Odprti kop - Hribar: Na barikadah v Ambrusu

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 02. december 2006, Vse oddaje

Dober večer gledalke in gledalci! Razmišljate, kaj pomeni ta aplavz? Ali ploskajo vam, da sploh gledate to oddajo? Tudi lahko razmišljate. Jebela, ploskajo nam, ali smo res taki bimboti, da to gledamo? Ali ploskajo meni iz spoštovanja? Po pravici vam bom povedal, oni delajo preko študenskega servisa. Morajo ploskat, tukaj ni debate. Če ne ploska, ga naslednjič v Baru ni. Čisto ekonomska logika. Vse je ta parameter moči. Denar je tisti, ki človeka vleče v to, da nekaj dela. Če se še dobro počuti, potem v redu. Ampak pazite sedaj, kar se denarja tiče. Poustimo zdaj rome in Drobniča. To je preteklik. Ampak, kaj to pomeni, Drnovškova nova knjiga. To jaz zdaj razmišljam. Jaz se nekako poskušam orientirat na prihodnost. To pa pomeni kaj? Da si osvobojen vsega materialnega. Nobenega bogastva nimaš več. Ne rabiš, važno je duhovno bogastvo. Ampak, potem sem pa razmišljal, kaj bi bilo, če bi jaz začel duhovno rast. Jaz bi rastel, rastel in čedalje večji bi bil duhovno in hkrati reven. To kar je najlepše, da delaš razliko dveh potencialov in ta napetost je tista gonilna sila, to je bivanje samo po sebi. In bi prišel do spoznanja, da sem pa že na tako visokem mentalnem nivoju, da dojamem, da jaz vem, da nič ne vem in bi se sekiral, zakaj sem še reven zraven. Torej, ni dobro biti visoko mentalno osveščen in hkrati reven. Zato je dobro, če si mentalno bolj slab in tudi reven. In na drugi strani, če si bogat. Si predstavljate slovenskega bogataša, ki pa je mentalno zavrt. Ta človek je revež! Saj ne more izkoristit vsega svojega bogastva, saj nima nič od tega! Zato je dobro, če si materialno bogat, da si še hkrati duhovno bogat. In dobimo ločnico, bogati in reveži. In ni druge razlike! Kakšen parlament, kakšna levica, desnica, kakšna ideologija! Imam, nimam!

Gledalke in gledalci, a mislite, da se jaz ne zavedam, da nisem nič povedal. Jaz se točno vem, da nisem nič povedal!

Samo za to rabiš ogromno energije in strašen pogum. Poglejte, prav gotovo je na oni strani nekdo, ki te stvari bolje pozna od mene. In jaz zdaj te stvari njemu govorim. Pa nič me ni sram! Čakajte malo! Samo moment, gledalci, samo moment!

Gospod Podobnik, a jaz to prav vidim? Ja kje pa ste? Aja, pozdravljeni! Ja, ta trenutek sem nekje. Nekje! Pazi, da ne boš povedal, da nas ne boš slučajno izdal, Podobnik! Da nas ne bi izdal!
Ne, saj ne bom. Spoštovani kolega, pravzaprav ne smem povedati kje natanko sem. Nekje na Dolenjskem.
Dajte, gospod Podobnik, zakaj ste tako skrivnostni? A ima ta vaša misija kakšno vezo s tem, da ste zdaj šef odbora za etnične skupnosti ali komisije ali romske skupnosti, nekaj takega?
Manjšine. Ja, točno, točno, pravilno ste ugotovili, kolega! Veste, v zadnjem času pojavili določeni prostorski in okoljski problemi. Zato sem takoj začel s turnejo po Sloveniji. Imam vizijo in vidim rešitev. To je pa nekaj novega v slovenski politiki, ni?
Ja, pogleje, glede romov se je v Sloveniji napičilo veliko energije, veliko negativne energije, ki je kontra produktivna. In to negativno energijo nameravam pretvoriti v pozitivno energijo. Gospod ministe, pazite, posegate na drug resor, drugega ministra. Kako mislite, na kakšen način to...
Kolega, poglejte stvari s pozitivnega zornega kota. Še včeraj so bili prebivalci Ambrusa, Malega Hudeka, Kočevske reke, da ne omenjam Ivančne gorice, Iga ali Sostrega in tako dalje. Skratka ti vaščani so bili tako rekoč skregani med sabo.
Ja, kolikor vem, so komunicirali samo z našim novinarjem Marjanom Jermanom? Ja, tako je. Imate prav. Dajte mir, ker ne slišim dobro! Torej spoštovani kolega, poglejte, takoj ko se jim je zazdelo, da k njim prihajajo Strojanovi, so se postavili skupaj in složno postavili barikade. Stražili so cele noči in med njimi se je znova spletlo pristno prijateljstvo. Vsi medsebojni, medsosedski spori so bili takoj pozabljeni.

