Odprti kop - Hribar: Mednaordna razstava velikih ptičev

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 31. marec 2007, Vse oddaje

Prejšnja: Vladoti 2007

Naslednja: Psihoanaliza slovenskega političnega prostora

Dober večer! Pride ena gospa, taka luštna, živjo Sašo, živjo, zdravo, kako kaj? Fino. Študiram od kod jo poznam, pa sem si mislil, ah, ljudje te poznajo, si pač vsakega ne zapomniš. Oddaja gre? Sem rekel, ah, tako, ni ne vem kaj. Nič viktorjev? Sem rekel ne, kaj hočemo, se pač zgodi. Slabo lobiramo, se ne znamo obnašat. Je rekla, jaz sem imela pa kar dobre odzive. In jaz, kakšne odzive? S čim se pa vi ukvarjate, kdo pa ste? Pa je rekla, mesec dni nazaj sem bila vaša gostja. In sem začel razmišljat, a takole se začne?

Ne veš več, kdo je gost, potem ne spoznaš več ljudi okoli sebe, potem pa samo še ležiš. Potem pa preberem en časopis, kjer ena ženska, ki ravno tako kot jaz, jaz prodajam sebe, ona pa tudi prodaja sebe, samo da ima ona številko nič in še nekaj devetic pa nič, in je rekla, da si pač nobenega gosta ne zapomne, ker je profesionalka. In ni obremenjena s čustvi. In zdaj ugotavljam, jaz sem v bistvu profesionalec. Z mano ni nič narobe, gledalke in gledalci, oddaja bo pefrektna, na nivoju profesionalca!

Predsedniški dvoboji. Kaj imate to vi zaene ljudi? Joj, gledalci, a si vi predstavljate? Gledate kaj zdaj soočenja, pa te preliminarne zadeve? A bo Pahor predsedniški kandidat? Pa stranka bo vse naredila, da ne bi bil, ali bo Lojze Peterletov, ali bo... Kdo se bo pač boril? Mi se bomo borili. Mi se bomo borili in to je res. To je čista resnica. Zdaj me še popolnoma ignorirajo, pravijo, Hribar se heca, to ni nič res. Kaj bojo, ko bojo naenkrat imeli kandidata, Corleonovega kandidata. Kakšno sceno bomo naredili, pa tudi če naredimo v stilu Krambergerja. Deset odstotkov in bomo tako zmagali, da si vi še mislit ne morete. Ker zdaj je že četrtfinale in dva kandidata. Emil Šmid prihaja iz Gornje Radgone. Pojavlja se pod umetniškim imenom Anton aus Tirol. Pravi da težko gleda, kako Slovenci postajamo jodlerji.

In drugi kandidat je Alojz Koren, doma iz stare ceste, zavezama se za malega človeka, je za odpravo celibata in za pravice istospolnih partnerjev. Predsedniška kandidata, tokrat želja našega botra, Don Corleona, da vama postavi vprašanje. Izvolite, Don!

Sta razumela?- Če bi bila izvoljena, kakšno mesto bi dobil Picolo v vašem kabinetu?
Ja, pri meni bi Pikolo skrbel za protokolarna prevozna sredstva in ko bom vse avtomobile zamenjal in kupili bomo kočijo in vanjo vpregli lipicance.
Alojz?
No, jaz bi tako rekel, jaz nisem prevdaren politik, da bi nekaj na pamet obljubljal. Prvo bomo ugotovili vse njegove intelektualne sposobnosti, kakor tudi njegova razmišljanja in potem mu bomo določili mesto v našem kabinetu, ker si to zasluži. To je prva stvar.

Dobro, dobro!
Hvala lepa! Druga stvar je pa v tem... Lojze, Lojze! Zdaj ste pa že profesionalni politik, ne pustite voditelju do besede. Kar vzamete si čas, ne?
Ja, to je moja mana. To pa ne bo šlo več tako naprej. Zdaj pa gremo na resno temo in sicer, kandidata imata sto sekund časa, vprašanje je pa sledeče. Kaj pravita o akciji Marjana Podobnika, da pripravlja referendum za vstop Hrvaške v Evropsko unijo? Lojze prvi.
No, ta akcija je meni popolnoma nesmiselna, ker v naši državi je žal stvari še polno, katere se morajo urediti pred tem. Mislim, da nam je zadnja briga, ali bo Hrvaška v Evropski uniji, ali pa ne. In mislim, da to vseeno Marjana Podobnika ne zadeva. In ne njegovega brata in ne koga drugega. Tako. Ali bomo mi proti ali ne, je vprašanje, oziroma ne vpliva na odločitev tega. Evropski uniji je v interesu, da ima čim več ljudi in držav pod seboj. In s Hrvaško imamo mi pravzaprav ene normalne odnose in mislim da...
Lojz krasno! Ampak ste pa pravi politik, v enem stavku bi lahko vse povedali. Anton aus Tirol?
No jaz pa za razliko od mojega kandidata absolutno podpiram to akcijo od Podobnika. On je že leta nazaj pokazal, kako se nesimpatično zna rokovati s Hrvati. In mislim da je prav, da vsaka država na južni meji pokaže, kdo je glavni. Če pogledate kaj Heider in Avstrijci delajo, ko bom predsednik, bom pa prekinil na severni meji takšna dejanja.
Hvala lepa. Torej, gledalci in gledalke, iskrivo mnenje, soočenj obeh kandidatov, glasujte, kdo od njiju si zasluži uvrstitev v pol finale. Ali Anton aus Tirol, ali Lojze...

Kaj je to, gorenjski slavček ali kaj?
Ja, ja, ja... Kakšen gorenjski slavček, o čem pa govorite gospod Hribar? No, ne vem o čem, ugibam. Nekaj sem slišal...
Poglejte, jaz sem tukaj, skupaj z gospodom Arnoldom iz Kalifornije, sopredsedujoča v mednarodni žiriji, ki ocenjuje največje in najbolj udomačene ptiče na svetu. Letos je sodelovalo kar 169 držav.

To je pa takšna številka kot olimpijske igre, nekaj podobnega!

