Odprti kop - Hribar: Letalska karta

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 19. maj 2007, Vse oddaje

Prejšnja: Predsedniški kandidat Don Corleona

Dober večer gledalke in gledalci! Po enem tednu se zopet vidimo. Vzel sem si dopust, bil sem v Afriki. Nevarno kot vrag! Aids, rumena mrzlica, zlata mrzlica, kače, same kobre, krokodili, nosorogi, nilski konji, ti so najbolj nevarni. Nevarno kot vrag, ampak sem šel čez, malo me je bilo strah, ampak sem zdržal. Vrag, sploh ne vem kaj bomo danes delali v oddaji. Jaz čutim da sem sposoben brez. Sploh me ne zanima. Ne vem niti kdo bo gost, sploh me ne zanima. Niti kaj in kje, imam pa vse stvari s sabo. Tole vrečko sem prinesel z Afrike. Tukaj jo imam. Bom pokazal kaj imam vse. Tole je scenarij, kot Jerry Springer. Vidite, zdaj je čisto drugače, ni več teh papirjev. To so oporne točke, to dam sem. Tu imam knjigo, Gozd, ker me zanima gozd, ker sem ljubitelj gozda, glejte, knjiga o gozdu. To prebiram med oddajo, če mi gre gost na živce. Tu imam Cdje, to mi pošiljajo razne zadeve. Glejte, piše, rada bi sedela v vaši oddaji kot statistka, če se da. Ja, fige! Ta tudi ne bo. Piše, da bi rada bila za šankom, da je tista punca že predolgo, da bi jo zamenjala. Pojdite vi v Piramido! Kaj je še tukaj? Rada bi pela v vaši oddaji. Sem odlična pevka, pojem že šest let, pojem pri komornem in ostalih zborih. Res? K Mariu. Kaj imam še? Tole imam raziskave, da vem katerega gosta imam. Očala, tako da zgledam... Ker včasih je boljše da zgledaš takole. In potem vrečka, to sem pa v Afriki dobil.
S petnajst dinarjev....

S petnajst tuniških dinarjev, sem na dvanajst zravnal.

Saj sem se mučil, dolgo časa, samo se je splačalo. V redu. Ključe imam, vse imam, talo. Denar imam, da ne boste mislili, da sem kakšen revež. Evo, tole je še pismo oboževalk, lahko pokažem. No, to so mi pa prejšnji teden odpeljali avto! Pajek. Cena 40 eur, 30 eur, nekaj takega. No, to pa pišejo razne oboževalke. Spoštovani gospod Hribar, moja hčerka, stara 21 let, bi rada sedela v vaši oddaji. Je lepa, lahko bi tudi... Ah! Gospa, takih imamo mi kolikor hočete. No evo, isto, imam posneto kaseto, šest pevcev... Bi rada pela, fige boš pela punčka, nič ne boš. To je resna oddaja in se pri nas take stvari ne delajo. Zdaj pa resno, predsedniški kandidat, Jože Andrejaš, se je resno lotil tega, to ni več hec, zato sprašujem gospoda Corleona, kako pa se kaj mediji odzivajo na vašega idola?

Ja potem pa če je tako, gospod Corleone, pa vas vabim, gospod Andrejaš, da se mi pridružite.

Živjo!- Živjo!
Pogovarjala sva se pred časom, da boste tako imenovani programski kvadrat uspeli sestaviti do predvolilne kampanije.
Tako je.
In sicer, štiri točke, okolje, človekove pravice, socialna država in tehnološki razvoj. Greva najprej na okolje.
Ja, res je, seveda najprej se moramo zavedati, kakšen svet bomo pustili našim otrokom. Seveda, tukaj lahko država stori in tudi mora, na primer z raznimi subvencijami v podpiranju pridobivanje energije iz obnovljivih virov in ozaveščanje ljudi, kajti po drugi strani pa za vse ne more poskrbeti država, ampak moramo storiti sami, da to ozaveščanje ne bo le samo po sebi namen, ampak da bomo resnično spremenili, torej svojo miselnost in pa tudi navade in razne male ali večje razvade.