Podobnik je faca!
A sem faca? Se vam zdi? Hvala lepa! Gospod Podobnik, od kod prihajajo ti glasovi? Ali so z vami vaščani? Ja, tukaj za gasilskim avtom jih je nekaj. Nenazadnje imam občutek, da ne zaupajo več novinarjem. Zato so se umaknili. Res pa je, da tudi meni ne zaupajo. Avto sem moral pustiti v sosednji vasi. In pregledali so me. Vse žepe sem moral izpraznit. Celo sezut sem se moral.- Čakajte, kako boste v tej napeti situaciji začeli z vašim energetskim planom?

No ja, jaz sem še vedno optimist. Treba je delati na homogenizaciji. Strojanovi lahko tukaj naredijo več, kot vrhunski lokalni športni dosežki. Tako!
Gospod Podobnik, a sem vas prav razumel, da boste Slovence strašili s Strojanovimi, z romi? Je res? In jih na ta način združevali?
Ja, ja, točno! Vsako vas posebej! Skupaj s Strojanovimi bomo delali turnejo po Sloveniji. Na ta način bomo združevali Slovence. Vsakega posebej in vse skupaj.
Dobro, zdaj če bodo Strojanovi stanovali v vladnih objektih, so to pravzaprav vladni uslužbenci? Ja, postali bodo vladni agenti. Ob tem ne smemo zanemariti promocije podeželja. Veste, tudi to. Vsak dan bo v poročilih druga vas. Ljudje v mestih bodo končno videli, kako lepo je na podeželju. Kako lepo podeželje imamo.
Ampak dobro, če bo šlo tako naprej, bo Slovenjija zabarikadirana. Ste kaj razmišljali o tem?
Ja, veste kako je, sem malo razmišljali o tem?
Ja, veste kako je, sem razmišljal glede tega. Poglejte, iz tega bi lahko naredili lep ljudski običaj. Zakaj ne bi postavljanje barikad postavili na raven recimo kurjenja kresov, ali pa postavljanja mlaja ali pa šrange. Spomnim se, ko smo Marjanu šrango postavljali. Drago je bilo! Nenazadnje, turistična zveza bo lahko organizirala turistični nagelj, za najlepšo barikado.
Potem bi lahko recimo, namesto miss najlepša soseda, bi lahko bila miss barikad?
Ja! Hribar je naš!
Gospod Podobnik, najlepša hvala za vaše veliko potezo in načrte. Srečno! Mi gremo pa naprej, predsedniške volitve 2007. Don, kako napreduje vaš projekt? Gre?

Razumem! Hvala lepa, Don! Predsedniške volitve 2007, v kletki se je predstavilo že devet potencialnih kandidatov za Korleonovega kandidata na uradnih predsedniških volitvah leta 2007. Zadnji je bil... saj ne vem, kdo je bil zadnji, ali je bil Jože ali kdo. V glavnem, vsi so se uvrstili v naslednji krog. Kandidat številka deset pa je Marko Virc iz Trebnjega! Marko, pozdravljeni!
Pozdravljeni! Moram kar povedat, da nisem Marko Virc, ampak je moje ime Elvis King Virc, na vseh dokumentih.
Torej Elvis Virc?
King Virc!
Elvis King Virc. Elvis, kaj počnete čisto tako, v življenju?
Trudim se za preživetje, kot vsi državljani, vendar v taki državi ni možno uspešno preživeti.
Zakaj ste se odločili za kandidaturo? Zato, ker so me poklicali! Gre za eno stvar, v državi ne bo nikoli drugače, kot je zdaj in še slabše bo.- Čakajte, čakajte, zdajle boste imeli minuto, da razložite, ker ste bili poklicani od višje sile, to pomeni, da prav gotovo resno ciljate za predsednika države. Tri, štiri, zdaj!
V državi je zelo slabo, ker je sistem takšen, da onemogoče pravičnost vrednote ljubezni. Ne boste nikoli slišali nekega politika, da se zavzema za ljubezen. Slišali boste samo za gospodarski napredek. Potrebna je čista rasa pozitivnih ljudi. To gre iz gena v gen, vsak rod je bolj blesav. In tudi narod je zato blesav in skregan. Samo še materialne dobrine rešujejo, da se ljudje med sabo ne stepejo in ne skregajo. To je ena stvar. Druga stvar, kravatarji ali politiki, je določen način določen način razmišljanja zaprt, kompleksen in ne morajo rešit, niti izboljšat sveta. Morate nehat volit politike in ljudi, ki se zavzemajo za pozitivne dobrine. Ogromno je za povedat!