No pa dajva, Arni. Takole, v super finale sta se uvrstila, ameriški orel in slovenska sova. Bravo, bo kakšen aplavz, publika?

Hvala lepa za aplavz, hvala v imenu svoje, moje in moje sove.

Slabo se izraža, tale tvoj orel. Moja sova je neprimerno bolj artikulirana. Daj povej, sovica, kaj si pojedla za zajtrk.

Rekla je, daje za zajtrk pojedla šinkovca.

Zakaj pa ne? A je sova kriva, da nimamo sinhronega prevajanja. Lepo sem slišala, ko je rekla, da je pojedla kosa.
Ne kosa, rekla je šinkovca.
Aja. Kdaj bo pa kosa, a za večerjo?

Kaj je povedal?

No, pustimo, tega odgovora ne morete priznati. Tukaj pred žirijo ni državnih skrivnosti.
Se popolnoma strinjam gospod Janša, pravila so vendarle pravila.
Vaš orel, gospod Bush, je že lani zmagal v sumljivih okoliščinah, zato bomo letos bolj previdni.

Preprosto zato, ker smo našo sovo šele pred kratkim uspeli zares ukrotiti in jo udomačiti.

To je kompliciran postopek, najprej je bilo treba med sovinimi peresi treba najti tista črna peresa, ki jih je vseskozi skrivala. To ji je omogočalo, da je letela brez nadzora. Ko smo ji izpulili ta skriti fond črnih peres, sova ni več mogla samostojno letet. Zdaj me uboga kot kakšna domača žival.

No, ali to pomeni, da imamo zmagovalca, Arni?

No, to preprosto ni fer, zakaj mora biti ameriški orel zmagovalec že osemnajsto leto zapored? To ni pošteno! Vsak planiški orel je bolj intelegenten od ameriških!

Gospod predsednik, jaz tukaj ne morem nič, žal mi je, moj glas pride do izraza samo na velikem odru.

No, če je pa tako, pa lahko greva, sova. Naslednje leto se bova uvrstila in vrnila še močnejša. Naučil te bom, kako se je z roke. Gospod premier, pa ne vem zakaj ste razočarani, biti v finalu z ameriškim orlom je vendar uspeh, se vam ne zdi? No, biti zadovoljen z drugim mestom, vedno govorijo samo o zmagovalcih, ne pa o drugih mestih.
Hvala lepa gospod premier. Po oglasih, gledalke in gledalci, pa boste spoznali žensko, ki je tolikokrat že pristala na dnu, pa se je vsakič uspela pobrati.

Prvo mesto, svetovno prvenstvo leta 2004, tretje mesto svetovno vojaško prvenstvo, drugo mesto svetovno prvenstvo, prvo mesto svetovno prvenstvo, tretje mesto svetovno prvenstvo, prvo mesto svetvovno prvenstvo, drugo mesto svetovno prvenstvo, Paraski 2001, prvo mesto evropsko, prvo mesto evropsko, prvo mesto evropsko, svetvovno prvenstvo, svetovno prvenstvo, drugo mesto svetovno prvenstvo.

Človek bi rekel, kakšna miljarderka? Je pa v vojski. Irena Avbelj.

Živjo Sašo!
Irena, kolikokrat svetovna prvakinja? Petkrat,

desetkrat, dvajsetkrat?
Saj ne vem točno.
Pa kakšen občutek je, ko si že desetič ali enajstič, ah spet sem svetovna prvakinja, jaz imam že vrh glave. A je tak občutek?
Ja ne, takrat, tisti trenutek ne. Tega se je res nabralo, ampak vsak tisti naziv je svoje doživetje. Saj veš kaj si v to vložil, da je to že toliko časa, vseh skokov se potem spomneš, tako da...
Ali ni bolje, da si desetkrat svetovni prvak, potem pa enkrat izpadeš že takoj na začetku, pa imaš spomin na to. Vsaj veš, za kaj je šlo. A ni bolje? Ja, tudi to je bilo, vsaka taka stvar...
Vas bom jaz treniral, pa se bova posusila na ta način promovirat.
No, da vidimo, kako bo šlo.
Irena, v vojski ste zaposleni?
Ja.
Ste se že vozili s Patrio?
Ne.
Ne?
Ne.
Kakšno je to vozilo? A je res tako nobel notri, plazma in stereo sistem, ker je zelo drago bilo? So vam kaj povedali, kako to izgleda? Baje imaš notri bar. A res?
Ja, ja, to je perfektno notri.
Ja to bi pa jaz šla pogledat.
Pa vodna postelja.
Ja, to imate pa vi neke posebne informacije, jaz o tem nisem slišala.
Res? Ja jaz pač sklepam, ker je bilo zelo drago.
Ja če bi bilo to res, bi šla pa jaz to z veseljem pogledat.
A imate vi kot vojakinja kaj kontakta z ministrom?
Zelo redko.
Kako pa, jaz si ne predstavljam kako pridete vi zjutraj v vojsko. Morate takoj v mivko it in kaj s kako lopatko kopat ali kaj?
Ne.
Ni tega?
So različne enote, ampak meni na srečo tega ni treba.
Ampak, pri teh letih si predstavljam, kaj dela ženska v vojski? A so res te vojaki, sem nekaj slišal, da kar nekako punce napadajo, te častniki ali generali ali desetarji, saj ne vem?
Ne vem, jaz bi si mogoče želela da bi bilo tega več, do mene ničesar od tega ni bilo. A res?
Ne.

Torej, spoštovana dekleta v vojski, tega bi lahko bilo več, kot je povedala Irena Avbelj. To je čista dezinformacija potem, ne?
Jaz nimam teh izkušenj.
Irena, kdaj vi proporočate padalstvo? Kaka ambiciozna mamica, kdaj naj vpiše sinka, že v vrtcu?
Ja, jaz bom tako rekla, majhni otroci so že tako vsi živahni in poskočni, tako da tam ni treba. Zdaj pa tako, če si zelo ambiciozen in da bi hotel, da se otrok s tem ukvarja, pa mislim, da se vse slej ko prej obrne proti tebi. Kako?
Ja, tist kar si ti želiš za svojega otroka in mogoče njemu to ne ustreza, jaz mislim da to ne bo šlo. Da je bolje tak način, da otroku to predstaviš, da si on sam želi. Na tak način bi pa potem mogoče že šlo.
Nosečnice lahko skačejo? Ja.
Res?
Ja. Saj to ni bolezen.
Ja vem, ampak... Zanimivo!

