Hribar: Ljubljanska vzpenjača

To pa pomeni da nisem več odgovoren za to, kar govorim.

Predsedniške volitve, štirinajst kandidatov se je do zdaj predstavilo, samo eden je izpadel. Danes bomo imeli že petnajstega kandidata. Vas to kaj skrbi Corleone?

Bomo o tem nekoliko kasneje, Corleone. Gledalke in gledalci, gremo zdaj k predsedniškemu kandidatu. In sicer bomo govorili o Jožetu Andrejašu. Lep pozdrav za Jožeta! Živjo Jože!- Živjo Sašo, lep pozdrav!
Za v drugi krog potrebujemo še tri kandidate, Jože pa je pravi, poglejte ga! To je pa prvi predsedniški kandidat, ki je eleganten in tudi izžareva neko intelegenco. Prej smo imeli kar nekaj kekcev čudnih tukaj notri. Jože od kod ste, kaj ste, zakaj ste?
Prihajam iz Radovljice, sicer sem rojen na Hrastju ob Krki. Sedaj živim v Radovljici. Imam ženo, dve?
Dve ženi? Ne, ne, eno ženo, dvakrat dvojčke in pa dva vnučka.- Že?- Že. Kako pa to? Še niste imeli spolne vzgoje v osnovni šoli? Zakaj predsednik?
Zakaj predsednik? Kot mladi fant sem želel biti glasbenik in seveda s pesmimi spreminjati svet, sedaj pa bi ga rad spreminjal na drug način in to kot predsednik.
Nočete o stvareh samo govoriti, hočete jih ekzaktno spremeniti?
Tako je.
Minuta je časa. Zdaj!
V zadnjem času se nekako vse preveč kritizira. Sam sem bolj pozitivno naravnan. Sam sem bolj? ne morem gledat tega, da se vse povprek kritizira. Če damo roko na srce, živimo pravzaprav čisto spodobno življenje. Imamo državo, ki je samostojna, prihodnost je tudi lepa. Ampak problem pa je bolj globalen in sicer v segrevanju ozračja. Seveda mora biti država tudi čim bolj tehnično dovršena. Ampak kaj nam bo vsa ta tehnična dovršenost, če se nam bo nazadnje svet sesul na glavo? Rad bi začel torej globalno in sicer na globalni ravni. Apeliram na vas drage volilke in volilci, da na avtocesti

To je pa umetnost, ne?
Saj to je vendar umetnost politike in diplomacije.
Ste pravi politik. Kako bi rešili problem z ogrevanjem ozračja? Tako, da bi začel pri ljudeh, od spodaj navzgor. Da bi imeli nižjo temperaturo? Da bi imel človek trideset stopinj namesto šestintrideset. Bi šlo?
Tako, da bi vedel, kaj govori.
Dobro. Hvala lepa. Gledalke in gledalci, zdaj pa glasujte, ali si naš kandidat zasluži uvrstitev v drugi krog ali ne?
Je že bil na drugi strani. Moraš misliti! Mi smo šli pa potem težko naprej, ker ni bilo?

na smučišu, potem sem šel v Adenboden, zdajle sem pa prišel iz Italije iz krtine.
Iz krtine?
Iz krtine sem prišel. Gor, tam kjer je bil Bond, veš kako se reče? To je Cortina dam Peco.
Ja, lahko da.
To je vlečnica, gondola?
Ja, in to je na tri tisoč metrih ali pa še več. Še več ja.- Še več! In jaz tisto žičnico, gondolo popravljam?
Saj ne dela tisto.
No zdaj si pa povedal! So rekli kot vi, da ne dela.
Ampak je bilo pa drago tisto? Precej, precej je bilo drago.
Pa teli pancerji?
Halo mojster! Halo mojster ja vi tam! Dajte malo pomagat, prosim vas! Gospod Jankovič, kaj pa vi v Kranjski gori?
To je smešno, o kakšni Kranjski gori govorite? To nima smisla! Midva z mojim prijateljem Milanom sva tukaj pod Ljubljanskim gradom. Ampak kaj počneta v smučarski opremi, ali je že sneg zapadel, ali kaj?
No gospod Hribar, to je čudo tehnike. To je edina rešitev za letni čas, ki ji pravimo zima. Povem vam, da naši vnuki ne bodo več poznali naravnega snega. Nekoč bo vse umetno, vam pravim. Zagotovo. Gospod Kučan, s tem se strinjam. Marsikaj je danes umetnega, ane Biba?
Ja, če s tem misliš mene, ti lahko zagotovim, da je vse popolnoma naravno.
Ja, vidim da imate dva vrhunska topova. To je pa dobro. Tega pa človek skoraj ne vidi.