Kaj pa človekove pravice?
Mislim da je ena prioritet predsednika države, da nekako zaznava nepravilnosti, neke pojave, ki se še niso zgodili in že v tej fazi začne opozarjati in pa jih reševati seveda v okviru svojih zmožnosti v sodelovanju z raznimi inštitucijami in z varuhom človekovih pravic, naprimer en tak primer je PUM, to je organizacija, kjer jih je bilo do nedavno 11 v Sloveniji, zdaj jih je samo še osem, zaradi pomanjkanja sredstev. To pa je projekt učenja odraslih, to so ljudje, ki so zaradi različnih izpadli nekako iz šole, se ne šolajo več. In oni jih spet vračajo na prava pota. In pri tem imajo 70 procentni uspeh. Sedaj se vprašamo v tej fazi, finančno gledano, če bi država nekako zagotovila sredstva, bi to bilo veliko ceneje v tej fazi, kajti kasneje, ko bodo ti ljudje, ki bodo ostali na stran poteh v drugih inštitucijah, bo to veliko dražje. To je finančni pogled. Ampak kar je pa še bolj pomembno pa je, tisti človeški in socialni. Kajti, ni škoda teh sedemdeset procentvo, tudi če je to samo en človek, ki je spet prišel na svojo pot? In bi imel življenje urejeno na pravi poti. Mislim, da bi bil že to zelo velik uspeh. Kaj pa tehnološki razvoj, sva še ostala? Na hitro.
Na hitro. Odprte možnosti za ustvarjanje, spodbujanje inovacij.
Gospdo Andrejaš, jaz vam čestitam, hvala lepa. Perfektno, stojim za vami.
Hvala lepa.

Kaj bi radi od mene? Kaj se greste? Kakšni ste vi ljudje? A sem lepo povedal, da ne mislim več kandidirati za predsednika države. Tudi drugo leto več ne mislim kandidirat, pa se me kar bojite. No umirite se gospod predsednik! Kar mirno!
No, zdaj vidite, kako je, ko mački stopiš na rep!
Ne bom se miril. Tukaj so sami negativci. Poglejte se dobro, sami negativci, od prvega do zadnjega.
No, to so pa hude obtožbe, gospod predsednik. Jaz nisem noben negativec in kolikor poznam oba moja strankarska kolega, vam lahko zagotavljam, da prav tako nista negativno nastrujena.
Tako je France, moram ti čestitati za tvoj subtilen način opazovanja.
No, se strinjam, se strinjam. Jaz sem, pozitivec, pozitivni demokrat. Nekako tako, če lahko. Kakšni demokrati! Vsi ste negativci, ki slepo sledite svojemu gospodarju. Kdaj ste nazadnje naredili kakšno dobro delo, gospod Janša? Ste bili na shodu?
Poslušajte gospodje, je to kakšen kviz o duhovnih vrednotah ali kaj podobnega?
Gospod Hribar, to ni noben kviz, ampak gre za informativni pogovor s predsednikom države, ki je osumljen kaznjivega dejanja. Kazniva dejanja? Mislite na tisto letalsko karto predsednika Drnovška?
Ja, točno tako, točno tako. Mislim da imamo vse potrebne dokaze za obtožbo predsednika države.
Gospod predsednik, to se sliši precej zoprno.
Se strinjam, se strinjam da je zoprno, ampak vprašanje je, komu je bolj zoprno. Tale komisija mi podtika dokument s ponarejenim podpisom nekdanjega direktorja Sove.
Poglejte gospod predsednik, kako lahko trdite, da je dokument ponarejen. Podpis je pregledal samo en grafolog, zato bomo nemudoma zahtevali drugo mnenje.

Gospod predsednik, odgovorite! Ali ste vedeli, da bo sova iz črnega fonda kupila letalsko karto, ali ne? To je ključno vprašanje.
Glejte, če me že sprašujete takšne stvari, tudi mene zanima ključno vprašanje. Ste mogoče vi vedeli?- Čakajte, kaj pa govorite, predsednik vlade nima nič s tem, zakaj bi moral vedeti?
Lepo po vrsti, gospod Rupelj. Leta 2005, ko naj bi se zgodilo to dejanje, je bil predsednik vlade gospod Janša. In kot vsi dobro vemo, je Sova vladno obveščevalno varnostna agencija. Torej, gospod Janša, še enkrat vas prašujem, ali ste vedeli, da kupujete letalsko karto za indijskega zdravilca?
Tukaj jaz sprašujem, gospod predsednik. Ali ste vedeli ali ne?
Vi mi povejte, ali ste vedeli, ali niste vedeli, kaj počne tajna Sova z vašim fondom? No, tako se ne moremo pogovarjati, kolega predsednik! Leta 2005 je bila Sova še trdno v rokah silkontinuitete, tako da vlada niti slučajno ni imela vpogleda v njihov črni fond. Čakajte gospoda, če prav razumem, je predsednik osumljen nakupa letalske karte, ki jo je kupila ena od vaših vladnih agencij? To so vaše domneve, to je tipično razmišljanje za novinarje, ki se ne morejo znebiti miselnih vzorcev prejšnjega režima. Za vas ni pomembno kakšen dokument in koga kompromintira, ampak vas vedno zanima, kdo ga je lansiral in zakaj.
Ja, glejte, to je osebno zame katastrofa. In takšni mi očitajo, da se zavzemam za svobodo govora in objektivno gledajo. Mislim to je nevzdržno.