A je res, ne mi reči, da sem bimbo, to si potem mislite po oddaji, Irena, ampak a je res, da če padaš prosti pad, da telo nekako diha in da sploh ne dihaš vmes?
Dihaš.
A dihaš vmes? Ne, slišal sem nekje, da se telo prepoji s kisikom, da je dihanje vpošasnjeno, a je kaj resnice na tem?
Jaz sem že velikokrat razmišljala tako, če vmes diham, ker nikoli nisem sploh mislila na to, ampak jaz mislim da ja, ker ta prosti pad je časih tudi preko minute in mislim, da bi bila zelo zadihana. Dihaš.
A vas je kdaj mikalo, da bi s kakšnega zvonika skočila, tako kot delajo takšni ekstremisti, ali pa s kakšne stolpnice, da bi šli tukaj gor, na nebotičnik in se dol vrgli?
Ne, to je zame malo prenizko. Vsaj tristo metrov. Enkrat sem šla z enega mosta skočit, ki je imel 270 metrov, ampak to je bilo kar nekaj let nazaj, zdaj pa tega več ne delam.
Irena, skoki v tandemu, to turisti skačejo, a se ti lahko kaj zgodi?
Seveda se lahko, vedno se lahko kaj zgodi. Kaj se lahko zgodi? Da te kap, to je prvo? Hiperventilacija? Ja to pač ne veš, padeš v nezavest, kakšen bruha.
Drugo je lahko to kakšno darilo od tvojih najbližjih. Če se ti lahko kaj zgodi.
Ja, s kakšnimi dobrimi željami.
A lahko recimo nekdo, ki je začetnik, vi kot inštruktor, ali lahko kak položaj roke da, ali ga kakšne proteza zamaje, da pride v takšno vrtenje, pa se ne da ustavit?
Ja seveda, to je možno, zato so pač te inštruktorji, tandem padali šolani, da rešujejo te situacije. Se pravi, preden bi prišlo do tako hudega vrtenja, je pač treba to zadevo rešit, ali pa čimprej padalo odpret.
A vas je kdaj mikalo, med letom, a se to dogaja, tako kot življenje za življenjem, da vidite kakšen tunel in da ne bi padala odprli, da se vam zdi brezveze padalo odpret? Ne?
Ne to ne, ampak takrat v prostem padu, ko veš točno do katere višine lahko letiš, ampak včasih je tak občutek, da bi kar še letel, ampak veš, da je tista tvoja meja in da moraš odpirat.
Te prime, že zemljo čutiš, pa bi še kar letel?

No, samo tisti tvoj nagon po življenju je še vedno močnejši, tako da vedno odpiraš. A kdaj letite tako za užitek, ali vedno razmišljate, kako boste z nogo zapičili enko in nulo noter?
Ja, jaz moram reči, da je žal tako, da je vsak skok namenjen treningu in teh skokov je izredno malo. Si pa želim, saj verjetno takrat, ko se bom nehala tekmovalno ukvarjat, bo pa teh skokov več.
A je res tudi to, da se med letom lahko zelo zaljubiš in da se ti hitro kaj prikaže, takoj veš, ali je Bog ali ga ni, a se vam je kdaj zgodilo kaj takega?
Sašo, vi mislite, da smo taki sanjači ali kaj?

Kaj med letom razmišljate? Ste kdaj na kakšnega zajca padli, na kako srno?
Ne.
Ste presenetili kak par v grmovju? Ne?
Saj ne vem, kdo bi bil bolj presenečen takrat.
Ja potem je pa to čisti dolgčas. Prosti pad ima svoje lepe stvari. Dovolj.
Kaj se dogaja takrat, kaj je to lepega med prostim padom? Jaz tega še nisem občutil, dajte mi to pričarat. Kaj je to?
Ja, jaz vedno pravim... Kaj je bolje, biti nasekan, ali prosto padati?
Ja, kje je prava meja, zame je prosti pad, absolutno. Če si nasekan, je naslednji dan še vedno tisti težaven.- Če je pa prosti pad predolg, pa naslednjega dne ni več.
Ja, to je tudi res.

Irena, jaz bi se z vami pogovarjal cel dan in celo noč. Ali pa celo noč. Dobro, pustimo zdaj to. Zdaj si bova z Ireno ogledala nastop. To pa je, ne boste verjeli, Natalija, prijateljica, osebna prijateljica Paris Hilton.

Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, nocoj bo naša tema okolje. Moj gost bo eden tistih redkih politikov, ki se dobro zavedajo, kam nas peljejo podnebne spremembe.

Posnel je film, ki je ljudem omogočil neprijetno resnico. Tukaj je nekdanji ameriški podpredsednik, Al Gore.

Gospod Gore, to je televizija. In luči potrebujemo, ker če ne bi bilo luči, bo se zgodilo tole.

Bi se radi pogovarjali v temi, gospod Gore?

V enaindvajsetem stoletju se ne mislim pogovarjati ob svečah, ali lahko prižgete luči prosim. Zdaj vas bolje vidim, gospod Gore. Poznali smo vas kot človeka, ki je izgubil prve volitve,

proti Georgu Bushu, tukaj sta na sliki, ne? To je on. Zdaj ste poznani kot filmar, imate celo oskarja. Kaj je lažje dobiti, oskarja, ali premagati Georga W. Busha?

Aha. Torej je biti lažje okoljevarstvenik, kot politik?

Nekaj podatkov imam o porabi elektrike v vaši hiši. Baje, da naj bi na leto porabili kar nekaj deset tisoč dolarjev?

Ja, lahko bi dobili pljučnico. Vi opozarjate v vašem filmu o težavah medvedov na severnem polu. Ker na južnem jih ni. Na severnem polu.