Dajte pridet, mojster?
Počakaj! Ne bom popravljal. Vidva sta na sredi hriba, kako naj do gor pridem zdajle? Dajte jim pomagat, prosim.
Pomagat, pomagat! Ali sem jaz karitas, sem karitas?
Vem, ampak nadirali ste župana Ljubljane, bivšega predsednika države.
Me nič ne briga kdo je tam, zame ste vsi enaki!
Pa menda ne bova čakala do drugega tedna.
Dobro je. Saj bosta zmrznila gor! Bom prišel zdajle. Samo še po orodje grem domov. Hvala lepa, mojster!
Jaz bi vaju še enkrat vprašal, kako to, da sta v smučarski opremi? Saj za to vlečnico, za to škatlo ni predvidena smučarska oprema.
Poglejte gospod Hribar, to je samo en od mojih triindvajsetih projektov, ki jih mislim realizirat v naslednjih štirih letih. V Ljubljani bomo organizirali moške slalomske tekme za svetovni pokal. To je definitivno in Milan se s tem strinja.
No, jaz to idejo podpiram. Če imajo lahko v Mariboru Zlato lisico in če ima lahko Zagreb svojo slalomsko tekmo, je skrajni čas, da tudi Ljubljana dobi vrhunsko športno prireditev.
Ampak, a ni ta teren precej položen in kratek?
To je res, proga je kratka, kar pomeni, da naši tekmovalci za najboljšim ne bodo zaostajali več kot dve sekundi nikoli več.
Gospod Hribar, vi ste polni idej. Veste, kako bi poimenovali tekmo za svetovni pokal pod ljubljanskim gradom? Midva sva malo razmišljala in sva ugotovila, da lisice ne pridejo v upoštev.
To je brez veze. Tone Vugrinec je predlagal, da bi organizirali pokal Zelenega zmaja.
Pokal zelenega zmaja? To se mi zdi pametna odločitev.

Franci, ugodno, prijetno počutje.
Ja, v TLP- ju je bilo malo bolj prijetno, tukaj pa?
Zakaj? Kaj je takega. Sem jaz ta moteči element?
Ne, skrbi me zate. Ves čas me skrbi, drugače pa je v redu.
Da ne bi postavljal vprašanja z devetintrideset vročine. Franci, oče slovenskega organizacijskega roka, novopečeni politik, režiser, dramaturg, socialni delavec. Ampak, nekaj ne razumem. A ste pripravljeni kot politik za slovenski narod umret? Ne, to bi bilo škoda, da bi naredil za slovenski narod. Ne umira se za slovenski narod. Slovenskemu narodu je treba še kaj ponudit.
Ne bi tega naredil? Tudi Montgomery je rekel, zakaj bi jaz umrl za narod, naj sovražnik umre. Ampak Franci, ko ste pa snemali skrito kamero, takrat pa ste recimo polagali optični kabel in domorodci iz filma Delivery so čez eno uro dojeli za kaj gre. Takrat ste pa tvegali življenje za pet minut slave.
Nikoli ni bilo tako nevarno, da bi bilo res nevarno. Vedno je bilo potrebno iti do neke meje, ker na koncu je bilo treba človeka še vprašat, glejte, to je skrita kamera, a dovolite objavo? In tisti, ki bi me s sekiro lovil, mi ne bi dovolil objave.
Ja, pa so vas lovili, ne?

