Odprti kop - Hribar: Ježkova nagrada

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 04. november 2006, Vse oddaje

Dober večer! En teden je že minilo, odkar sem prejel prestižno Ježkovo nagrado, pa imam še vedno samo eno uro programa na Televiziji Slovenija. Razmišljal sem, da bi lahko vodil jutranji program, dopoldansko tv prodajo, popoldan, v redu, popoldan ne, ker je slaba gledanost, zvečer bi pa lahko imel vsak večer oddajo. Saj si vendar to zaslužim. Tako sem pač razmišljal ta teden. Potem pa se zgrozim! Si rečem, Hribar, a si ti nor? Kaj pa ti misliš da si? Kakšen intelektualni presežek pa misliš da si? Kakšen nadčlovek? Kako si sploh upaš pomislit, da bi imel že eno uro programa! Pa kdo si ti? Daj malo razmisli, da ti govoriš dvesto, tristo tisočim ljudem, ki te zdajle gledajo! V tistem hipu pa me je streslo in si rečem, saj res, kdo sem jaz? Čisto realno sem začel razmišljat, kako pa si ti prišel na televizijo? Povej, a si naredil kakšno šolo? Ne. Zakaj ne? Zato ker te šole ni. Aja, a kar tako si prišel? Ja, kar tako. Vam bom povedal, dvajset let nazaj je Jernej Pikelj rekel, stari, zdaj boš šel pa dnevnik vodit, saj to ni nič težkega. Čez pol ure sem sedel pred kamero in sem bral. Ne vodil, ampak bral dnevnik. Nihče mi ni povedal, ne kaj, ne zakaj in kje. Normalno, da je bilo slabo. Potem sem imel eno oddajo pred leti, Titanik. Pojma nisem imel! In to, kar zdajle počnem, to je pač zaradi tega, ker gre verjetno za vašo nesamozavest. To je pač dogovor, da Slovenci pač rabimo nekoga, pa ni važno kdo je, da pride in da ga gledamo, ker smo pač navajeni. Če bi bilo drugače, bi vi s svojo kamero posneli svojo družino, imeli bi svoje goste, svojega človeka v kletki zaprtega, ter sorodnike, ki bi sedeli. Pa bi se vsak večer gledali. Ampak tega ne počnete. To pa pomeni, da smo mi vendarle nekoliko drugačni. Kar pa ne pomeni, da smo pozitivna vrednota. In spadamo mi, estradniki, pač v tisto skupino ljudi, ki pač morajo biti. Politiki, estradniki, kateri so še drugačni? Romi. Kaj še? Recimo ti, ki so SKB banko oropali, ti so tudi drugačni, a niso? Eno leto je od tega. Eno leto in storilcev niso odkrili. Zakaj? Ker so pač ti ljudje drugačni! Je pa zanimivo, da je imel Don Corleone nekaj svojih prihrankov notri in je zelo zainteresiran, da se te zadeve raziščejo čimprej. Je tako, Don Corleone?

Boter, a nam lahko zaupate prosim, katere so te tri osebe?

Hvala lepa, Boter! Saj ne morem verjet! Saj ne morem verjet, to so... Čakajte, imate... Ne, gospod Jankovič, gospod Rop, gospod Bajuk! A vi veste, da ste osumljeni ropa banke? A se zavedate tega? Gospod Hribar, tole je pa višek! Zahtevam, da me takoj izpustite! V kakšni državi pa živimo? Bog pomagaj, ali nam vlada mafija ali kaj?
Jaz to že nekaj časa sumim. Nisem pa vedel, da ima Corleone tak vpliv, da v pol ure odpusti ministra, poslanca in mene, župana.
Gospod Hribar, to je sramota! Recite vašemu šefu naj nas takoj izpusti, sicer bo gospod Hanžek o tem incidentu obvestil Svet Evrope.

Se opravičujem Don, ne me napačno razumet, ampak a ste res prepričani, da so to pravi osumljenci?

Gospod Rop, kje ste bili lani ponoči, prvega decembra? Novembra mislite?
Ja, novembra. Ampak kako naj jaz vem, kje sem bil lani ponoči? Mislim, to je pa res tako vprašanje...

Kakšno zaslišanje pa je to? Saj ne morem niti do konca povedat!
Gospod Rop, ali se lahko obrnete v levo? Kam v levo, a zdaj mi boste pa še očitali, da simpatiziram z desnico ali kaj? A vi gledate naravnost? Obrnite se levo, da vas fotografiram!
A tako, je v redu zdaj?

V redu. Zdaj pa še vi, gospod Bajuk.
Jaz še vendo ne priznavam tega zaslišanja. Ne priznavam in pika! Povejte mi, ali ima tale vaša komedija kakšno zvezo s tem, da še nisem prejel dohodninske odločbe? Boter, kaj vete, se rop banke upošteva pri dohodninski napovedi? Ne?
Gospod Bajuk, a lahko vidimo vaš desni profil prosim? Če se da?
Ste rekli desnega? Ja, to pa lahko. Z desne pa kadarkoli.
Zares lep profil. Zdaj pa isto vprašanje za vas, gospod Jankovič, gospod župan? Jaz se tukaj skoraj počutim, kot da bi se slikal za plakate. Dajte nehat s tem slikanjem, ker to je pa že smešno! Mene ste pripeljali sem samo za to, ker se pišem Rop. Ja gospod Hribar, ste res čisto brez domišlije? Kakšna pa je to zdaj politična satira? Enega, ki se pač piše Rop... mislim, to je pa res...
Ja, definitivno, to je čisto brez veze!
To se pa strinjam, to je višek! A si predstavljate, da bi ministra Zvera samo zaradi njegovega priimka zaprli v živalski vrt? Ali pa da bi na ministra Božiča obesali okraske? Joj! Ja, to je res žalostno. Gospod Bajuk, kakšen je vaš alibi? Jaz sem tisto noč spal. Sigurno sem mirno spal, ker takrat še ni bilo kakšne takšne velike proračunske luknje. Pa saj ta proračunska luknja, mogoče bi pa to lahko bila motiv za to?
Ne, ne, ne, gospod Hribar, tisti plen je drobiž!
Gospod Jankovič, kaj boste vi rekli na to? Poglejte, to je čisto brez veze, jaz sem v svojem programu zapisal, da sem da bom v mestni proračun financiral.... toliko o tem.
Zanima me, kje ste bili tisto noč, prosim? Bil sem v Merkatorju, to vem.