Mislim da temu ni tako, kajti mi imamo ministra za okolje in prostor, gospoda Podobnika, ki se že leta in leta ukvarja z reševanjem polarnih medvedov. Mislim, da je tam tudi televizijska ekipa.

Ja, se pač ukvarjamo. Gospod Jerman, se slišimo, ste tam? Kako napreduje reševanje?
Ja, pozdravljeni gospod Čolnik, pozdravljena Slovenija! Tukaj v okolici Nove Furlandije, blizu severnega težaja je izjemno hladno. Imam občutek, da tudi medvede zebe, ker se tukaj, kot lepo vidimo, stiskajo v skupini. Z mano je gospod minister, Podobnik, ki bo o reševanju polarnih medvedov povedal kaj več. Izvolite minister!
Hvala lepa, tudi jaz bi rad povedal, da je mrzlo. Tukaj je zelo napeto, spoštovani kolegi. Medvedi so nezaupljivi. Kot vidite, se tale ledena plošča pospešeno topi in mislim, da medvedi ne razumejo, da jih poskušamo rešiti in odpeljati nekoliko bolj severneje, kjer se led zaenkrat ne topi tako intenzivno.
Oprostite gospod minister, ampak tale reflektor tako sveti, da občutno pripomore k taljenju ledu. Ugasnite to. To pa ne, to je že pritisk na neodvisne novinarje. Kako naj potem snemam brez luči? Vse bo temno in nihče ne bo hotel objavit takšnega prispevka! Medo, medo! Medo, ja pridi sem, medo. Ja pridi, saj ti ne bom nič naredil. Gospod minister, se opravičujem, gospod minister, mislim da jih takole ne boste privabili. Imate kakšno ribo, kakšen med ali kaj podobnega?
Ne, nimam, nimam. Zakaj bi jih metali na finto. Saj sami vidijo, da smo jim prišli pomagat.

Problem je, ker se tale plošča vse bolj pomika proti jugu in s tem postaja vse manjša in manjša. Vse se krči. Medo, medo.

Vi morate vedeti, da je minister Podobnik izjemno pogumen človek.

Kako gre, minister, lahko poveste, kako napreduje reševanje? Ja slabo, kaj sprašujete, saj vidite. Odložite tisti mikrofon in mi pomagajte. Bojijo se kamere in reflektorja. Dajte odložit tisto, no.
Medo, pridi, medo, pridi sem!
Kako pa jih mislite preseliti v severne dele, mislite, da bodo šli z vami?
Medo! Tukaj imamo zasidrano ladjo, poglejte, to je ruski ledolomilec Visajolovič.

Perfektna ladja! Tam vidim gospoda Bučarja. Je to gospod Bučar?

Ja, to sem jaz, gospod Čolnik! Tole ladjo so nam v okviru kliniškega dolga odstopili Rusi. Za slovenske ozemeljske vode je pač prevelika in če bi se recimo zasidrala v Kopru bi lahko imeli probleme s hrvaškimi teritorialnimi vodami.
A to pa ni res, gospod Bučar! To pa ni res! Piranski zaliv je dovolj velik za tole ladjo, tega ne boste govorili. Tega ne boste govorili! Je pa res, da to ladjo v tem trenutku bolj potrebujemo tukaj in zdaj, na tem mestu.
Pa kaj sem zdaj to prav slišal, se vidva mogoče kregata? A boste še kaj dodali, gospod Podobnik?
Ne, nimam kaj dodati, hvala lepa! Medo, medo!

Gospod Gore vas sprašuje, zakaj imate v roki sprej, če nam lahko pojasnite?
Jaz ne vem o čem govorite, vprašajte Podobnika.

Bom jaz vprašal.
Gospod minister, zakaj gospod Bučar na ladji uporablja spreje?
Kakšne spreje, o čem pa govorite? Kaj se dogaja France, hej, kaj se dogaja!
Gospod Podobnik, zmanjkalo mi je sprejev!
Kako zmanjkalo? Kaj pa govorite?
Nič ne slišim, še enkrat povejte!
Ja, o sprejih govorim, a me slabo slišite? Vse bom pošprical, zdaj pa že izgledajo kot pande.
O, gospod Bučar, pazite malo na svoje besede, a ne vidite, da je tukaj Jerman. A ste res porabili vse zaloge?
Kakšne zaloge, o kakšnih sprejih govorite, a mi kaj skrivate, kot novinarju?
Dobro, zdaj tudi mene zanima, kaj so tukaj na ladji te pande?
Joj, vse smo zamočili! Gospod Bučar, gospod Bučar, a se nisva dogovorila, da to počnete diskretno?
Pa kaj diskretno, kaj se gresta vidva tukaj? Takoj mi povejte, minister, kaj skrivata?

Ne, ne morete, gospod Gore. Žal mi je, žal mi je, da sem svetovne okoljske probleme izkoristil za reševanje notranje političnih težav. Zelo mi je žal, opravičujem se vsej mendnarodni skupnosti, sram me je, priznam da me je sram.
Zakaj se tukaj opravičujete, zakaj vas je sram, gospod Podobnik, imate kaj masla na glavi?
Poglejte, spoštovani kolega, jaz tukaj ne rešujem polarnih medvedov ampak iz Slovenije na severni tečaj švercam rjave kočevske medvede. Kolega Bučar jih na ladji barva v belo, tako da ne bi nihče posumil, da niso polarni. Pa to je škandal! Kako si upate nategovat slovensko in mednarodno javnost?- Žal mi je, res mi je žal, ampak druge rešitve nisem našel.

Pritiski v Sloveniji so tako veliki, da si medvedov ne upam več pobijati.
Ja, rajši jih prebarvate in pošljete v okolje, ki ga niso vajeni. Tukaj bodo vsi poginili.
Vem, ampak tukaj tega nihče ne bi opazil. Saj veste, kako pravijo, daleč od oči, daleč od srca.
Izjemno tragična zgodba. Tragično, res tragično.