Zdaj pa igrate v novi humoristični nadaljevanki na TV Slovenija. Dajte mi povedat, ali bo to takšna nadaljevanka kot prejšnje, da bomo jokali ali se bomo smejali?
V tej niso nasneti smehi zadaj, ko se ni nihče smejal doma, ampak tukaj se bodo ljudje smejali doma.
Kaj pa je tako smešnega? Vi igrate kaj?
Jaz igram enega starega pankerja, ki ga že vse malo boli, živi pri mami.
Tipični politik?
Tole bi bilo malo premrzlo že. Pa bogve, kaj se lahko zgodi še danes, mogoče lahko še kakšna luč dol pade.
Franci, če primerjava vaš film Na svoji Vesni. Gledalke in gledalci, škoda. A je bil že zavrten na Televiziji Slovenija?
Ni bil, ne. Pač nimate dovolj politične moči, da bi to zavrteli? Ne, nasprotno. Ker se predvsem ukvarjam tudi s politiko, marsikoga moti, da bi se preveč pojavljal na televiziji. Ampak v tem filmu je igral tudi James Bond, ne? Ja, Roger Moore je bil ravno takrat na obisku v Sloveniji in Sašo Dukič, s katerim tudi največ delava, ga je poprosil in je rekel, zato sem tukaj. Ni umrl ampak je naredil nekaj za slovenski narod.
Ampak ni prišel zaradi vaše politične stranke?
Takrat je še ni bilo. To smo snemali leta 2000 in v filmu se tudi neko leteče plovilo, to je bil helikopter, se zaleti v glavno hišo v mestu in šele leta 2001 so se začeli v Ameriki zaletavat v hiše.
Koliko pa je stalo, koliko ste mu plačali za to?
Roger Moore je rekel, da on čuti, da mora to naredit. Nič.
Nič?
Mi snemamo take filme.
Franci, vi ste Jamesa Bonda dobili za nič denarja. Koliko ste pa vi računali za to nadaljevanko?
Kar v redu. Primeren denar.
Več kot James Bond?
Ja, več, več. Lahko v številkah poveste, koliko višjo ceno imate od James Bonda?
Krat ne morem reči, ker on je imel nič. Ne morem reči krat toliko višjo. Ne morem povedat.

boste. Se vidite kot predsednik države, predsednik vlade? Sem mislil, da je to resna oddaja. Kaj takega gotovo ne. Ampak vsekakor bi rad počel take stvari, ki bi Slovencem in Slovenkam naredile kaj dobrega. Nekoč so bile to skrite kamere. Mi je bilo zelo lepo, ko je kakšna teta rekla, joj Franci, vas gledamo in je zelo fino, ko se ob nedeljah smejemo. To je dober občutek, če lahko narediš kaj dobrega za nekoga. Gotovo pa nisem sposoben biti predsednik vlade, države ali kaj podobnega.
Ja, lahko ste predsednik države, da bi se vam smejali.
Ja, samo bi s tem več škode naredil.
Ali pa predsednik vlade, pa da se vam smejijo. Kaj je boljše, da se vam ne smejijo ali da se vam smejijo? Bolje, da se mi smejijo v nadaljevanki, ki bo štartala naslednji petek. Tudi jaz se zelo veselim. Ker je nadaljevanka, bo treba vseh dvajset delov gledat, če enega zamudiš je vse narobe.
Zakaj bi se samo pri eni jezil, gremo se jeziti dvajsetkrat. Pa je priporočljivo to, je za take normalne gledalce? Tudi za nenormalne.
Peš ste šli preprečit plinske terminale, da bi jih postavili?
Ja, to je bilo obdobje, ko je bilo čutit neko opatijo v Sloveniji glede plinskih terminalov. Ljudi ni kaj dosti zanimalo. Želeli smo ljudem povedati, kako je to res nevarno, če bi ta dva plinska terminala nastala.
Kako je to nevarno, Franci, kaj bi se zgodilo?
Morje bi se shladilo, smrdelo in lahko tista naša obala kar pozabi na kakšen turizem. Pa ni to lepo, da imamo morje hladno, ozračje pa se segreva? Meni pa se zdi to antipot k temu. Uravnoteženo.
Ja, ampak bi iskali uravnoteženost na kakšnem drugem področju, tukaj pa ne bi bilo dobro. Zelo sem srečen in vesel, da je tudi vlada dva dni nazaj rekla, da je to škodljivo. Zdaj je pač na njih. Oni lahko poskrbijo, da teh terminalov ne bo. Na njih je, da to ustavijo. Če bodo ustavili, jih bomo ploskali, če pa ne bodo ustavili, se mi zdi pa to ena izmed hujših stvari, ki se lahko zgodi Slovenskemu narodu.