Pravi negativci! Imate še kakšne dokaze? Če nimate, bom počasi šel. Dimitrij, imaš še kakšne dokumente?
No, kar se tiče vprašanja, vam lahko povem, da kolikor vem, je ta trenutek problem samo tale avijonska karta. Bom pa poklical kolega, če ima kaj novega, pa bomo potem naprej...
Lahko noč. Lahko noč. Tudi jaz se poslavljam. Gledalke in gledalci, po oglasih, pa se nam bo pridružila prva in do slej še edina prava dama in prva dama v tej državi.

No, kdo je bila prva in je še prva dama v tej državi? Štefka Kučan!

Gospa Štefka, težko mi je bilo, zdaj a sem jaz po protokolu to naredil, vas smem poljubit? Recimo, ne vem, kak vladni obisk? To je vedno dobrodošlo.
Aha, kolikokrat, enkrat, dvakrat, trikrat?
To se ne določa. Gre za to... Aja, to je pa od mene odvisno.
Aja, a lahko vi odklonite to recimo?
Lahko. Ne bi bilo pa lepo. Bi me postavili v eno tako situacijo, v kateri bi se morala odločit. Ampak bi se znašla.
Dobro, kdo bi bil v zadregi, jaz ali vi? Naprimer da jaz rinem v vas, vi bi se pa distancirali?

Pravzaprav bi bila oba. Zaradi tega, ker če smo se dogovorili, da se srečamo, potem da jaz ne sprejmem vaše ljubeznivosti. Je ne sprejmem, ker vi pridete z ljubeznivostjo do mene. Vi zato, ker ni bila ta gesta sprejeta od mene, jaz pa zato, ker je nisem sprejela.

No, kje ste kaj zdaj? Nič vas ni slišat!
A ni to krasno? A ni to krasno!- Še kakšne trakove režete, se še kakšen prizidek dela? Ne, trakove pa lahko sestavljam.
Se zdaj z vnučkom ukvarjate? Pa kako!
Mož je siten kaj?
Začuda manj.
Res?
Ja. Jaz ne vem...
Po tolikih letih. Vidva sta skupaj skoraj štirideset let skoraj?
Ja, kar čez. Vi ste ga spoznali še v srednji šoli? Na koncu se ve, da jasno.
Kaj naj vas jaz vprašam, vse so vas vprašali, ampak tega pa prav zagotovo še ne. A ste kdaj razmišljali, ko ste z Milanom hodila, če bo kaj zrastel? Ja.
Res?

Ampak sem našla eno krasno formulo, ki je morda drugi ne znajo. Ja?
Ni rasel fizično, ampak je rasel v pameti, recimo če rečem. Pa v prijaznosti, pa polno takih stvari lahko naštejem. In če ne bi bilo zadosti, bi mu pa dala pručko, da bi lahko gor stopil.

Kot ženska, če bi imeli še eno življenje, bi izbrala enega, ki bi bil velik hrust, pa kratkega uma, recimo?
To je pa tako čudno vprašanje, da ne bom odgovorila, ker je provokativno. Je provokativno, prehudo?
Je.
Lepa leta ste preživela skupaj, a ste kdaj razmišljala, kot Hillary Clinton, da bi moža postavili nižje, pa bi se vi povspeli na mesto predsednika, da bi si delali politično kariero?
Ne! Mogoče ljudje ne znajo videti, da sva midva enaka. Vsak v svoji funkciji, vsak v svojem telesu in komplementarna. Jaz ostajam ženska in soproga, prva soproga prvega predsednika. On pa predsednik, bivši. Jaz sem pa še vedno soproga.
Ja, to je res.
Ja, res. No ampak ženske same sprožate to, češ da je žensk v politiki premalo.

Saj jih je res!
Ja, ampak vedno se odločate, nekako možje so glavni, v politiki, vi pa potem skrbite za kakšno socialo ali dobrodelne akcije.
O pa ni res!
Res ni?
Ni res. Mislim zdajle pripravljajo zbornik o ženskah. Leta 2000, ženske ga pripravljajo, ker je o zgodovini in življenju. Pol bitij ženskih in pol bitij moških. Ampak moški pozabljajo na ženske.
Resno mislite?

Ja, resno mislim. Resno mislim. Včasih pozabijo in to ni dobro. Mi jih ne pozabimo in to ni dobro. Mi ne pozabimo, mi jih imamo rade.
No, zdaj pa recimo, da bi se situacije spremenile.