Kam pa gremo?
Kar pojdite domov!

Poglejmo, kaj se je dogajalo po svetu.

Dober večer, to niso črtice, koliko dni ima še nekdo do odhoda iz zapora. To je število glasov v Kongu. Kabila ali Bembo, to se bo pokazalo. Takole pa štejejo ob raznoraznih lučeh.

Ja, bo že držalo. Tale dama pa ne ve za kaj gre. Na tejle zastavi piše red in napredek.
Da, to je Brazilija. In izid volitev je bil tesen kot tile dve ladiji.

To je Lula. Precej vpije! Ali bo to uspešen mandat se bo pokazalo čez štiri leta. V Srbiji pa so imeli referendum o novi ustavi.

Ja, tako Srbi, dva dni za dvainpetdeset odstotkov. Bulgari pa so izvolili novega predsednika, to je Parvarov. Kaj bo naredil v svojem drugem mandatu?

V Iranu pa so prisluhnili Ahmadinu, spet jim je bral levite.

Ja, morda. Minister pa jih je podučil nekaj iz Dengove doktrine. Žal imamo simultani prevod le v madžarščini.

V Nemčijo je prispel poljski premier Jaroslav Kačinjski. Sprejela ga je Angela.

Schengna verjetno še kmalu ne bo, ko pa bo...
no, sem vam rekel, da posenetka ne bo dovolj, zdaj ste me pa spet spravili v precej neprijetno situacijo! Posnetka ni, poslušalci, ker ne morem reči gledalci, ker je tema, pa nimajo nič od tega. Hvala in nasvidenje!

Ja, to je res. Predsedniške volitve leta 2007. Te se bodo zgodile. Eden izmed kandidatov je že Lojze Peterle. Ampak on ne ve tega, ali pa mogoče resno ne razmišlja, mi smo imeli pa že pet kandidatov na listi našega predragega Botra, ki se bodo potegovali. In reprezentančni kandidat, bo dejansko sodeloval na predsedniških volitvah leta 2007. Vsi so se uvrstili v drugi krog. Danes vam predstavljam šestega kandidata, ali bo vreden vašega zaupanja? To pa je Sine Šekoranja z Bizeljskega. Sine pozdravljeni!
Pozdravljen Sašo!- Živjo! Sine, s čim se ukvarjate, zakaj volitve?
Sem gostilničar, prihajam z Bizeljskega, z vinorodnega okoliša, južna meja. Ker že štirideset let opazujem ljudi vseh razmer, imam občute, da vem njihove potrebe in bi bil sigurno med boljšimi predsedniki.
To da bi bili med boljšimi predsednini, ste v to prepričani? Globoko.
Sine Šekoranja, minuto časa imate, da predstavite program. Tri, štiri, zdaj. Ker prihajam iz juga meje, je logično, pravzaprav ta kletka me malo spominja na južno mejo, je logično, da bi poskušal čimprej ukiniti južno mejo. Evropske inšpektorje bi skušal omejiti pri njihovih nenehnih zahtevah, še posebej, ko so se spomnili, da bi naši prvi sosedi spet imeti potne liste. Ker je ob južni meji tudi kriza za prodajo vina, sem si mislil, glede na situacijo v Sloveniji, da bi bilo najboljše in prva investicija, ki bi jo napravil, vinotok do vsake hiše v Sloveniji. Ker je država prisilila naše vrle Slovence,

da se držijo samo še mamice in gledajo televizijo in verjetno tudi našega Sašota. S tem, če bi bil vinovod doma, bi se verjetno povišala tudi naša nataliteta. Sine, zgleda, da bi še lahko govorili?
Očitno, na pol sem šele prišel.
Dobro, kakšna bi bila vaša pisarna predsednika države, za razliko od pisarne, ki so jih imeli do sedaj predsedniki?
Mene politika v smislu politike ne zanima, ampak jaz bi bil človek vseh Slovencev. Bila bi odprta za vse naše Slovence. Vidim, da še nimate tretjega programa in verjetno imate prosto kakšno kamero, kamere bi vedno bedele nad menoj. Če bi ti naši vrli Slovenci ugotovili, da ga kaj lomim, bi bil za dva dni pripravljen odstopit.
Ja, perfektno ne, to so pa drzne besede.
Recimo, da se na delovno mesto vodje vašega urada prijavita dva človeka, zelo sposobna. Eden bi bil rom, drugi pa manični depresivec. Katerega bi izbral?
Ja, mislim, da bi se za depresivca, ker sem slišal, da je to že malo ozdravljivo. Tiste naše sosede pa malo poznam in mislim, da ne bodo spremenili svojega mišlenja, da bo vedno isti. Dobro, Sine, a bi še kaj sporočili, kakšno geslo, kot predsednik? Kakšno geslo bi izbrali?
Geslo? Da bi slovenci začeli čimprej nazaj v gostilne hodit. Da bi bili sproščeni, omejil bi posebno zdaj, ko prihaja naš veseli Martin in veseli december, bi sigurno preprečil kar naprej tiste balončke, ampak samo opozarjanje, in če bi kakšen zdrs bil s ceste, pomoč nazaj na cesto. Potem bi bili Slovenci spet takšni, kot so bili včasih.
Hvala lepa!
Prosim!

Srečno! Gledalke in gledalci, glasujte za kandidata, lahko glasujete tudi proti, če vam ni bil všeč njegov program.
Tako kot prejšnjo oddajo tudi tokrat ponujamo bogato nagrado. Izvolite.