Dober večer! Gospe in gospodje, tukaj imam na sliki človeka, ki nosi pomenljivo številko 007. To bo leto znamenitega agenta, Jamesa Bonda, ki ga v današnjem svetu potrebuje vsak narod in vsaka država. Kdo je ta agent, kdo je ta človek, se mi sprašjemo. Tukaj vidite, kakšen postaven mož je to. Danes bomo končno izvedeli, kdo je ta agent v službi njenega Veličanstva. Zato, drage gledalke in cenjeni gledalci, premierni dogodek v Republiki Sloveniji. Dame in gospodje, naravnost iz Buckinghamske palače prihaja kraljica, Elizabeta druga.

To vam rad verjamem. Poglejte, vaše Veličanstvo, kako se počutite v Sloveniji in tem majhnem studiju?

Ja? Tudi meni včasih serjejo po glavi, tako da se počutim kot na stranišču.

Draga kraljica, Slovenija nikoli ni bila angleška kolonija, Ilirske province, Avstroogrska monarhija, bili smo v Jugoslaviji, zdaj pa smo v Evropi. Toliko, da vas opozorim.

Vi ste tukaj zato, da bi nam povedali, kdo od naših Janezev lahko zasede parkirno mesto 007.

Še kakšen bi se lahko našel. Če smo natančni, povejte mi, tale fotografija tukaj. Kdo je to?

Oprostite! Dovolite, da se predstavim, jaz sem Podobnik, Janez Podobnik, v službi njenega Veličanstva.

A mene pa ne boš predstavil Kraljici?
Bom, bom! Vaša Ekselenca, to pa je moje dekle, Helena.
Pozdravljena. Pozdravljena kraljica. V veliko čast mi je, da sem vas spoznala.

To ni avto ampak traktor. Jaz imam avto. Naj se predstavim.

Jaz sem Janez, Janša Janez. Prvi kandidat za parkirno mesto 007. Tudi on ima lep avto, ne?
Jaz sem Janez, Drnovšek Janez in to je moj Martin, Martin Strel.

V čast mi je, kraljica. Jaz sem Martin Strel, maratonski plavalec ali bolje rečeno ultramaratonski plavalec. Nekoč bom preplaval vašo Tenzo.
Prosim, če kraljice ne obremenjujete z nepotrebnimi informacijami.
Ja, kakšno zvezo ima Tenza z iskanjem parkirnega prostora. Kolega Janez, prosim da umirite svojega šoferja, sicer bo spregovoril tudi moj traktor.
Tako se govori, Janez! Hvala! Moško, robato in neprizanesljivo. Danes so v modi roralni agenti in moj Bond me spominja na Daniela Creiga.
Ne bi se strinjal z vami, Helena. Napačno izbirate.