Da bi recimo možje od veleposlanic delali dobrodelne prireditve, one bi pa potem šlo dalje, dalje. Se bo kdaj spremenilo to? Ja, se že spreminja, ampak mislim da je to bolj utopija. Mislim da je vseeno to utopija. Dva tisoč let se je ta patriarhat vzpenjal na oblast in dva tisoč let bo trajalo, da se bo zamenjalo. Vas vidim, sem vas zadel tukaj?
Gotovo, gotovo. Tukaj nekaj ni v redu, tukaj sta se morala tudi z možem kdaj menit?
Ja saj on se je pri meni tudi učil! Mislim, jaz nisem ravno nezahtevna ženska in znam biti tudi sitna in on je tudi zahteven za delo. Meni je ljubezen lepa stvar, meni je pogovor vrednota, meni je sodelovanje nekaj kar je najbolj logično, če se dva dogovorita za skupno življenje. On se mora naučit to skupno življenje delat.
Imate kaj, ali pa ste imeli kaj krize srednjih let.
Oh, sem že dala jo skozi!
Je bilo lepo, je bila sladka ali grenka?
Ja, zdaj... Težko rečem, ker sem navajena na težave in če več znaš, jih lahko tudi prehodiš. Prej se jim izogneš, ali pa jih vzameš v zakup in greš z njimi naprej.
Zdaj greste naprej z vnučki?
Ja. Jih kdaj po riti našeškate ali kaj?
To moram še poskusit. Niste še tega poskusili?
Ni bilo treba. Ker se je tako luštno igrat z njimi!
Kaj jim svetujete, ko bodo veliki, da gredo v politiko?
Da pridejo k meni, samo to bom ponavljala! Da pridejo k vam, samo to?
Ja!

Štefka Kučan, vaše aktivnosti, na socialnem področju v glavnem? Delate razne dobrodelne prireditve?
No, prireditve delajo drugi, jaz pa podpiram, jaz podpiram v glavnem gre za to, da se ta solidarnost... to je vendarle nakaj takega v življenju, ki je zelo pomembno za ljudi. In pri nas je zgodovina sto let, dvesto let kazala, kaj pomeni vzajemnost in solidarnost, kadar so težave. In da človek zmore skrbet zase in za druge in še pomagati tretjemu. Tako da jaz podprem to in z veseljem.
Kakšno jabolko še ukradete kdaj kje?
Ja, pa bi ga. Veste zakaj bi ga? Zaradi...

Ne bova o tem, ne?
Ne?
Bova skupaj to naredila? Ja, bi supaj, zato ker sem se zdaj spomnila na jabolko! Ker je vojn trenutno dovolj na svetu, bi to jabolko, ki je bilo sporno. Na takratno vojno, če se spomnite, če gremo nazaj med Grke. Jaz bi ga vzela in ga dala v škatlo in to pa v skrinjo.

In zaprla, dokler sem živa, naj se ne odpre. Štefka, privoščiva si glasbeni nastop in to Notranjke, ki je delala v Bruslju kot prevajalka. Zdaj pa kariero dela v Sevščku. To je ena taka jasa pod Cerknico. Nima zaenkrat še nobenega gledalca, upa da ji bo ta nastop koristil. Vesna in Hribar band! Sašo lažeš!

Dober večer! Gledalke in gledalci, nocoj bomo govorili o tem, kako pomembna je za politika njegova zunanja podoba.

Ali imajo volilci raje starejše, izkušenejše politike, ali pa smo morda priča novemu trendu, ko volilci bolj zaupajo manekenskemu, karizmatičnemu, lepo urejenemu mladeniču.

Pogledali bomo štab politike, za katerega se zdi, da je postal zgodba o uspehu. Poglejmo, kaj se dogaja na sedežu social demokratske stranke.
Lepo te prosim Borut, ne cepetaj z nogami.

A si prepričan, da bomo dobili odgovor kar iz ogledala? No, to so zagotovo pomembna vprašanja za našo stranko. In dejstvo je, da ogledalo nikoli ne laže, v to sem prepričan, pomembno pa je, da vsi skupaj vstrajamo in terjamo odgovor, ki je pomemben za uspeh levice na naslednjih volitvah. No, si se že odločil, boš kozarec belega ali rdečega?
Kolega, težko se je odločiti tako na hitro, verjamem pa, da se na mojem mestu marsikdo ne bi izneveril tradiciji in bi absolutno vzel rdeče vino. Ampak danes je situacija taka, da je treba dobro premisliti. In tudi belo vino ima dobre lastnosti.
Ja, seveda jih ima, tudi mleko jih ima, tudi veliko kalcija, pa ga ne pijemo več toliko. Daj odloči se že enkrat! Kolega ni navajen držati pladnja, poleg tega pa tudi že dolgo ni bil v fitnesu.
To je zagotovo zapletena dilema, dragi Tone. Kaj pravite vi, gospa Štefka, kakšno mnenje imate glede tega?
Težko se opredelim med obema, ker nisem dosti poslušala. Nekako ponavljajo svoja mnenja.

Prosim, če lahko še nadaljujete.
Še tukaj nas ne poslušajo, kje bo to na volitvah kaj?
No, pozdravljam, zagotovo pozdravljam vaše izjave, hkrati pa se strinjam, da so te stvari izredno pomembne in da danes ne bomo rekli glede tega zadnje besede. Gospod Pahor, vidim da so vam člani stranke zelo zvesti.