Ja, ja, točno, tole je... Sine Šekuranja, ja. Je fejst človek, pravi predsedniški kandidat... Dober večer spoštovane gledalke in cenjeni gledalci, najprej bi rad pozdravil svojega gosta Denija.
Dober večer tudi vam.
To ste vi?
Ja, to sem jaz na sliki, a sicer dvajset let mlajši.
Dvajset let mlajši? Vitek človek ste bil.
Ja, takrat še, sem bil bolj športen.
Zelo lepo vas je videti s kartami. Ja, tukaj imam karte. Izberite sedem kart, lahko kar začneva.
Gospod Deni, mene to ne zanima. Me pač ne zanima in v to ne verjemem.
Aha. Vprašal vas bi, kje ste preživeli noč čarovnic? Bila je prekrasna noč, tako kot vsaka, bil sem s prijatelji, večerja in to je to.
Kaj bi rekli, da še vedno preganjajo čarovnice. Groza, groza, živimo v demokraciji in to se ne bi smelo dogajati v civiliziranem svetu. Groza je!
Vse skupaj, vse skupaj, vsi na eno mesto!

A jaz to prav vidim in prav slišim, gospod Peče, ste to vi? To sem jaz, pripadnik Slovenske nacionalne stranke. Lovite kakšne čarovnice? Noč čarovnic je mimo! Ja, noč čarovnic je mimo, ampak sezona lova na čarovnice pa se je šele začela. Dolgo časa smo lovili napačne, zdaj smo končno odkrili prave, jih ločili in obkolili. Problem pa je, da imajo pomagače, ki se borijo za njihove pravice.
Zanima me, kdo pa je tale gospod zraven ognja? Je to mogoče kakšen poglavar?
To sem jaz!

To sem ja, predsednik države, ki se borim za majhne in nemočne, ki se jim dogajajo krivice. Sami pač ne zmorejo, zato jim je treba pomagati. Ane muc?
No muc, saj te ne bodo odpeljali, kar mirno, kar mirno!

Čakajte, a jaz to prav vidim? Je to kamion? To ste vi, premier? Je to mogoče?
To sem jaz!
Čakam, da jih polovijo in pripeljejo, potem pa naravnost v zbirni center, kjer bodo na varnem.
Aha, tako. Že zelo dolgo čakam! Peče pohiti!
Ne bodi no tako nestrpen!
Čakajte, to ni fer in to ni normalno, nekatere so izbrisali, druge pa hočejo registrirat, tretji pa bodo očitno romali v zbirne centre. O čem pa pravzaprav govorite? Zakaj se skrivate tam za bučami? Stopite naprej in povejte kaj vas muči. Pa saj to ste vendar vi, gospod dr. Bučar?
Ja... Kaj počnete tukaj med bučami?
Jaz se popolnoma strinjam z varuhom človekovih pravic in da je to konec pravne države. Ostro protestriram, da se morajo na noč čarovnic kurit buče. Komaj sem se izognil temu, da mi ne bi kdo pomotoma prižgal sveče v ustih. Tako več ne gre naprej in lepo vas prosim, pustite naše buče pri miru! No zdaj pa dovolj! Takoj povejte kje so čarovnice, kje jih skrivate in kaj počnete tukaj? Zakaj ste tako oblečeni, gospod predsednik?
Kaj se pa tako razburjate mladenič? Ste gledali preveč filmov z nasilno vsebino? Kdo se je spet oglsil, to ni v redu. Jaz branim ljudi, ki živijo v skladu z naravo. Jaz bom vedno branil ljudi, ki živijo od gozdnih plodov, ki se prehranjujejo z jagodami, ki nabirajo borovnice, zbirajo stare, neregistrirane avtomobile, ne zapravljajo denarja za tablice in jih potem uničijo.
Hvala lepa gospod predsednik! Gospod premier, zakaj pa vi lovite čarovnice v romskem taboru? No, tukaj jih je največ. Bistvetno več, kot na drugih območjih Slovenije. Gledamo število prebivalcev na kvadratni meter. Problem je, ker zadnje čase zelo slabo pripovedujejo prihodnost in na ta način delajo veliko škodo vladnim reformam in naši foturistični viziji. Mislim, da je to področje res neurejeno in zato se posvetimo strokovnjakom. Kaj menite Deni, da je tega veliko? Ja, ja, ja, o teh vprašanjih bi morala odločati stroka. Definitivno stroka!

Premalo ste upoštevani? Ja, definitivno premalo cenjeni.
To bo treba zakonsko določiti?
Ja.
V redu. Zdaj pa, mogoče gospod premier, vas kaj zanima?
No, sigurno me zanima marsikaj. Mi lahko Dani pove, kako bo uspešna strategija do leta 2023. Kakšna bo plaža na umetnem otoku v Piranskem zalivu. Bo izgledala kot Coco Cabana ali kot Simonov zaliv?
Ja, torej gospod premier, boste vzeli kakšno karto?
Gospod Čolnik, boste vi potegnil zame?
Ja, samo povejte!
Torej eno skrajno desno, eno v sredini in tisto čisto na levem koncu.
Eno na sredini?
Ja in eno čisto na drugem koncu. Ne, ne, tisto!
Tukaj?
Na drugem koncu. Aha, v redu.
Torej, gospod premier, tukaj imam karto stalnosti, neprijatelja, se pravi sovražnika in vdovca. Ja, takole glede otoka, je stvar nejasna, glede ostalih stvari...
A je megleno tam?
Zelo megleno. Sicer stvari se bodo rešile čez nekaj časa. Nekaj vode bo še preteklo.

Joj, tukaj pa karta upa, bo. Bo.
Krasno!

Ja, v daljni prihodnosti, točno še določimo čas.
Še ljubezen?
Ljubezen. Otroček, nosečnica. To pomeni neko veselje, nekega novega člana. Novega člana stranke mislite?
Ne, nekega novega člana, karte tega ne povedo.
Novega člana stranke! Da vidimo kdo bo to. Ne, žal tega ne vidimo. Dobro, gospod premier ste zadovoljni?
No, zadovoljen sem še kar. Bo čas pokazal.
V redu. Bi še kdo pogledal v usodo?
Lahko meni tudi prerokujete, kako se bo razpletla tale situacija z lovom na čarovnice?
Ja. Dajte mi tretjo karto z leve.
Ja, gospodu predsedniku. Odlično mešate! Tretja karta iz leve. Izvolite.
Ja, tuga.