To so vaše domneve, vaše veličanstvo. Prosim, da si me bolje ogledate. Mesto agenta 007 bom zasedel jaz. Sem edini, ki imam stil, moč in sposobnost za to.
Oprostite protestiram, protestiram! Mislim, da bi bil najboljši agent jaz. Zakaj pa tako mislite, gospod Podobnik?- Če ne drugega, sem edini, ki ima Bondovo dekle.
Ja, to je pa tudi res. Saj jo tudi jaz imam, pa je ne kažem preveč. Lahko pa rečem, da je prava fatalka. Samo enkrat se je pojavila z mano, pa v medijih tri mesece niso nehali govorit o tem. No kaj pa govorite, jaz se v medijih pojavljam že trideset let, pa mi še nihče ni rekel da sem fatalka. Če smo že pri fatalkah, ne pozabite, da si dopisujem z Brigite Baldoe!
Gospod Kek, kaj vi pravite? Pomagajte kraljici, kdo si zasluži parkirno mesto 007, slovenskega Bonda.

Ja?
Po mojem ima tudi vozilo primerno za to.
Dajte no, primerno vozilo!
Kaj pa vi menite, predsedniški kandidat? Kdo bi to lahko bil? Kjer se prepriajo trije, četrti dobiček ima. Helena.
Ali ne bi zelo tajno zvenelo, jaz sem Helena, Helena Blond.
Hvala lepa. Vaše veličanstvo, tu je bilo nekaj mnenj, zdaj pa je odločitev vaša.

Če je to vaš zadnji odgovor, se vam najlepše zahvaljujem.

Hvala lepa!
To ni bilo pošteno, boš že videla, ko bomo predsedovali evropski uniji, vsi bodo morali voziti po desni!

Ja, Franci, obisk kraljice. Noro! Ste kdaj pričakovali to? Ne, kaj takega pa res ne.
Že meni so rekli takrat, ko je bil predsednik države, doktor Drnovšek tukaj. No evo, zdaj pa še angleško kraljico. Lepo, a ni bilo lepo? Elegantno.
Prav tukaj je sedela?
Prav tukaj je sedela, Franci!

Ti bom jaz najprej zaigrala, potem boš pa poskušal ti.

Bo šlo? Tri, štiri!

Tri, štiri!

Tako kot jaz. Tri, štiri!
Dobro, ne? Franci, kot glasbenik, je potencial? V humoristični nadaljevanki igram pankerja, tako da ne bi mogel o tem.
Ne bi o tem? Greva midva na rubriko ali ali. Tole? Preberem? Kaj ima Franci Kek za nalogo? Uh, a ste nekoč

igrali košarko z Gregorjem Golobičem?
Ja, bila sva v isti ekipi.
V isti stranki?
Ne. To nisva bila. Nista bila? Aja, v košarkaški ekipi. Vam ponujamo izziv, da se tik pred zdajci, zdaj že v penzionističnih letih pomerita. Tokrat v metanju pikada. Fotografije osebe na tarči lahko izbereta sama.
Zdaj jaz bom za to. Meni ni težava, v njegovem imenu pa ne morem zdaj odločat.
Mislite da bo? Če pa ne bo, bomo pa v njegovo sliko metali.
Dobro, rubrika ali ali. Evfigenija pozdravljeni.
Franci Kek je to. Izvolite.

Potem pa pravite, skrita kamera je bila tudi.
Je bilo, ja. Kam pa skrijete kamero?
Ja, to mora snemalec poskrbeti, da se ga ne vidi preveč in v vsakem prostoru se najde kakšen grm ali zavesa ali kaj takega.
Dajte?
Ja, niste mislili kaj takega? Nimam je s sabo.
No, saj to me zanima. Pa še nekaj me zanima. Potem pa v politiko, en, dva, tri, pa noter. Zakaj pa to?
Ja človek rad kaj dobrega naredi. Prosim da se umirite! Ste dosegali zavidljive rezultate.
Hvala lepa. Ja, vas moram pohvalit. Ste res en talent za vse, za organizacije, za politiko, za šport, košarkar ste bili. Pojete kaj?
Ne.
Pa bi se malo učila zapeti zdajle? To so osnove, tiste stvari v življenju. Je treba znati zapeti. Bi zapela eno pesmico zdajle ali par tončkov.
Ampak za hec. Jaz lahko zapojem tako kot v tej novi humoristični nadaljevanki.
Ne, boste vi kar za mano ponavljali.
Bom, ampak na tak način. Zapojva! Do, mi, so, do.
Ne bo šlo, nisem sposoben.