Od kod ta predanost?
Tega ne vem, morda je to moja avra, ki deluje povezovalno in tudi privlačno, če hočete. Borut, boš že vzel kozarec, bojim se, da mi bo odpadla roka. Ja, tudi jaz sem že malo utrujen. Daj povej Borut, a se dosti svetijo. Dragi Tone, kako lepo si mi zloščil čevlje in mislim, da se lahko celo vidim v njih in to se mi zdi absolutno neverjetno. Sem boljši v levem ali v desnem?
Ja, če sem iskren, bi rajši, da si zadovoljen z obema, ker pri loščenju čevljev je zelo pomembna uravnoteženost.
Gospod Pahor, se opravičujem, veliko govorite o tako imenovanem Kenedejevskem duhu. Kdo od sodobnih politikov je takšen, da v vas zbuja največ občudovanja, vas to vprašam?
Večkrat sem že povedal, da mi je bila najbližja tretja pot. Oziroma social demokracija britanskega premiera. Edino kar mi ni bilo všeč je bila ta brezpogojna podpora ameriškemu predsedniku pri napadu na Irak.
Gospod Pahor, za vas imamo presenečenje. Tukaj je odhajajoči politik, britanski premier, Toni Blair.

Gospod Pahor vas čaka pred ogledalom.

Če želite slišati iskreno mnenje, lahko rečem, da je tvoj make up absolutno brezhiben.

Sam osebno se trudim, hvala lepa.
Gospod Blair, vi ste eden tvorcev tako imenovane tretje poti, če se ne motim.

Kaj pravzaprav to je, tretja pot, o tem se pri nas veliko govori. V mislih imam filozofa Vilija Resnika, če ga poznate. On pravi, vedno sta dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. A je ta, ki je ni, v bistvu tretja pot?

Poglejte, prihodnost sodobne social demokracije je v približevanju neki določeni sredini. Med krutim liberalizmom na eni strani in nenasitnim kapitalizmom na drugi strani. In to je zame tista prava pot.

Nekateri analitiki pravijo, da se je vaša pot končala v Iraku. Je bila to četrta pot?

Niti ne. Mediji so poročali, da ste bili, tukaj ste na sliki na obisku v ZDA in da ste prvo noč preživeli v Beli hiši.

Kako ste se počutili?

Zgodba za vnuke. Kaj pravite na to, gospod Pahor? Kdo pa je tukaj za ogledalom?
To sem jaz, Slavoj Žižek. Sklepate prehitro, tukaj sem zgolj in samo poslovno.
Kaj pa delajo v taboru social demokratov, ali iščejo novega ideologa?
Ne, to pa ne, gospod Čolnik. Naša ideologija je čvrsta, preverjena in uspešna in ni razloga, da bi jo zdaj menjali.
Taka stranka ne rabi psihoanalitika za ideologa. To smo poskusili v LDSju, pa se ni obneslo. Ja, kako se ni obneslo, kaj pa govorite, gospod Rop.

Obneslo se je vse, dokler niste vi postali predsednik! Če dovolite, dovolj je bilo razprave o vajini bivši stranki. To je preteklost, nas pa absolutno zanima prihodnost. Gospoda Žižka sem povabil jaz in to zato, da se pogovoriva o moji podobi. Ja, točno tako. Zadnje čase me je skrbelo za samo podobo gospoda Pahorja, ker mislim, da v nekaterih pogledih pretirava. Še posebej me je zbodla v oči tista fotografija v Mladini, ko je poziral poleg drevesa.
No, sam osebno menim, da je bila to lepa fotografija. No, fotografija gor ali dol, izgledali ste kot ranjen srnjak, ki potrebuje topel objem. To pa za politika ni dobro. Imam občutek, da ima Borut nekaj težav z odločnostjo in prevsem skromnostjo. Njegova pataloška identiteta, se utegne v daljšem času izkazati za dekadentno.
Dekadentno?

Na to, priznam, nisem pomislil. Kaj mislita vidva? Je kaj resnice v tem, kar pravi gospod Žižek?
Ja, nekaj malega bo že držalo. A se čevlji dovolj svetijo, lahko počasi zaključim? Kar še malo jih daj, Tone, nanesi še malo pene. Borut, kaj naj naredim s tem vinom?
O tem bova kasneje. Nisi mi povedal o dekadenci.
Gospod Pahor, predlagam da se nehate tako obremenjevati s splošnimi dilemami. Volilci bolj spoštujejo politike, ki uporabljajo lastno intuicijo in svojo inteligenco.

Nekatere stvari so neuničljive. Za druge pa je tukaj sodobna znanost. Lepo je bilo klepetati gospod Blair. Kam pa zdaj, ko se umikate iz politike?

Dobro, hvala lepa in srečno!

Rubrika ali- ali. Gospa Kučanova, gospod Pavliha je imel težko nalogo. In sicer je moral po težkih desetletjih zaigrati na blok flavto.

