potem, ko boste videli, kako sem zaplesal.
Gospod Hribar?
Ja?
Imam en predlog, glede na to, da so kamere snemale preden smo se vklopili v vaš program, predlagam da si pogledamo posnetek ministrove baletne točke. Ja, to bi bilo navsezadnje zelo primerno. Janez mora videti, da smo imeli dober namen narediti nekaj nepozabnega, če ne rečem umetniškega.
Brez skrbi!
Tako.
No potem pa poglejmo ta posnetek, no.
No da vidimo!  Perfektno! Mene ste navdušili, škoda ker vas je zvilo v križu, gospod Podobnik.
Ja škoda, res škoda.
Kako ocenjujeta nastop?
Ja za umetniški vtis definitivno desetko.
Hvala lepa! Hvala lepa!
Kostim bodo morali popraviti.
Cenim to desetko! Gospod Podobnik, kostime imate... Kaj je narobe?
Ja, malo so čudni.
Kot bi imeli plenice.
No, prosim da ohranimo nek nivo. Oprostite!
Gospod Podobnik, kako komentirate? Salome pravi, kot da imate plenice!
No, spoštovani kolegi, jaz sem za to, da ohranimo nek določen nivo. Smo le na nacionalni televiziji, ampak kaj moram, tak kostim sem dobil. Samo spodaj imajo tangice ali kako?
No, no.
Ja? Imate potem tangice?
No, dajmo, dajmo en nivo ohranit.  Mislim da to ni stvar te debate.
Oprostite, mene ta stvar sploh ne tangira.
Gospod Rjavec, pazite malo, bo zdaj povedal profesionalni baletan, kakšne so poškodbe pri baletu.
To da začne boleti hrbet, to je že ena od poškodb. Drugače pa imamo od sklepov do vratu, vsepovsod smo v bistvu preobremenjeni, tako da...
Je hudič?
Ja.
V Desusu sprejmemo precej sklepov.
A potem da bo bolje, priporočate da pijem ribje olje ali kaj?
Gospod Podobnik, zdaj da vidim, kako bosta vaša partnerja odgovorila, ali lahko plešete naprej brez Don Kihota? Ni šans!
Ne, to je pa nemogoče!
Kako boš plesal brez glavnega junaka? To je tako kot osemkolesnik brez osem koles.- Čakajte malo, zdaj sta pristala na stranski vlogi, ampak mogoče bo prišel kdaj čas, ko se bosta morala bojevati z mlini na veter, ne? No, glejte, gospod Hribar, kar se tiče vaših vprašanj, midva to dokazujeva že lep čas. Jaz sem se v vseh prejšnjih vladah boril, bi rekel, kot lev, pa ni bilo nobenega interesa, da bi to objavili na kanalu Animal planet. Jaz imam pa občutek, da je tale moj mandat obrambnega ministra en sam ples različnih številk. Vsi se ukvarjajo s tem, koliko bo kaj stalo, koliko vojakov bomo kam poslali. Same številke, to ne pelje nikamor.
To je pravzaprav umetnost ministrovanja. Ja, se strinjam z vami.
Aav! Joj, gospod Hribar, to je umetnost. Biti minister je umetnost možnega, ali ne kolega? Točno tako. V Desusu smo prepričani, da ta vlada ne bi bila ista brez Rjavca.
No, glejte, če jaz lahko povem, nenazadnje kot očetu slovenske diplomacije, tudi meni umetnost seveda ni tuja. Zunanja politika je zelo pomembna, bi rekel, plesu. Naši odnosi s sosedi so včasih podobni sirtakiju. To bi rekel, korak naprej, dva koraka kazaj, korak naprej, nazaj, naprej, nazaj in tako naprej in tako naprej.  Imata politika in balet kaj skupnega?
Kot je rekel, dva naprej in tri nazaj. Salome?
Ja, jaz mislim da ne.
Kako bi se pa vi, recimo če bi vi plesali. Bi vi tele fante dvigovali, ali bi pustili, da vas fantje dvigujejo?
Ja ne vem kako izgledajo, bolj slabo bi mene dvignili gor, ker sem kar ženska.
Ja, za žensko visoki, koliko, meter devetdeset, nekaj takega, ne?
Ja, ja. Kako bi profesionalni baletan dvignil Salome, meter devetdeset, če bi se znašla v vlogi?
Ja, moram priznat da težko, jaz pa nisem toliko visok.
Saj ni vse v moči, važna je tehnika, pravimo v Desusu.
Absolutno.
Fantje, upam na naslednji predstavi več sreče s poškodbami. Gledalci in gledalke lepo se imejte, rezultati televotinga so znani, oziroma sploh niso pomembni. Do naslednje sobote adijo!
|
| po | to | sr | če | pe | so | ne | | 30 | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | | 28 | 29 | 30 | 31 | 1 | 2 | 3 |
|
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
)
Švagan za predsednika LDS-a?
Maturantska parada na Radiu GA-GA
Radio GA-GA in resničnostni šov
Potegavščina z Bolšoj teatrom