Čakajte, no, poslušajte, kaj naj zdaj s temi medvedi? Meni se malo smilijo, takole na pol beli, na pol rjavi.
Ja kaj pa naj naredimo? Kaj hočemo, zdaj ko so odkrili našo namero, jih ne moremo pustiti tukaj. Kaj naj zdaj?
Kaj zdaj, bomo rešili polarne medvede ali se bomo ukvarjali s tistimi na ladji?
Ne vem, ne vem, najbolje bo, da polarne pustimo tu, rjave pa odpeljemo nazaj domov, kaj naj naredim?
Potem sem jaz zastonj hodil na severni tečaj ali kaj? Katastrofa! No, spoštovani gledalci, če je tudi pri vas tako, pokličite, saj veste kam, na Nedeljsko oko.

Res tragičen prispevek našega novinarja Jermana. Groza, a ne Alenka? Irena, Irena, so me že zmedli zdaj! Nič hudega.
Poznate rubriko ali- ali? V prejšnji oddaji je bil gost doktor Ziherl in je med publiko preverjal, kdo izmed njih ima kakšne posebne probleme na področju spolnosti. Poglejmo si.
Slovite kot dober teoretik in praktik spolnega življenja, ali se lahko sprehodite med publiko in zgolj z opazovanjem izberete dva primerka, ki sta spolno nekoliko bolj zavrta?

Opazujte, vendar ste strokovnjak.
Jaz sem mislil, da ste zabavna oddaja, ste mi dali pa tako nalogo.
Ste pa napačno obveščeni!

Se mi upa kakšen namignit? Nič? A je zavrt rekel ali razvrt?

Prosim?
A ste rekel zavrt ali razvrt?
Zavrt. Zavrt. Dva primerka, ki sta zavrta.
Tukaj ne vidim nobenega zavrtega.
Imate še drugo polovico. Zdaj ste bil na levici, pojdite na desnico.
A se kdo javi?

Ja, načeloma so moški bolj zavrti, bi se kakšen moški javil? Ne bi. A se vi javite?
Ne.
A se kdo javi?
Očitno nisem tako dober praktik.

Niste dober praktik. En aplavz za profesorja Ziherla.

To je bil doktor Ziherl, težka naloga, ne? Malo smo težki. Zdaj pa, Irena, tukaj je spolnost, tukaj so furstracije. Kaj boste izbrali? Kako se smejite. To mora mož... A se možu tudi smejite tako?
To pa njega vprašajte.
Katero bova vzela? Tegale?

No, dajva.
A preberem jaz, a boste vi?
Ojej!
Bom jaz prebral. Don Corleone, padre, bi si ral ogledal general štab Slovenske vojske. Ali bi mu lahko bili turistična vodička, oziroma vodička in ga popeljete na kratek ogled.
Se bom potrudila.

Bo?
Bo.
Se bosta mogoče s patrio vozila?
Po general štabu?

Po general štabu.
S kakšnimi modelčki mogoče.
Gospa Avbljova, zdaj vas pa čaka naša psihologinja, Evfigenija.
Pozdravljeni! Dober večer!
Dober večer.
A veste kaj se meni zdi... En testek bova naredili, če ste za to. Saj ne bo nič hudega.

Včasih se mi zdi, takole ko vas kdaj gledam, da vas je še vedno strah skočit s padalom.
A vas je strah, a ne, da vas je strah? Ja, včasih pa res.
Dajva ta strah premagat.
Kako bova to premagali? Dajte stopit na tale stolček. To bo kvazi padalo. Dajte si tole padalo gor. Saj ni padalo, so knjige notri, ampak da bova navajeni.

Dajva stopit sem gor, pa bova skočili. Dajva, kar skočite.

A bi mene malo prijela, prosim?
Vas bom ujela! Dajva! Vas je malo strah?
Ja.
A ne gre? Dajva skočit, no. Dajva. Dajva roke. To je tako nizko.
Dajte skočit. Hop! Dajva!
Hopa!
Ja super! Zdaj je pa bolje, zdaj je pa bolje!
Oprostite, ampak padalo se pa ni odprlo, a ne?
Kaj pa drugo?
Saj je samo eno.
A res, a smo pozabili enega?
Ja, samo en nahrbtnik si imela.
Ojej. Dobro je. A sva premagala ta strah?
Boljše je.
Dajva to stran.

Marija! Takole, tale strah se mi zdi, da sva premagali, če se ne motim. Zdaj pa me še zanima, takole skačete s padalom, potapljate se, sami adrenalinski športi vam grejo po glavi. A kdaj kakšno pesmico zapojete takole? Ali kadj kakšno sliko narišete doma?
Ni časa, vedno sem v zraku ali pa pod vodo.
Pa nikoli ne pride do kakšne furstracije, takole? Potem pa rajši kakšno lepo pesmico poslušam. Alica v čudežni deželi je skočila, pa je padla na tla in je zajčka vidla. A se pri vas nikoli to ne zgodi?
A da bi jaz kar zajčke videla na pristankih? Saj mogoče bi bilo pa lepo.
Bi bilo lepo? Ja, včasih.
Ste pa kar mirna, veste.
A res?
Zelo zanimivo se mi zdi, ja.
Ja saj, včasih je treba pri teh stvareh biti kar zbran in miren.
Evfigenija, zadovoljni?
A to je kaj alkoholčka notri?

Kdaj kaj popijete, ko skočite s padalom?
Rajši ne. Rajši ne, ja. Ni v redu to. Kako? A veste, gospod voditelj, da me je pa prijelo, da bi pa s padlom skočila.
Res? Ja, ker je gospa zelo mirna in se mi zdi, da najdeš samega sebe tam na osem tisoč metrov.
Ja, zmenite se Evfigenija, jaz tukaj ne morem posredovat. Bi pa prosil, če mojo gostjo odpeljete, ker za naslednjo bom imel dva gosta in rabim dva stola. Bi šlo?
Bi šlo.
Prosim, izvolite.

Gledalke in gledalci, saj o marsičem nimam pojma, ampak popoln analfabet sem pa, kar se mode tiče. Mode. Baje slovita kot genialca. In to kreatorja. Erik Maj Potočnik in Matjaž Ploščenjak!