A je bilo v redu, je lepo igral?
V redu.
Ste že slišali boljše flavtiste v življenju?
Ja, ampak samo da že zna, že to je veliko. To je že veliko?
Ja.
Kaj boste pa zdaj? Evo, izbirajte, katero pot boste izbrali.
Srednjo.
Srednjo, dobro. Zadeva je sledeča.

Don Corleone vas prosi, če bi si naslednji teden vzeli kaj časa za soprogo njegovega predsedniškega kandidata Jožeta Andrejaša. Rad bi, da bi ji dali kakšen nasvet v zvezi z odgovornostj prve dame. Za vsak primer, če Jože zmaga na predsedniških volitvah.
Zanimivo vprašanje. Ja seveda, to jaz lahko naredim, samo eno besedo bi popravila.
Prosim, prosim!
Ne gre za nasvete, gre za izkušnje, ki jih lahko jaz gospe povem in potem če iz tega izbere sama nasvet je to dobrodošlo.

Torej prevzamete nalogo?
Lahko.
Hvala lepa! Gospa Kučanova, zdaj pa vas čaka naša psihologinja, Evfigenija. Lepo pozdravljeni, gospa Štefka. Sem pa zelo vesela, da lahko danes nekoliko pokramljava takole.
Prosim.
Veste, imam eno in sicer zbirko štirideset zborovskih skladb za moške glasove. Imate to doma?
Imam, imam.
Ja, potem vam pa ne morem dat tega. Sem vam hotela podarit, pa nekako... Glejte, če obrnete in če imate očala.
Imam ja.
Bi lahko.... To je od vašega brata?
Ja. Tukaj vam piše, kako so peli.

In je prav zanimivo.
Doma nisem imela dovolj časa. Zelo zanimivo.
Lepo da jo imate.
Ja, sem malo doma pobrskala in se mi je zdelo zelo zanimivo, sem vam jo hotela podarit. Ampak če jo že imate, bi jo obdržala.
Ja, in jaz sem kar vesela, če jo imate in kdaj lahko kar zapojete.
No, saj zato pa imam to. Jaz mislim da danes nima smisla delati nekega psihološkega testa. Predlagam eno pesmico. Bi zapeli skupaj? Dajmo zapet nekaj. V tej oddaji nisem še z gostom nikoli pela in danes vi izhajate iz glasbene družine. Ste veliko prepevali v mladosti. Res, ja.
Pa dajva eno zapeti. Malo čez jezero ali kaj drugega.

Lahko.
Lahko.
Malo čez jezero je taka lepa pesem, pravzaprav takrat nas malo ponese v spomine nazaj in je skoraj preveč čustvena za nas. Pa dajva drugo.

Super! Ja tako lepo!
Lepo.
Gospa Štefka, kakšen piknik moramo naredit v teh lepih Majskih večerih.
Ja seveda, ker jaz rada pojem, ampak z mojo oddaljenostjo ali pa nabiranjem let, se nabira tudi v glasilkah malo prahu.
A tako pravite?
Ja, ja.

In zato pikniki niso čisto nič narobe. Malo splahneš z eno bistro vodo v potoku, pa je glas čist kot zvonček.
Me veseli! Imamo še kaj časa, gospod voditelj? Bi še kakšno zapeli?
Ne...

Hvala lepa, nasvidenje!
Gledalke in gledalci, predstavljam enega najboljših klarinetistov na svetu, če že ne najboljšega.

Slovenski Danny De Vito in H band!

En lep pozdrav!
Sem prav vesela.
Enako!
Andrej, vsedite se, kamorkoli. Andrej, jaz sem vas napovedal kot enega najboljšega klarinetista. To ni težko igrat, a je težko to igrat? To? V bistvu ni težko igrat, bolj težko je interpretirat. Zakaj ste to izbrali?
Veste kaj mislim?
Ja, zdaj se mi zdi tako zanimiva skladba, ker jo večina ljudi pozna, potem je, hvala lepa! Potem je mogoče preblisk na moje nadaljne dogodke, ki se mi bodo pripetili v kratkem. Namreč potujem v Ameriko in to lahko najbrž napovemo kot...
Ne, jaz sem pričakoval, da kot genij na klarinetu, da boste zaigrali nekaj, kar se bo slišalo zelo zagamano, ne bo pa za poslušat. Ker to ponavadi delajo taki vrhunski strokovnjaki. Bruhaš zraven, ampak je pa težko zaigrat. A znate kaj takega?
Znam.
Vzemite klarinet. Zaigrajte nekaj sodobnega, da mi bo slabo, ampak je težko zaigrat. Ni pa za poslušat. Bo šlo?
Ja bom poskusil!
Kje imate klarinet, dajmo to poskusit! Dajmo to slišat!

Kar k mikrofonu pojdite, da bo res ogabno poslušat, težko pa kot vrag.