Gledalke in gledalci, vedno je bilo na slovenski televiziji, pa dobro, na vseh televizijah, da mora biti oseba pred kamerami taka in drugačna, potem pa se govori o nekem zvezdništvu, kot nečem slabšalnem. Ampak bile so pa izjeme. To so pa moderatorji ali pa novinarji televizijskega dnevnika, odmevov ali poročil. Ampak od danes pa ni več tako.

Prihaja bodoča zvezda slovenskega informativnega programa, Jerca Zajc!

Pozdravljeni!
Pozdravljeni.

Jerca, od kod prihajate?
Iz okolice Ljubljane, iz Pirnič. Danes imate kaj na sporedu?
Seveda, danes sem jaz v službi. Vas bomo gledali tukaj in še v poročilih.
Tako je. Se strinjate s tem, da so voditeljice poročil že zvezde počasi. Saj tako se šušlja, da nekako ujamemo komercialne televizije.
Ne, jaz mislim da to nikakor ni cilj. In tudi mislim, da se nihče od voditeljev ali voditeljic Televizije Slovenija ne počuti kot zvezda. Čeprav se mi pa zdi prav. To je res protest, ki so ga začele komercialne televizije, da se zdaj pač nekako dela v tej smeri, da smo tudi voditelji nacionalne televizije bolj prepoznavni v javnosti.- Če bi imeli kakšno bradavico na nosu, mislite da bi lahko vodili poročila zdaj? To pa ne vem. Saj danes se da to tudi s kakšnimi kozmetičnimi pripomočki tudi to odpraviti, tako da?
Kako gledate kot novinarka, se vam zdi krivično, da lahko športniki nosijo napise sponzorjev, vi bi pa brali poročila pa bi imeli napis čokolada gor.
Ja prav neverjetno ker v bistvu niste prvi, ki mi je to omenil, ker mi je že večkrat dosti znancev, ki delajo v kakšnih podjetjih p. r., Jerca, kaj pa če bi ti naslednjič šla poročila vodit s kakšno kapico z logom, ali pa če bi na koncu rekla, sponzor te oddaje je bil ta in ta.
Zakaj ne? Poslušajte, kako bi pa bilo, da bi mi brali vest o določenih vozilih in da je veliko napak na njih, jaz bi pa brala z njihovo majico. Mislim, da je to treba strogo ločit in se ločuje.