Dama, dama je bila vmes?
Ja.
To pa je?
To je pa najin model.
Vidva vedno hodita z modeli skupaj?
Ne, to ni res. Ne? No, ampak to me je presenetilo, nisem pričakoval.
Kaj naj rečem, spremstvo.
Ampak se mi zdi, če bi imel modelarja, bi tudi prišel z avijončkom v roki.
Najbrž, predvidevam.
Erik, Matjaž, večkrat vaju vidim na družabnih prireditvah. Vaju je kar veliko videti.
Ja? Res?
Ukvarjata se z modo. Jaz bi zdaj težko ocenil. Laično mnenje, to še kar nekako gre, to se mi pa zdi, da so vas vrgli iz nogometnega kluba.
Ja, ja, ja, in to iz italijanskega najbrž?
Ja.
Ja, ja, Napoli.
Jaz sem enkrat prišel na oddajo in so mi rekli, da sem kmetavz. Kakšna je razlika, da si oblečen dobro ali kot kmetavz?
Zdaj, jaz bi predvsem tukaj rekel, da je razlika v tem, kako določen človek nekaj nosi. Zaradi mene je lahko človek v šuškovi trenirki, ampak če mu to paše, če izgleda dobro v tem in če se dobro počuti, zakaj ne.
Se pravi, je lepo, da se človek nosi.
Tako.
Vidva hodita po družabnih prireditvah, kateri Slovenec je dobro oblečen. Da rečeta, to je pa špica.
Tukaj lahko izpostaviva po mojem definitivno Judito Trepelj.
Koga?
Judito Trepelj. Dobro, to je spet modni svet.
To so vajini krogi. Šušmarite, ne?

Kaj pa vem? Recimo od Alenke Godec bi skoraj vedno lepe stvari pričakoval.
Aha.
Alenka je ena od tistih malo bolj stilskih Slovenk.
Alenka Godec?
Ja, tako je.
Sploh nisem bil pozoren. Kateri je pa tako oblečen, da bi rekli, tale je pa prišel iz štale?
Po mojem nobeden, ki se pojavi na takšnih prireditvah, ni ravno oblečen, kot da bi prišel iz štale.
O, so, so!
Jaz bi prej rekel, da mogoče ni oblečen sebi primerno. To se spet smešno sliši, odvisno kako kdo parceptira to zadevo. Ampak jaz bi rekel, da misice znajo kar pošteno včasih mimo udarit.
Pa kje to vidite, da mi mo udarijo, kaj je to recimo?
Za to moraš imeti oko. Če bi našo Bibo pogledali za šankom, kaj bi rekli?
Bibo? Da ima lep nakit.
To je vse?
Zaenkrat ja.
Biba, to je pa hudo, kaj?
Ja, no, počasi, človek mora izdelati mnenje. Nakit je v redu.

Škofijsko gimnazijo ste delali?
Tudi.
So vam bile mogoče nune inspiracija za naprej?
Ne da bi posebej opazil.

Ne? Ste kdaj razmišljala, da bi kakšnega duhovnika oblekla, glede na škofijsko gimnazijo?
V bistvu škofijska gimnazija pri mojem ustvarjanju nima nobene veze.
Ja? Ni to vplivalo kasneje na poduhovljenost?
Ne.
Vi ste pa študirali nekaj, pa ni šlo.
Ne morem reči, da sem nekaj študiral, pravzaprav se jaz za študij nisem odločil, ker se mi je zdelo, da znanje, kar se tiče mode, lahko naberem precej bolj sam.
Kateri študij je bil to? Organizacija?
Ne, ne, to je Matjaž imel, on je imel mednarodne odnose.- Česa niste razumeli?
Razumel sem.
Katera država vam ni šla?
Razumel sem vse. Ampak preko teh dveh let, ki sem jih preživel na FDV- ju, sem ugotovil, da to ni zame. Dve leti ste rabili za to?
Ja, dve leti sem rabil. Kaj ste pa vmes delali, te dve leti? Kako človek kar naenkrat ugotovi, to pa ni zame?
Ne vem. Jaz sem zelo tak, da poskušam, vselej če se nekaj spravim delat, poskušam dokončat. Eno leto je še vse šlo brez problemov, naslednje leto pa so se začeli dvomi pojavljat in to je bilo to.
Je faks, je problem, ni faksa, ni problemov. A ni v redu?
Recimo.
Zdaj pa skupaj sodelujeta. Sem prebral, da pričakujeta nekaj od mesta Ljubljana, da vaju financira, da spoznava ene kreacije?
Resno? Kje ste pa to prebrali? To so notranje informacije, udba in take zadeve. Recimo... Jaz bom tako rekel, odvisno ali se bo pojavil konkreten interes, ali se ne bo. Če se bo pojavil interes, bova zelo vesela, če se ne bo, bova poskušala delati dalje. Lahko morda drugje. No, v štadionu imamo nogometaše s kakimi volančki?
Ne, ne, to niti ne bi rabili.
Ne? Kaj pa?
Veš to je tisto, govoriti o osebnosti ali pa ne osebnosti. Volančki pri nogometaših, ne.

Ne bi šlo? Ali pa župana, župana lahko oblečeta.- Župan je popolnoma v redu oblečen.
A je v redu oblečen?
Ja, mislim da je definitivno bolje oblečen kot minula županja. To pa definitivno bolje.
Zdaj bomo pa prvič v zgodovini rekli, kaj pa izvoljenka od premiera Janše, Urška?
Premalo opažena. Veste, to je... Pravzaprav se blazno ne ukvarjava s spremljanjem medijev in ljudi. mogoče sva, kar se tiče tega, malo...
Zaspana.
Zaspana v narekovajih. Tako da ne morem reči nobenega, niti najmanjšega mnenja ne morem dati.
A kaj kopirata takole? A se ti zdi?
Ja.
Potem se ti pa narobe zdi.
Narobe?
Definitivno.