Groza!
Ne mi reči, da se s tako glasbo služi denar?
Ja, tudi to moraš početi v glasbeni karieri.
Kdo to posluša? Je težko to, ne? Ja, to je težko, to je pač sodobna glasba, ker jo ljudje, ki so za to, slovenski sodobni skladatelji, ali pa kateri koli, tudi tuji sodobni skladatelji....
A to poslušate sami ali še kdo drug? Ne, v glavnem mi to izvajamo, če dobimo note, ali pa če rečejo, ali bi ti izvedel mojo skladbo. Rečem, no pa mi to prinesi pokazat kaj je, potem jaz naštudiram približno in potem to igramo.

Večino igramo take skladbe zaigramo na kakšnih skladateljskih večerih ali pa na večerih študentov kompozicije. Se pa taka glasba jasno izvaja tudi na abonmajskih koncertih.
Sem že gledal! Kamera kaže od daleč prazno dvorano in pa vi ste na odru. To je največkrat.
Ja, ja.
Ali delate vi reklamo za kakšno farmacevtsko tovarno?
Kaj priporočate zraven, antidepresive, ali.... Andrej!
Ja?
Kdo je večji skladatelj, Prešernov nagrajenec Janez Matičič ali Slavko Avsenik? Ne more odgovorit!
To je res težko odgovorit zdaj...
A sem nesramen?
Ja.
Gospa Štefka pravi, da sem nesramen. Ne, ne, nisem rekla, rekla sem ja...
Jaz pač tako rečem, jaz oba zelo, zelo spoštujem, vsak je na svojem področju dosegel verjetno maksimalno kar lahko, je pa vsak v svojem času izrazil tisto, kar je bilo v njem.
Kateri so najboljši klarineti na svetu? Francoski.
Znamka?
Sellmer.
Kdo jih preizkuša? Vi? Ja.
Kako to izgleda? Veste da sem jaz bral o vas in sem narobe prebral. Piše, da preizkušate kondome, zaprti v komorah. Potem sem videl, da preizkušate klarinete! To vas najame tovarna? Zakaj ravno vas?
Jaz z to tovarno klarinetov sodelujem že dalj časa.

Oni so v nekem obdobju slišali zame, igral sem tudi v enem francoskem orkestru. Glas je šel naokrog in enkrat so me povabili k sodelovanju, če bi bil jaz njihov hišni preizkuševalec inštrumentov. Tako sem začel hodit v Pariz, bil sem skoraj tri mesece dol, preizkušal sem klarinete in tudi prototipe in jim svetoval pri proizvodnji, kako in kam s kakšno tipko, tako da so ti klarineti danes dovršeni.
Ta firma....

Kako?
Sodoben način spraševanja. Zelo sodoben način spraševanja. Razume ne...
Je, je, to je dobro. V operi ste bili včasih, ne?
Ja. Potem pa sem prebral da imate radi hitre avtomobile in lepe ženske, torej opera za vas ni?
Ja, glede na to, da so tam skoraj vse ženske naličene in v kostumih, so tudi tisto, ki ni preveč lepa, naredili lepo.
Ste pa najboljši na svetu?
Oh, ne, kje pa!

Dobro drugi!
Ne, ne!
Dobro, tretji!
Ne, jaz se s tem sploh ne ukvarjam....
To je za našo oddajo dobro, jaz ne morem enega povabit, ki ni najboljši na svetu.
Hvala lepa, Andrej. Po oglasih, gledalke in gledalci, pa boste videli, kaj počne Milan Kučan, ko Štefke ni doma.

A jaz to prav vidim? Kadar mačke ni doma, miši plešejo?

No, ne vem o čem govorite, jaz tukaj ne vidim nobene miši, pa tudi mačka je doma na varnem. Na zdravje!
No, mogoče ste pa malo preveč spili gospod Hribar, pa vidite miške.
Vidva se kar sprenevedajta, jaz nisem vedel, da imate jacuzzi doma, gospa Štefka. Jaz tudi ne.
A res?
Jaz ga moram odkrit! To bom pa imela jaz zdajle veliko dela!
Pa nimate jacuzzija, potem niste vi zdaj doma ali kaj?
No, jaz bom tako rekel, mi smo zdaj tukaj na neznani lokaciji in da nas ne bi motili paparaci in oboževalke, skupaj sva pa zato, da ne bo kdo utonil, ker so valovi in vrtinci precej veliki.
Midva praznujeva Kučanov naziv za častnega meščana mesta Ljubljane. Kako se je sprehajat s častnim meščanom mesta Ljubljane? Lepo, dobro.
Potem se lepo počutita notri?
Zelo prijetno je. Jaz se zelo dobro počutim.
Ne bi se čudil, ne.
Gospod Zupan, še to vprašanje, vi imate tudi žensko, ki je od vas 20 centimetrov večja, ne?
Ja, res je.- Če ne več?
Lahko da je tudi več, prav merila nikoli nisva.
In občutek, kako je?
Uf, jaz se počutim prav majhnega proti njej.
Samo je vprašanje, kaj vi smatrate, kaj je veliko in kaj je majhno. Če bi vi to lahko povedali celotno, ne fizično. Ne, jaz sem to namreč fizično mislil.
Točno tako.
Dragi kolegi, velikost ni pomembna, pomembna je tehnika hoje. To je za moj okus najbolj pomembno.
Ja dobro, ampak zdaj bi vas vprašal.... Štefka, ne preveč povedat, tukaj ni dobro preveč govorit, v tem baru. Veš kaj, Milan!
Nekateri ljudje znajo biti nevarni.