Kaj?
Karta tuge. To pomeni karta neke žalosti, vendar ta žalost pomeni neko dolgo potovanje. Dolgo, dolgo, trajalo bo, s prijatelji.
Gospod predsednik, kaj pravite? Slabo kaže?
Izredno dolgo bo potoval! Ja, tudi čarovnice bodo še kar naprej lovili. Kaj pa gospod Peče, kaj pa vi?
Jaz pa ne bom! Jaz pa ne pustim, da se mi prerokuje, kajti v to ne verjamem. V Slovenski nacionalni stranki imamo Zmagota, ki to počne brez kart in zaenkrat nam gre kot po maslu. Dobro, hvala lepa. Gospod Sine, predsedniški kandidat, bi vi imeli vedeževalca v svojem kabinetu? Sigurno. Sicer poznam tudi enega iz Bizeljskega in sva bila v mladosti prijatelja. Mislim, da bi mi znal dosti svetovati.
V redu. Hvala lepa. Hvala lepa tudi vam, Deni. Hvala tudi vam za povabilo.
Kam greste zdaj? Ja, odhajam pač še do nekega gosta, ki mu moram prerokovat. Veliko sreče!
Hvala lepa, tudi vam!
Gledalke in gledlci, po oglasih bo kolega Hribar gostil človeka, ki pravi, da živčni zlom in fraktura lobanje pomenita eno in isto.

Ja, ste slišali napoved pred oglasi? To bo šlo pa zdaj res za nekaj zares izjemnega. Kdo bi bil ta človek, kdo bi bil ta gost? Trije bratje so, vsi trije intelektualci, vsi trije so vsak na svojem področju, so pa skupaj en main stream. Ker pa se njihov priimek začne najprej z Mar in ker so uganka, velika uganka, potem rečemo Marks, kot da so bratje Marks. Eden izmed bratov Marks je zdravnik, psiholog, psihiater, Andrej Marušič!

Živjo Andrej!
Primerjava vam je všeč z brati Marks? Vaš brat, državni sekretar, en matematik, vi psihiater. Ste tudi tako usklajeni med sabo, ste taka mafijska družina? Intelektualno mafijska.
A ste?
Smo.
Res? Imate kaj skupnega?
Kdo je glavni? Saj to sem razmišljal, kdo bi bil kdo. Verjetno tisti, ki je na ministrstvu, ali ne, ne vem.
Zakaj? Zato, ker je takšen s kravato in to.
Andrej, vi ste bili direktor inštituta za varovanje zdravja? Popušili letos? Se temu reče.
Ne vem če se temu tako reče.
Ne? Je to slab izraz?
V bistvu...
Vi ste hoteli biti še naprej, ne? Kandidiral sem še enkrat, ja.
Kje ste ga pobiksali? Nisem ga pobiksal, jaz sem kandidiral pač s programom, ki je imel po mojem mnenju še vedno največ glasov, ampak vsi predstavniki sveta zavoda imenovani s strani ministra so se pač vzdržali. Inštitut je še vedno brez direktorja. Ima pač vršilko dolžnosti.
No, ampak vam je verjetno brat, ki je matematik, samo preračunal, brat, ki je pa državni sekretar, pa najbrž vpliva?

Tako bom rekel, če se neka zadeva imenjuje inštitut, potem je zelo čudno, če ima politika lahko vpliv na vodstvo tega inštituta. Že v stari Grčiji je bilo jasno, da je nadstavba tista, ki opozarja politiko kaj počne, ne pa da je politika izbrala filozofe, umetnike in znanstvenike. Znanstveniki ne morejo biti izbrani s strani politikov, tako se meni zdi. Znanost je nad državo, znanost je med državna, je svetovna.
Tako slabo vi o politiki? Doktor Marušič, ste šli na volitve letos v Kopru za župana? Na volitve sem šel, to je moja državljanska dolžnost. A to jemljete kot dolžnost, ali se vam zdi... V bistvu tako se mi zdi, če bi ne šel, potem bi pripomogel neki energiji, da bi te volitve nekoč izgubili, tako da raje grem, četudi se zelo težko odločam, moram priznat.
Koga ste pa volili, če to ni skrivnost?
Gospoda Popoviča. Ja? Zakaj pa?
Zato, ker odkar živim, se je koper spremenil samo v zadnjih štirih letih. Koper je bil ves čas enak, ko sem se rodil, ko sem hodil v vrtec, osnovno šolo, ko sem prihajal iz Ljubljane kot študent. V zadnjih štirih letih se Koper spreminja v neko mesto, ki vsaj po mojem mnenju, ne samo na račun njegovega županovanja, ampak tudi na račun univerze, pridobiva neko vlogo v slovenskem prostoru.
Ampak glejte kot psihiater, gospodu Popoviču očitajo, nekateri mediji, neetičnost, nemoralnost v svojem početju. Vi pač gledate na to, da se je nekaj spremenilo. Vzemimo hipotetično, da imamo župana, ki je čist, kot Devica Marija, pa ni nič naredil, ali pa župana, ki ga malo biksa, ampak je za mesto nekaj naredil. Koga bi obkrožil? No, jaz dvomim, da je lahko sploh lahko kdo čist kot Devica Marija.
No, pa reciva skoraj da.
Vedno bi imel raje tistega, ki bi nekaj naredil.
To se pravi, da morala in etika tukaj ne igrata kakšne vloge?
Ne, gre za to, da ko si na takem položaju, po mojem mnenju, moraš nekaj vrniti mestu in če ti mesto da veliko, ali pa v mojem primeru, če je meni inštitut veliko dal k prepoznavnosti v slovenskem prostoru, potem je bila moja dolžnost tudi inštitutu zelo veliko dat, kar mislim, da sem naredil. Torej vedno gre za neko individualno osebo, ki naj bo najbojl karizmatična in pa na drugi strani tudi prepoznavnost inštituta, mesta ali države, ali kakorkoli.