Ne?
Ne.
Po mojem da ne. Ne vem, v Sloveniji... O, en je bil aksiomatičen odgovor, ne, drugi pa že izrečni, po mojem da...
Ne, da razložim situacijo. V Sloveniji sva naredila prvo modno revijo in tam sva predstavila krinolino. Krinolina je bila samo ena, ampak tukaj so bila mnenja, da je to kopija Alana Hranitelja. Predalčkanje po mojem mnenju. No pa saj je to v redu, a je to slabo?
Midva Alana spoštujeva in misliva, da je eden najbolj ustvarjalnih in kreativnih umetnikov na našem področju, ampak da bi pa hotela kdajkoli, v katerem koli trenutku reči, zdaj pa naredimo nekaj v eni smeri nekoga, to mislim da je najbolj bolna zadeva, ki jo kreativec lahko pravzraprav naredi.
Sta usekana na denar?
Ne. Nisva.
Na slavo?
Ne.
Ne.
Na oblast?
Tudi ne.- Čemu.

Zakaj sta pa prišla v oddajo?
Zakaj si naju pa povabil?

Ker sem pričakoval, da to sta.
Dobra pričakovanja so. Hvala lepa Eriku Maju in Matjažu. Po oglasih si bomo ogledali, če držijo informacije, da skupina slovenskih politikov postavlja nov višinski rekord v skoku s padalom.

Drugi del soočenja predsedniških kandidatov, zmagovalec gre direktno v pol finale. In gledalke in gledalci, brez heca, to je resničen, pravi kandidat. Ob bok ga bomo postavili, zraven Lojzeta, pa Boruta, če bo hotel zašiti svojo lastno stranko, pa še koga drugega. Vprašanja pa postavljajo gostje. Najprej Irena. Prosim.
Ja, jaz bom kar iz svojega področja. Zanima me, kako bi kandidata izboljšala stanje v slovenskih letalskih športih, v tem smislu, da bi se več Slovencev lahko ukvarjalo s temi lepimi športni.
Perfektno vprašanje, Irena! Ajde, gremo, Anton aus Tirol. Prosim?
Ja, jaz bi povedal, ker me moti, da Slovenci postajamo vedno bolj jodlarji, vsak bi lahko skakal popolnoma zastonj in v zraku bi delili tudi slaščice.
Lojze?

Ja, glede na to, da je skakanje čez plot slovenski nacionalni šport, oziroma eden od teh, bomo rade volje poskrbeli za to, da se to prenese v višino, ker nad tisoč metrov to več ni greh.

Kar se pa tiče resne zadeve, tekmovalnosti, kot je to Irena, bomo pa tudi poskrbeli, da bo bolj, kot bi temu rekli, zadovoljna.
V redu. Erik Maj, Matjaž?
Ja, tudi midva bova nekaj s svojega področja. Če sivih čevljev ni na voljo, glede na to, da je tudi vizualna podoba politika pomembna.

In če ima politik oblečen sivo moško obleko in sivih čevljev ni na voljo, kaj bi izbrala, črne ali rjave čevlje? In naj utemeljita zakaj. To je važna, utemeljitev.
Bistveno.

Prvi, Lojze?
Ja, k sivi obleki bi jaz vsekakor obul rjave čevlje, zato ker bi me prej opazili. Bistvo mode je biti ekstravaganten.

In tudi danes sem si sicer...
Dobro, dobro, še Anton aus Tirol.

No, jaz pa se vidim v sivi tradicionalni obleki, z obutimi črnimi čevlji, mislim da odgovor ni potreben.
Hvala lepa obema kandidatoma. Gledalci in gledalke glasujte, telefonsko glasovanje, še nekaj minut imate časa. Potem pa... A jaz to prav vidim?

A vi vidite tole? A je to možno? Padalci, čakajte, čakajte, kdo pa je to? Rupelj? A ste to vi, doktor Rupelj?
Ja, seveda, lep pozrav, jaz sem.
Gospod Peterle.
Ja seveda, živjo!
Gospdo Jankovič, gospod Kučan?
Pozdravljeni!
Pozdravljeni!
Ja pozdarvljeni, no! Čakajte gospod Hribar, zakaj me zdaj tako gledate? Še malo, pa bomo na zemlji. Tako.
Vem, samo to kar mi vidimo, je zemlja še zelo daleč. Zelo, zelo daleč.
Gospod Hribar, nam lahko poveste, kdaj približno bomo pristali. S Štefko greva zvečer na žur, pa me zanima, če bom točen.
Gospod Kučan, mislim da je to ekstremna višina. Irena, najprej vas. A ste kdaj videli zemljo takole?
Ne, te so pa res daleč!
Koliko visoko so po vašem mnenju?
V vesolju.
No, povejte, pet, deset minut, petnajst?

Ja ne vem...
Tričetrt ure?
Ah kje, kakšen teden po mojem.

A mi lahko poveste kaj počnete tako visoko v vesolju, no?

Visoko nad oblaki letijo štirje Slaki. Lepo se sliši, a ne? Ja, gospod Lojze, lepo.
Gospdo Hribar, najprej vam moram povedati, da je to zame povsem nova situacija. Z ministrom Ruplom že dolgo nisva tako tesno sodelovala. No, to je res, kolega Peterle, to je res. Jaz se strinjam. Nenazadnje je bilo v prvi Demosovi vladi, če me spomin seveda ne vara. Ampak takrat nisva bila tako, bi rekel, nisva bila tako... No, skratka, prosil bi te, Lojze, da me ne stiskaš tako močno.
Ja kaj pa govoriš, Dimitrij, kdo te stiska. Jaz se samo držim, da ne padem.
No, Lojze, jaz te samo opozarjam, prosim, da ne pretiravaš. Nisem namreč navajen, da mi nekdo na tak način ščiti hrbet in nenazadnje tudi mojo, mojo, bi rekel, zadnjo plat.
Kaj menite, Irena, je to prehudo? Kako je v takem tandemu?
Ja, to je kar realna situacija ampak tako si bolj živo to predstavljaš, mislim da jih zelo zebe tamle gor, pa se malo stiskata.
Ampak da se stiskata. Erik, Matjaž, je to prehudo?
Ja, no, izbrali so dobra padala, dober dizajn. Pa ne vem, dokler jim paše.
Ja, dokler vam paše, se kar stiskajte.
Meni to ne paše, ampak v redu, bom potrpel. Ja, seveda boste potrpel, saj je prijetno z mano leteti, kajne?