Čeprav mislim, da to tudi ni res. Glede na to pač tisti dnevnik, tistih petintrideset, štirideset minut, seveda ljudje si zapomnijo take dogodke, ampak se mi zdi, da je vseeno kakšninh deset minut sigurno notri stvari, ko obveščamo ljudi, tudi pozitivni dogodki se najdejo.
Pa tega je zelo malo. Po mojem, če gledamo procentoalno, niti ni tako zelo malo. Je pa res, da bi seveda včasih rada začela poročila nasmejana. To mi je bolj blizu. Če pa ti začneš novico o sto mrtvih, pa je to drugače.
Recimo, če bi Franci Kek, primer dajem, da je James Bond. Je tak, ne? No ja, politik, vse je, šarmer. A bi recimo za dober denar, se poročila in bila Bondovo dekle? Filmi mene niso nikoli...
Ne, ne filmi...
Fanta ima, fanta ima.
Saj to ne igra oviro. Jerca, ali pa da bi na televiziji delali kakšno zabavno oddajo, razvedrilni program? Tudi to mi je že kdo kdaj predlagal.
Tudi to mi je že kdo kdaj predlagal. Večkrat sem že slišala točno to kar ste prej omenjal, da je to škoda, da to ni zame, da smo tam vsi resni. Ampak ne, jaz mislim kar pri informativnem programu ostat. A ni boljše napovedat, da je Franci Kek na Rock Otočcu padel v blato, kot pa da je Husein obvisel.
Saj o Rock Otočcu poročamo vsako leto.
Res?
Sigurno.
Kje se pa potem vidite? Se vidite počasi na odmevih, na tv dnevniku?
Ja, zdaj sigurno bi zanikala oziroma bi rekla narobe, če bi zanikala, ker se mi zdi, da je cilj vsakega voditelja, da napreduje, čeprav kakšnih konkretnih želja pa ne bi zabetonirala. Pa je to napredovanje, če bereš ob petih, potem pa ob sedmih? Vsekakor je napredovanje.
Časovno?
Tudi časovno, ja. Ko si pa res dober, pa res ob desetih bereš?

To pač morejo poskrbeti pri maski, prejšnji večer si ne moreš ravno privoščit, da bi bil do petih zjutraj zunaj. Ampak takrat se seveda osredotočiš samo na to, kako boš čim bolj verodostojno, bolj jasno podal novico. Čeprav to poteka tudi v samem procesu priprave.
A vi novinarji, vi lahko kaj honorarno vodite kakšne prireditve po Sloveniji? Ne vem, nisem se zanimala, ker nisem imela zaenkrat nobenih ponudb, želja.
Recimo, da bi bila na kakšni veselici, da bi bil kakšen srečelov in da bi vi vlekla številke ven? Absolutno ne pride v poštev.
Ne?
Ne. Zagotovo me tam ne boste našli.
Jerca, od kje pa ta narcisoidnost? Zakaj pa to ne?
Ne, to sploh ni narcisoidnost. Ampak ljudje se pač moramo zavedat pač tistih okvirov, ki nas pač pritičejo. To kar si mi prej rekel, če bi šel vodit zabavno oddajo, mislim da ne. Mogoče kot gost že pridem, drugače pa ne.

To je v bistvu bil celo hitro potezni šah, sem opazil. To je bil hitro potezni šah. Jo sprejmemo v športno uredništvo, bi šlo to?
Ja, samo če bi imeli kaj prenosov šaha. Dobro, gledalke in gledalci, po oglasih boste videli vse, kar se dogaja z novim kadilskim zakonom.

Gospod Peterle, če se boste odzvali, pripravljeni smo dati v naslednjo oddajo še eno kletko!

A vidita tole, kaj se dogaja? Franci, Jerca?
Gospa in gospodje, a morda izkoriščate še zadnje čase, ko ni zakon o prepovedi kajenja v obtoku?
No, no, kako se pa obnašate gospod Hribar?

Aja?
Gledate nas kot črno živino, počutimo se kot izobčenci. Ja, človek še pipe ne more v miru skaditi, lepo vas prosim. Oprostite, ampak meni je vse smešno. Prava katastrofa, a si ne smem v miru enega prižgati po dobro opravljenem projektu z evri. Kaj me gledate Jerca ali vas res tako moti ta cigaretni dim.
Ja, mene v bistvu res moti ampak o svojemu zdravju pa boste vi odločali. Samo ne vem kako se boste zdaj v koaliciji uskladili.
Mene pa nič ne moti!