No dobro. Stroka in politika. Za vaše kolege zdravnike so zapisali v svojem dnevniku, da so sicer vrhunski strokovnjaki, ampak da imajo en problem, da večina od njih svojih pacientov ne mara.
Nisem točno tako napisal. Jaz sem tako razumel.
Mogoče ste razumeli tisto, kar je bilo napisano med vrsticami. Ampak tisto kar trdim je, da so pacienti premalo osveščeni v Sloeniji. Ne zavedajo se, da ko končno pridejo do svojega zdravnika, ali do splošnega ali do specialista, da mora ta zdravnik jim nudit sto procentov v času in prostoru. Torej vso svojo dušo. In če ne čuti od zdravnika te odgovornosti, imajo vso pravico bit nezadovoljni. V bistvu pa so malo preveč skromni. Malo preveč se prepustijo tej zdravniški vlogi. Doktor Marušič, vi dajete svojo dušo pacientom?
Jaz mislim, da ni trenutka, ko sem v ambulanti, da ne bi dajal čisto celega sebe. Vi se ukvarjate z zdravljenjem, ki ni na zdravniški recept, se pravi, da je treba plačat?
Oziroma tako, je, vendar je število terapevtov premajhno, da bi lahko pokrili potrebe. Se pravi, za plačilo je treba dat dušo?
Lahko bi se tako reklo.
Res?
Trenutna situacija v Sloveniji je taka. Včasih ste prisegali na zdravila, zdaj ne več?
Ne, jaz ves čas govorim, da je najboljša konbinacija. Torej, če so možgani um in če so um možgani, potem ko vzamemo zdravila, preko možganov spreminjamo um, s terapijo pa preko uma spreminjamo možgane. Najbolje je, da oboje delamo hkrati. Um in možgani. Kaj pravite na našo Bibi?
Najlepša hvala. Multivitaminski napitek za najlepšega psihiatra na svetu. Na svetu?
Ste imeli kdaj kakšne težave zaradi svojega šarma s pacientkami?
One z mano verjetno.
Verjetno. Pravim, da se takrat zaprem v svojo strokovnost. Torej?
Torej jaz nisem imel težav.

Pa one? To pa ne vem, to pa verjetno, nisem jih vprašal. Bi bilo nestrokovno.
To so pa ženske.
To jih ponavadi zanima. A samo to jih zanima?
Ne, sprašujem namesto vas, to jih ponavadi zanima. To hočem reči.
Glejte, primer, zdaj o županih sva govorila. Kako vi zdaj gledate na ljudi, kaj se v Sloveniji dogaja? Po nekaterih statističnih podatkih, naj bi bilo 20 procentov ljudi, ki slabo ravnajo z živalmi. Zelo slabo. Z delovnimi ali domačimi živalmi. Ogromno slovencev gleda te reality showe, ki so po mojem pojmu čisto poneumljanje, napad na človeško psiho. Dodajmo še dvajset procentov zraven. Potem deset odstotkov meče skozi okno razne smeti, vrečke in tako naprej. A sploh Slovenci še obštajamo? Ali imamo ljudje drug z drugim sploh še kaj skupnega? Vprašanje, ali je homo sapiens sapiens razdeljen? Ali gre za delitev ali smo še eno in isto? V bistvu gre žal za izgubljanje individualnosti, posebnosti posameznika. Vse bolj si postajamo podobni. Mladi v Londonu, Varšavi in Ljubljani se praktično ne razlikujejo več, prav zaradi te medijske prestopnosti podatkov. In žal, se tudi jaz zelo strinjam, hudo je tisto, kar ste prej rekel, da ste lahko brez šole postali voditelj te oddaje, hujše je to, da se recimo lahko zgodi, da vas na tem mestu zamenjal nekdo, ki bo na reality showu v Baru zmagal.
Saj me bo.
Bo?
Sigurno. Recimo, jaz sem živel v Angliji in tam je nekdo, ki je zmagal na Big brother leta 2001, kasneje začnel voditi neko jutranjo oddajo na BBC- ju. Kar je zame precej hudo. Čisto preprosto, ker je šlo z aneko izpadanje in je nekdo, ki je bil prej stevard na letalu, nenadoma postal voditelj neke oddaje.
Dobro, kaj pa če bodo kasneje voditelji tekmovali, ko bo nekdo nekoga ubil, nekdo bo pa naredil otroka. Kdo bo zmagovalec sedaj, tisti bo voditelj. Bo šlo v smer negativnega trenda?

V nekaterih področjih ja, ampak jaz verjamem, da tiste zadeve, ki štejejo, to so iznad stavbe, znanost, umetnost in kultura, bodo ostale na te stvari imune. Tisti, ki so iskreno to, iskreno znanstveniki in umetniki. Ne zaradi denarja.
Dajva presodit, če je Tanja, izjemna pevka, ta nadstavba.

Tanja. Kar odkrivamo talente, kdo bi si mislil, da jih je toliko v Sloveniji.
Po mojem mnenju je ta prednost malo številnih narodov, ne majhnih, v tem, da moramo imeti toliko in toliko več talentov, da opravimo vse naloge ki jih imajo tudi veliki narodi.
Ste gledali prejšnjo oddajo, na stolu je bila Ana Jud, poznate?
Nisem gledal celotne, ker sem bil na počitku z otroki.
No, ta Škandalozna pisateljica, tajna policijska sodelavka, tako nekateri pravijo, Ana Jud, je dobila nalogo, da poskuša dobiti pred mikrofon najmanj enega ali več tipov iz spiska informatorjev, ali žrtev njenega pisanja. Ugovotive kdo je kdo!

No, trudila sem si dobiti tudi predsednika uprave Vzajemne, Marka Jakliča, ampak tokrat, začuda ni upal stopiti pred našo kamero. Nekdanji ljubljanski podžupan Merza ni pristal na intervju v naši oddaji, kar pa pravzaprav ne čudi, saj je imel zagotovo kakšne pomembnejše opravke, recimo kakšen zmenek s kakšno šestnajstletnico ali morda celo štirinajstletnico. Odvetnik Mirko Bandelj, pa je bil v času snemanja žal na izjemno pomembni sodni obravnavi, se bom pa pri njem seveda oglasila brez kamere. No šef financ Peter Franko, pa je brez težav pristal na intervju z mano in pravzaprav me res čudi zakaj?
Ja zato, ker si me vprašala, jaz tukaj ne vidim kakšnih velikih težav.
Zakaj pa ne, jaz vedno pristajam na intervjuje. Zakaj? Sprašujem se!