V redu, sta zadovoljna, ste slišali?
Ja smo slišali, kaj dosti nismo slišali, vsi se nekaj smejite, ampak naj bo.
Ampak zakaj skačete s padalom iz vesolja?
Bili smo na obisku na mednarodni vesoljski postaji. Potem pa nismo dobili prevoza za nazaj.

Ja kako? Kakšen prevoz z vesoljske postaje, kakšna redna linija mogoče, ali kaj podobnega?
Ne, ne, gospod Hribar, mi smo bili z vesoljsko raketo, pa so jo ukradli z garažne hiše.
Res? Kdo, vesoljci, gospod Jankovič?
Ne, gospod Hribar, prosim da se umirite, ker stvar ni smešna. Ukradli so ga Japonci. Videl sem jih, ko so švignili proti vzhodu in ko pridemo na zemljo, jim bom poslal diplomatsko noto, prav zagotovo.
Seveda, poslali jo bomo iz Bruslja, da bo bolj zaleglo.
To je pa res škandal, takole pustit štiri Slovence v vesolju.
No, tako je, Američani so nam rekli, da imamo dve možnsoti. Lahko štopamo, ali pa skočimo s padalom.
Točno tako, ne. Ker smo Slovenci najboljši na svetu v skoku s padalom na cilj, smo se odločili da skočimo, potem bomo pa videli, kje je Slovenija.
Gospod Hribar, glejte, moram priznati, da se od tukaj slabo vidijo kontinenti in bi mi mogoče lahko povedali, kje smo trenutno, nad katerim kontinentom se nahajamo. Ali smo nad Evropo, nad Azijo, nad Antarktiko ali kje? Bomo poskušali svetovat. Erik, Matjaž, kje bi se naši štirje Slovenci nahajali po vaše?
Jaz to vidim Sredozemsko morje. Se vam zdi Sredozemsko morje to? Pa Italija. Ne, Jadransko morje je tole. Jadransko morje, tukaj vidimo Hrvaško.
A Hrvaško vidite?
Ja, Hrvaško tudi vidimo.
Potem ste pa že blizu.
Pa Piranski zaliv.
Zakaj pa niste poskusili s figurativnimi skoki? Zakaj pa to? Saj tukaj smo tudi najboljši na svetu.
No, gospod Hribar, zdaj pa vi meni povejte, kako naj se mi štirje držimo za roke in prosto padamo, ali se vam zdi to varno? Kako naj jaz z eno roko držim Lojzeta, z drugo pa bivšega predsednika Kučana? To ne gre!

Ja, seveda, običajno je, da v hudih okoliščinah pozabimo stvari, ki nas delijo. Ampak tako hudo pa še ni, nehajte jamrati, no! No, vidim da se na padalih dobro počutite, Irena bi lahko bil to svetovni višinski rekord, kaj menite?
Ja, jaz mislim da, ampak izgleda so se odločili, da bodo šli kar okoli sveta, te sploh dol nočejo iti.
Res?
Jim je tako všeč.
Ja, a ste opazili, da vas nosi nek zračni tok?
Morda malo, ampak jaz lahko rečem, da čim bližje smo, bolj je prijetno. Mati Zemlja me kliče. Da, da, mati Zemlja me kliče.
Gospod Jankovič, je kaj simbolike, vidim da nosite gospoda Kučana?
Kakšen simbolika, tukaj ni nobene simbolike, prijatelj Milan, povej da ni nobene simbolike tukaj gor, sto kilometrov nad zemljo. Ne, to je čisto naklučje, gospod Hribar. Veste, tolikokrat sem že slišal, da naj bi jaz stal za Jankovičem, pa ni tako, kot vidite, se ga čvrsto držim.
Primi se Milan, pazi, zdaj bo malo turbolence. Gospa Irena, še eno vprašanje imam. Povejte mi, ali pravilno držim tole padalo, ali ga kaj biksam? Nimam pravega občutka. Ja, za naravnost peljat je idealno, ampak če hočete kaj dol priti, bo treba še zavoj naredit.
Ja pa kakšen zavoj? Saj dol padamo. A ne vidite, da padamo?
Ja to ni padanje, to je bolj tako.
Erik in Matjaž, kaj pa padala, tako malo dalmatinski vzorec, se vama zdi da je to trend?
Ja, no, všečna so vizualno, zelo. Sploh za tiste, ki imamo doma same pikčaste živali.- Čeprav vidva sta ljubitelja hrtov, ne?
Ja, tudi.
Sta rasista ali kaj, da samo hrte? Ne, ne, ne.
No, zdaj pa prosim, če nehate! Kdaj bomo dol prišli, jaz imam žurko doma!
Jaz moram biti na Magistratu.

Mene že dolgo časa čakajo.
Vprašanje, ali imata ta padala iz kakšne sintetike oziroma poli...
Iz česa so padala?
Iz umetnih materialov.
Iz umetnih materialov, ali imate to odrte dalmatince? To pa ne morem reči, mislim da material...
Definitivno je material kvaliteten, kupljen v naši bivši trgovini.
A si to ti dobil ali kdo je to dobil sploh?
Jaz bi še nekaj povedal, gospodje.

Jaz mislim, da je tole padalo odlično!
No, ampak, kaj če boste pristali na Hrvaškem, doktor Rupelj, kaj bo potem? No, glejte, kar se tiče odnosov s Hrvaško državo, mislim da ne bo noben problem, če bomo pristali na Hrvaškem. Če pa bo še kakšen problem, bomo pa poklicali vas za šankom, gospoda, pa bosta prišla, in se bodo Hrvati umaknili, kajti več nas je, bolj smo močni.
Doktor Rupelj, hvala lepa!
Sploh pa s tako frizuro!
Glej kakšen jumbo tamle leti!
Hvala lepa.

Gospod Kučan, gospod Jankovič, gospod Peterle, najlepša hvala. Gledalci in gledalke, s tem se poslavljamo, v kratkem boste videli rezultate televotinga, kdo je zmagovalec, ali Anton ali Lojze. Gostom hvala in adijo!

Prejšnja: Vladoti 2007

Naslednja: Psihoanaliza slovenskega političnega prostora

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Mednaordna razstava velikih ptičev