Milan! Samo toliko ti povem.
Milan!
Prosim, povej.
Je prav, da včasih kakšno pametno in dobro reč slišijo tudi od ženske.
Ja, to imaš pa prav.
Ja.
Ampak, gospod Kučan... Kaj imate proti nam, tukaj za barom. Imam občutek, da imate nekaj za bregom, pa takole sama sta notri...
No, gospod Hribar, kdo pa pravi, da sva sama? Midva nisva nikoli sama.
Ja gospa Helena, gospa Svetlana! A je to možno?
Joj, pozdravljeni gospod Hribar, malo mi je pa nerodno. Ja kako, gospa Štefka je tam, jaz pa nisem vedela, jaz pa tukaj z gospodom Kučanom! Ja kaj naj rečem?- Ženske so pa lahko zraven.
Poslušaj Helena, ni ti treba čisto nič reči. Lahko pokličem mojo tiskovno predstavnico, ki je tudi lepa in luštna punca, pa bo ona napisala izjavo za javnost.
Ja kakšna izjava za javnost! Midve sva bili pod vodo, lovili sva mehurčke iz šampanjca. Ja a je to kaj takega, meni se je čisto dopadlo!- Štefka!
Prosim? Saj ne zameriš, ko takole uživam med tem, ko moraš biti ti pri Hribarju.
Ja saj je tudi tukaj luštno.
Ja, to pa verjamem. Gospod Kučan, a pa kdaj še z ženo žurirate, ne samo z gospo Heleno in gospod Svetlano.
No, zagotovo gremo na kakšno zabavo in se imamo lepo. Ampak prijetno tudi izkoristim.

Dobro, gospa Helena, kako pa vi, zdaj z bivšim predsednikom, županom Ljubljane? Imate kakšne skrite namene? Poslušajte, jaz se s temi fanti v tem jacuzziju počutim tako kot kakšna smreka med borovničevjem. Ampak ta dva imata veliko pod palcem in je to v redu. Se strinjate gospod Zupan tamle?
Ja, verjetno, saj sta tudi nekaj naredila v življenju in verjetno imata nekaj, ja.
Kakšno glasbo bi jim igrali, takole po vzdušju sodeč?
Jaz bi dal klarinet pod vodo in ustvarjal dodatne mehurčke.
Ja dobite takoj Prešernovo nagrado. To je nevarno!
Gospa Svetlana?
Ja prosim? Zakaj pa ne date očal dol?
Ja pač, to je del mojega... kako bi rekla temu... tudi v vodi jih imam lahko, se vam ne zdi to! Ja, saj nisem nič rekel, da je to slabega.
Saj vode ne dajem pod vodo....
Ste gospoda Kučana in gospoda Jankoviča kakšno novo pesem naučili? Imate kakšno novo pesem?
Lahko rečem, da mislim da v tem trenutku to ni mogoče, ker smo že nekaj spili in moja besedila so zelo zapletena, bojim se, da si jih ne bosta zapomnila.
Jaz jih učim, mornarčka jih učim, to jima gre pa dobro od rok. Kako sem vas naučila?
Gospa Štefka, resno mislite, da gospod Kučan poje mornarčka?
No da slišimo, kako ste jih naučili! Tudi gospo Štefko zanima to. No da slišimo fantje, gremo!
A moj mornar ne misli name, v temni noči še ne spi.

Tako fantje, en aplavz za fanta!
Na zdravje!
A je mogoče nezvesta bodi....

A je to od Weissove, to pa ni moja pesem?

Gospa Helena!
Kaj pa vi to pojete, ali je to od Weissove? Evo, še eno iz Evrosonga!

A to je tisti fant iz Srbije?

Na Jesenicah je bil en tak doma, sem imela enega takega. Lep fant, lušten ta iz Srbije.
Kdo je ta mehurček spustil?

Žgečka! Fantje, mene to žgečka!
Jaz ne spuščam nobenih mehurčkev! Gospod Jankovič, vi ste bili!
Zdaj pa vem, da ste že preveč spili! Družba, lepo se imejte še naprej. Gledalke in gledalci nasvidenje, srečno!

Prejšnja: Predsedniški kandidat Don Corleona

Naslednja: Zemljevid

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Letalska karta