Pisateljica leta lahko rečemo, Ana Jud. Andrej še tole, so kaj te knjige, ameriške uspešnice, kako pridobiti prijatelja, kako pridobiti samozavest, kako umreti z bankrotom, kako postati lepi in pametni, je to kaj dvignilo samozavest Slovenk in Slovencev?
Ne more, zaradi tega, ker ljudje, ki najdejo rešitev na ta vprašanja zase, najdejo rešitev zase in človek mora dejansko te rešitve najti sam. Tako da se povleče nase ali gre v naravo, ali na nek način se vrne k stvarem, ki jih je počel kot otrok ali kakorkoli. Takrat si verjetno odgovoriš, kako si boš dvignil samozavest, kako boš srečnejši, kako boš lepši, kako boš bolj zdrav.
A lahko temu rečeva fejk in ti, ki to promovirajo v Sloveniji, so nategatorji?
Izraz nategator mi je zelo všeč!
Res? Psihiater bi rekel nategatorji! Greva midva zdaj na rubriko ali- ali, to kar je imela Ana Jud, to čaka vas. Kaj boste izbrali? Levo, desno, sredino? Sredino.
Sami preberete, vam jaz preberem? Preberite vi.
Iz zelo zanesljivih virov smo izvedeli, da pripravljate svojo prvo ploščo in bi nam privoščili skladbo vašo? Če vam najdemo kitaro, bi si to upali, doktor Marušič? Upanje ni problem pri meni, samo dejstvo je, da moje petje ne bo na nivoju...
Pustite to. Kitaro imamo, si upate?
Ja.
Izvolite.

Hvala za vstop!
Hvala lepa! Andrej Marušič bo verjetno opustil svoj poklic, upamo da ne. Na temu mu gre dobro. Andrej, kolegica vaša, psihologinja, želi z vami par besed, če dovolite.
Zelo sem vesela, da ste danes prišli v to oddajo. Jaz bi sicer predlagala, da ne bi danes preveč govorila o najini stroki, ampak bi naredila en prijeten pogovorček za naše gledalke in gledalce in publiko. Pa bi vas recimo vprašala. Vi ste bili v tujini skorajda deset let? To je pa veliko.
Eno četrtino življenja.
Zakaj ste pa potem prišli nazaj, če ni skrivnost? Vam tam ni bilo všeč, se niste dobro počutili, ste imeli kaj prijateljev tam? Sem imel. S soprogo sva se odločila da se vrneva, da bi otroka ne postala angleža.
A tako? Pa ste šli potem z avionom nazaj?
Na začetku smo vozili avto, potem pa smo se vozili s poceni avionom.
Pa vas je bilo kaj strah kdaj z aviončkom takole letet? Včasih malo veterček zapiha pa se strese.
Imam naraven strah pred višino, ampak v avionu ga nimam.
Pa ste kdaj zapeli v avionu takole? Vidim, da radi pojete. Ste kdaj zapeli kakšno pesmico lepo?- Če so mi dali preveč viskija, verjetno ja.
Potem pa ja. To je pa lepo! Pa vidim, da radi pojete. Pa kitaro igrate? Pa predlagam, da naši publiki, če ste za to, poveva en dominantni sekunda akord na tonu cis.
Ne bo šlo?
Ne bo šlo. Pa dajva na dis. Tudi ne bo šlo? A bi skupaj povedala, če ste za to.
Dis, ejs, kaj potem še?

Ne vem. Gizis, ne? In his na koncu. Boste ponovili še enkrat s celega? Ne bo šlo? Si bom zapisala. Ja, saj bo.

Se vi ukvarjate z muziko terapijo?
Prosim? Če se ukvarjate z muziko terapijo?
Ne, to sem samo en tak prijeten pogovorček hotela z vami naredit. Se vam ne zdi?
Zelo prijetno je.
Se dobro počutite? Še kar.- Še kar?
Malo lažje je bilo prej, ko je bilo izven stroke.
Pa saj je to pogovorček, saj ni nič hudega!
Gospa...
Še nekaj me zanima, če lahko.
Ja, izolite.
Doma ste trije bratje, pa medicina, se s tem veliko ukvarjate, pa kako ste se za to navdušili? Ste se igrali zdravnike, ko ste bili majhni? Ne, ker nismo imeli sester.
A tako...
Ja no, hvala lepa! Jaz sem končala. Danes si nisem kaj dosti zapisala, je bilo pa zelo lepo.
Vam je bilo všeč? Greste lahko še gospoda Sineta malo pogledat? Hvala lepa, srečno! Prijetna je, kajne? Samo malo je zoprna, ker obvlada glasbo.
Me je dobila tam, kjer sem šibak, bi se reklo.
Vsakega dobi tako. Taka, malo cinična. Išče ahilove pete.
A hočeva dobiti kakšno punco, da bova boljše volje?
Bi bilo zelo lepo. To je ena deklica, ki je že vse v življenju počela. Rodila se je, dihala je, popek so ji prerezali. Potem je po flaški pila, potem je nehala piti po flaški.. Skratka, v državni reprezentanci je igrala košarko, vrgla se je na pevsko področje in propadla. V enem tednu je ni bilo več. Mi smo jo obudili od mrtvih, čeprav je res vrhunska, ena najboljših slovenskih manekenk, Brina Knavs.

Živjo!- Živjo! Doktor Marušič.
Brina, manekenka takole med psihiatrom in voditeljem. Je kaj treme?
V bistvu ne, ker si jaz psihiatra drugače predstavljam.
Kako si predstavljate psihiatra? Ja, moram povedat da ste zelo čeden. Moram priznat. Jaz si jih predstavljam tako malo posebne, čudne. Kakšen bi moral biti psihiater?
Čuden, tak neopazen, v svojem svetu.
Saj se lahko malo razkuštram, da bo lažje. Ja, mogoče.
Potem, bi šli k njemu, če bi imeli probleme? Joj, verjetno mu sploh ne bi začela o svojih problemih govorit.