v restavracijah in lokalih prepovedali čevapčice in pomfri? Kdaj bodo pa prepovedali, da ta vlada vodi državo? Čakajte, čakajte, Svetlana, ampak če kdo vdihuje zraven maščobe, ne škodujejo, ne?
Ja, ne vem če je res. Vedno, ko grem mimo restavracije s hitro hrano, tako smrdi po prežganem olju, da imam pljuča polna holesterola. Holesterol, holesterol!
Koliko stane državo zdravljenje raka na pljučih, pomislite malo na to!
O tem bi se dalo razpravljati ja. Za proračun smo kadilci najboljša stranka. Jaz ne vem, kako bomo krpali luknje, če ne bo več nihče kadil.
Predlagam, da uvedete davek na ne kajenje. Res ne boste poskusili?
Ne, ne bi hvala. Pojdite stran s temle! Poglejte, gospod Hribar, prepoved kajenja je svetovni trend. Morata nas, ne samo razumeti, da bi bili radi del razvitega sveta in tako naprej, tako naprej, tako naprej.
Ampak vi pa kadite pipo, minister Rupelj, zakaj pa to?
Ja, jaz ne morem pomagat, kot zunanji minister si ne morem privoščit, da ne bi kadil pipe. Nenazadnje je pipa miru ena najstarejših diplomatskih metod.
Oprostite, jaz pa iz pipe točim vodo in je ne kadim!
Mojo osebnjo mnenje je, da kajenje zbližuje ljudi. boste videli po sprejetju zakona. Jih bo več pred lokalih kot pa v njih.
A mislite, da bo to res? To bo tako kot z Liberalno demokracijo Slovenije, več jih je zunaj kot pa notri! Life is good, življenje je lepo!- Čakajte Jelko!

Jaz sem mislil glede gospoda Ruplja.
Kek je mislil, Kek je mislil!
Verjetno vam gospa Meta nabavlja tobak, tako da so njena pota v trgovino povsem službeno. Dajte, gospod Kek, ne pretiravajte in ne prilivajte spet olja na ogenj, za vse te novinarje. To ni smešno! Vi kar nekaj govorite, to vse skupaj nima smisla, da se sploh karkoli pogovarjate.
Morda bi morali poskusiti z vodno pipo!

Jerca, kaj zdaj pravite na to? Poročila imate zvečer, kako boste to?- Čez kakšno urico, mislim da bolje, da sploh ne omenjamo.- Živel kongres Liberalne demokracije Slovenije! Živel predsednik Liberalne demokracije Slovenije! Nazadnje, da sem bila v njegovi bližini se ne spomnim, da bi, kaj join, še kakšen cigaret in kozarec vina je bil precej daleč, tako da.
Težki časi zahtevajo težke odločitve. Gospa Svetlana, kako vi gledate zdaj na to, na eni strani en pipo, en cigaro, en joint?
Kako gledam? Zelo temno, ker imam sončna očala.
Sončna očala so najboljša za stranko, ki propada.
Franci, kaj bo zdaj s tem kadilskim zakonom? Bodo lokali prazni?
Ne bodo, ampak prišli bodo tisti, ki do zdaj niso hodili, ker jim je smrdelo ali pa niso mogli. Starejši ljudje vem, da težko gredo v tiste lokale, ki so zakajeni, pa bodo zdaj šli.
Smrdi tisto vaše blato na Rock Otočcu.
Dimitrij a bi potegnil en joint.
Ne, ne bom res, hvala lepa!
The best je. Ko sem bil v Severni Koreji, je bilo podobno!
Doktor Rupelj, vi ste tak alternativen človek, ste kaj poskusili kaj takega, kot gospod Kacin?
On je vlekel samo ljudi za nos.
No, to je šlo pa zdaj že malo predaleč vse skupaj!
Liberalna demokracija slovenije propada, ker ni več Ruplja!- Čakajte Jelko, vsi vas gledajo, dajte se malo umirit!
Krasno da me vsi gledajo!
Dajmo še gostom pustit besedo. Zdaj situacija je malce čudna, Franci, Jerca, lahko zdaj političnij škandal iz tega nastane? Vi kot novinarka dnevno informativne redakcije, je to zdaj dat za na prvo stran, na 111 teleteksta?