Zdaj, če prijatelj upošteva, bi pa psihiater mogoče govoril o svojih problemih, če bi imel takšno pacientko? Tovrstnih ali kaj?
Brina, izjemna športnica, oče športnik, mama športnica..
In brat športnik.
In brat. Pustite šport in se vržete, greste na avdicijo in na avdiciji propadete. Ustanovite propadlo skupino in na hitro uspete. Kaj je bilo to, BBT?
Ja, lahko rečemo. Se pravi nula, življenje je šlo tako gor, potem ste ga nekaj biksali z Game over tam...
No ja..
No, pustimo zdaj to, je bilo to bližno srečanje tretje vrste, ampak tam je bil spet en grozen uspeh, potem pa čista nula.
Zdaj sem pa spet na špici.
Zdaj ste spet na špici. Kaj se to z vami dogaja? Kako lahko opišete pri vaših dvajsetih, enaindvajsetih letih toliko vzponov, toliko padcev, pa še vedno nimate podočnjakov, zobe imate še vse?
Še vedno so narazen. Pač tako, v življenju se mi zdi, da prav morajo biti vzponi in padci, ker se iz tega nekaj naučiš. Ravno takrat, kadar si najbolj na tleh, se moraš znat pobrat. Ampak sam, brez katerekoli pomoči.
Vi ste se sami pobirali?
Ja.
Zdaj to ne bi demonstrirali, da vas spotaknem tukaj in se sami poberete?
To ne. Tako težko mi še ni, ampak kadar je res težko, pa so starši prvo. Zdaj ste kot manekenka na višku?
Lahko rečemo ja. Po tem, kar se z vami dogaja, pričakujem en hud padec. Po odru mogoče?
Ne, recimo da boste naslednje leto tukaj imeli sto šest kilogramov. To bi bil hud padec za manekenko! Ja, res je. Si ne bi privošila tega.
Andrej, kako bi pa to opredelili? Pri enaindvasetih letih takšna sinusna krivulja? Pa saj to ni sinusna krivulja, to je nekaj povsem drugega. Ne, meni je všeč, samo to, da si poskuša pomagat sama. To je tisto, kar je ponavadi na področju doševnega zdravja problem v Sloveniji, da si znamo pomagat samo, ko smo prehlajeni, ko si kaj zvijemo, ko pa gre za duševne težave, pa se prepustimo stroki. To ni dobro, vsaj na začetku si je treba skušat pomagat sam.

Torej lahko rečemo za Brino, da je junak našega časa?
Zaradi tega se je verjetno iz padcev vedno povzpela.
Dobro, to je bil zdaj bolj hobi, prosti čas je to petje in to. Kaj pa profesionalno, kje se vidite naprej?
Ja, zaenkrat me veseli delo kot vizažistka in kot maserka.
O, kot maserka? Bibi prosim? Izvolite!
Hvala.
Imate mogoče fetiš na manjše moške ali je slučajno vsak manjši od vas?
Ne, čisto odvisno, čisto odvisno. Je bil kakšen večji?
Ja. Trenutno je zdaj večji. No, me veseli. Hvala!
Pa kaj ta moja natakarica hoče pokvarit tole romanco? Saj meni je všeč, da vam je rekla da ste lepi. Malce starejši, pa tudi jaz se dobro počutim. Hudič bi bilo, če bi rekla, ste star, mi niste všeč. Potem bi se še jaz slabo počutil. Hvala lepa, Brina! Hvala.
V redu. Zdaj bomo pa videli. Poslušajta dobro. Po oglasih bomo pa videli, kaj je to politični samomor!

Ja, najbrž vas zanima, zakaj je pela Brina? Zaradi tega, ker sem jo jaz tako napovedal, vzponi in padci. Cinično sem deloval, češ, naj vidimo zdaj, ali je bil vse skupaj samo en nateg. Kaj pa, če je ona samo želela bit pevka, maneneka, košarkašica, pa vse skupaj ena figa. Tako da lahko gledalke in gledalci sami presodite, ali je to res, kar sem o tem razmišljal, ali temu ni tako. Tudi to, da je predsedniški kandidat Sine še vedno v kletki, pomeni da glasujete, še nekaj časa imate, ali si zasluži v drugi krog ali ne. In kakšna je nagrada? Torej, izžrebali bomo nekoga in mu povrnili stroške enega klica. Osebno mu bom izročil sto pet tolarjev. Pametno, ne, Sine? Ja, treba je malo šparat na začetku.
V redu. Pojdimo mi malo za šank. Bibi, je v redu vse? Super. Gosta pridna?
Ja, zelo.
Jaz tole prav vidim? A vi prav vidite ali se meni zdi? Ja, to sta gospod Podobnik in gospod Rupel nekje na robu brezna. Je to res? Halo! Kaj pa počneta?
Spoštovani kolegi, prišel je čas, da se posloviva, gospod Hribar. Naredil sem veliko dobrega za Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko. Pripeljal sem jo tako daleč, da je lahko ponosna nase.- Že, že, ampak zakaj potem hočete potem skočit, gospod Podobnik?
Spoštovani kolegi, naredil bom politični samomor. Pravzaprav sem ga že napravil, samo skočiti še moram, to bo čista formalnost. Politični samomor gospod Podobnik, o čem pa trapate? O čem govorite zdaj?
Dovolite gospod Hribar, bom jaz vprašal. Daj Janez, povej kaj te muči, povej, daj to vse iz sebe, pa ti bomo pomagali.

Glejte spoštovani kolega Rupel, zadnja leta sem delal veliko napako. Namesto, da bi se naslonil na brata Marjana in njegovo narodno zvezo, sem iz vsega srca podpiral svoje kolege na Štajerskem. Tako imenovan Štajerski lobi.
Pa saj to ni takega, Štajerci so fini, pa še ženske so v redu.
Ne, ne, postali so premočni! Mi smo stranka podeželja, Štajerci pa osvajajo mesta za mestom. S tem je dotrina Slovenska ljudska stranka izgubljena. Ni je več, nimam več za kaj živeti.
Gospod Podobnik, to je pa grozno žalostno! Ampak, kaj pa vi počente zraven, dr. Rupel?
Kar se tiče vašega vprašanja, že dolgo se nisem pojavil v javnosti, pa sem mislil, da je to dobra prilika, da se spet malo pokažem. Predsednik vlade me je prosil, če še ne delam nič pametnega zadnje čase, naj se malo ukvarjam z gospodom Podobnikom. Slišal je, da ima določene težave, predsedik pa bi rad, da jih nima.
A zdaj prepričujete gospoda Podobnika, naj ne skoči?
Nekaj takega, ja.
Mi imamo tukaj velikega poznavalca s področja, se ukvarjate s samomori, dr. Marušič?
Bolj kot ukvarjam...
Dobro, poznate to problematiko, kako vi vidite tole situacijo zdaj?
Ne vem, moram priznati, da nisem imel še nikoli v svoji ambulanti nekoga pred političnim samomorom, tako da na tem področju nisem močan. Dobro, ampak kako bi prepričali gospoda podobnika, naj ne skoči. Kako bi za začeli pogovor z njim?
Probajte, no dajte, drugače bom res naredil samomor! Naj začnem z njim ali naj povem vam?

Z mano začnite, z mano! Lep pozdrav gospod Podobnik!
Lep pozdrav! Je že kdo v vaši družini kdaj razmišljal o samomoru? Ne, mislim da ne.
Potem ste na nek način prvi, to ni nek vzorec, ki bi se pojavljal?
Pogosto razmišljate o tem? Ja pogosto. Zdaj sem pred kratkim, ko se je situacija zaostrila.
To se pravi, bolj v takih kriznih situacijah, v primeru političnega samomora, bi to bilo, ko so volitve, ko so razne krize in podobno?
Veste kaj, vi pa zdaj malo nakladate! Jaz imam zdaj tega zadosti! Jaz nič ne razumem, ali mi boste pomagali ali ne?
Kaj ste tako nasilni! Brina, lahko vi pomagali?
Ne, jaz res ne morem to. Dajte mu pomagat, kaj bi mu zaželeli zdaj?
Dajte mi pomagat! Predstavlajte si, da imate zdaj pred sabo veliko lepih stvari, ki jih mogoče, če bi zdajle naredili samomor, ne bi doživeli. Predstavljajte si, da vas čaka ena lepa ženska! Kaj pa se greste zdaj vi tam zgoraj! Kakšen hrup pa je to? Gospod Kacin? Kaj pa vi počnete spodaj? Kako pa ste prišli sem? Gospod Hribar, niste dobro razumeli situacije. Jaz sem politični samomor naredil že pred časom. Če želite natančno, bilo je takrat, ko sem kandidiral za predsednika Liberalne demokracije.
Ja, jaz vidim, da ste še živi! Kaj pa je tista plahta tamle na tleh?
To je padalo gospod Hribar! Nisem nor, da bi delal samomor brez padala!- Čakaj te malo! Zdaj mi je pa jasno, v čem je razlika med političnim in klasičnim samomorom. Ja seveda, razlika je v pristanku. Se strinjate s to tezo dr. Marušič, da je razlika v pristanku? Ja, verjetno je res, če je to edini primer v Sloveniji do zdaj, je definiran že sam po sebi.

Ja. Če jaz prav vidim, gospod Podobnik...
Ja prosim? Kaj?
A vi vidite, a ima padalo? Jaz imam občutek, da imate padalo.
Ja, priznam, imam padalo, dali so mi ga moji štajerski kolegi, rekli so, če boš že skočil, skoči s padalom.
Dobro. Brina, bi vi skočila z gospodom Podobnikom v tandemu?
Ne.
Bi s kakšnim drugim politikom skočila?
Ne, z nobenim. Prvo kot prvo je mene strah višine. Prosim gospod Hribar, prosim da ne pretiravate. Ampak nenazadnje, spoštovani kolega Podobnik, zdi se mi, ko gledam tole vaše padalo, da res ni padalo, ampak je nahrbtnik, če se ne motim.
Kaj, kakšen nahrbtnik? Ne, to se motite, to ni nahrbtnik. Ni nahrbtnik!
Gospod Podobnik, mi smo tukaj za mizo ugotovili, da imate nahrbtnik, to ni padalo.
Spoštovani kolega, imam občutek, da bi se vas vaši štajerski kolegi radi znebili.
To je pa zdaj cela drama!
Ne, ne morem verjeti! Ne morem verjeti, da bi se me radi znebili, pa tako prijetni fantje so! Gospod Kacin, kdaj boste pa vi ven splezali iz brezna? Niste me dobro razumeli gospod Hribar. Jaz sem dosegel dno in zdaj se bom dvignil kot Feniks. Vse to je del mojega načrta in me niti Brina ne prepriča, da temu ne bi bilo tako. Brina, dr. Marušič, to je pa zdaj komfuzna situacija. Vidite rešitev tega problema? Brina, najprej vi? Ne vem, jaz sem probala pomagat, ampak ne gre.
Mi bomo še velika stranka. Mi bomo še enrkat največja stranka in ker psihiatrom ne zaupam, si bom pomagal do tega sam. Dr. Marušič, kaj vi pravite na vse skupaj in zadnje dejanje. Zelo dobro.
Zelo dobro?
Naj si politiki pomagajo sami. Torej, politiki pomagajte si sami!
Naša stranka je velika stranka...
Hvala lepa gospod Kacin!

Ponovite za menoj...
Hvala lepa gospod Kacin! Gledalke in gledalci, oddaja je končana, vsak kip bomo videli rezultate televotinga, ali se je Sine Šekuranja uvrstil v drugi krog. Zaenkrat pa vsem skupaj adijo!
Adijo, hvala lepa!
Nasvidenje.

Prejšnja: Drugi krog

Naslednja: I feel Slovenia

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Ježkova nagrada