Elvis King, ampak vi vstopate vendar v politiko, saj vi boste potem del njih. Kako zdaj?
Jaz, kot priimek pove sam, sem King Virc. Kralj Virc. Jaz bi bil resnično lahko kandidat za predsednika države.
A ste vi nad vsemi? Sem, kot osebnost, velika osebnost, da!
A se počutite hkrati še kot Bog?
Ne.
To pa ne?
Kje ste potem? Najprej je Bog, potem je Sin, potem sem jaz, potem je Sveti duh in medijska pozornost.
Tam nekje ste. Hvala lepa!

Torej, gledalke in gledalci, glasujte, če mislite, da se bo Elvis King lahko uvrstil v drugi krog in da je primeren Donov kandidat na uradnih predsedniških volitvah leta 2007. A jaz to prav vidim? Kaj pa je to?

Poslušaj Andrej, tole nikamor ne pelje!

Vem, Janez, Vem! Ti si prvi potegnil pištolo! To pa ni res! Drobnič si je sodil sam.
Dobro, potem pa naj si tudi Mate sodi sam!
Ni šans! To je čisto izsiljevanje. Dokler sem jaz šerif v tem mestu, Mate ne gre nikamor.
Potem mi je pa prav žal Janez. Moral bom potegnit pištolo!
Kar daj, Andrej, potegni, če si upaš!

Tole bo pa vsak hip počilo!
Daj že pokaži tiste karte, da se čimprej pobereva!
Kolega, saj vendarle ne mislita resno! Tukaj imata dva viskija, dajte še enkrat pretehtat argumente. Ne vem kdo bo poravnal škodo, če pride do masakra!
Kaj Andrej, boš končno potegnil?
Aja, misliš, da ne upam?
Dobro, dobro, rez, rez! V redu je bilo! Andrej, jaz mislim, da si bil dober, tudi ti si bil dober, Janez, ti Rupel pa si bil slab!
Zakaj?
Si intelektualec in to, mislim, da boš kasneje... Tole je bilo pa v zadnjem momentu.
Poslušaj ti mene, Rop, nehaj že enkrat blefirat in pokaži svoje karte. Gremo, kamera, en, dva, tri, akcija!
Poslušajte vi tam, tole ni noben kavbojski film ampak resna vladna kriza, ki jo poskušamo rešit!
Janez, kakšna kriza neki? Daj razmisli še enkrat. Jaz se na vašem mestu ne bi postavil vse na kocko zaradi enega Mateja.
Kako naj se skuliram, ko mi pa tale Evropejec leta grozi s pištolo!
No, vse lepo in prav, ampak zdaj imam pa tudi jaz vsega enkrat dovolj. Halo, kdo ste vi tam z megafonom?
Dobro. Mislim, da snemamo en vesteren in da bi naredili prvi slovenski kavbojski film. Zdaj če je to tako, potem v redu...
To vi kar sanjajte Duro. To tukaj ni fikcija, tukaj gre precej zares. Kaj gre zares, koliko asov imaš? Daj pokaži že enkrat! Jaz mislim, da to ni dobro, da filme snemajo naturščeki, ker oni ne ločijo fikcije od realnosti. Potrebno je, da se zdaj igra s pravimi igralci, ne z amaterji!

Clint Eastwood! Ti si dober igralec! Kako to, da si se odločil, da boš igral v slovenskem vesternu?

Clint, a si kaj razmišljal o tem, da bi ob sebi imel kakšno talentirano, lepo igralko?

Jaz mislim, da bi bilo dobro s kakšno dobro, preizkušeno igralko. To bi lahko bila Tanja. Tanja je v redu, ona je zelo dobra.

Kaj je to? Je to v salonu, ali kdo kaj strelja? Ne, ne, nihče ne strelja v lokalu, počilo je zunaj! Zunaj je počilo! Verjetno je prišel Mate ali pa Njavro na konju. Kako to, da prihaja Mate? To ni pošteno! Midva sva bila dogovorjena, da bova zadevo rešila sama! Jaz ne morem verjeti, da Rop še vedno ni položil kart. Nimam časa cel večer sedet v krčmi.
Klint, daj povej, kako se ti je zdel ta prizor v krčmi?

Jaz sem šerif!

Težko je biti dober fant, v situaciji, ki se ji reče obračun pri ok aliciji.
Mislim, da bi to lahko bil film Obračun pri ok Alica v čudežni deželi. Alica je Tanja, vsi ostali pa so ok.

Fanta, fanta, bosta še kaj spila, ko se je situacija umirila. Vsi smo mirni, trezni.
A imate kakšen čaj? Ja, imam en krasen argentinski čaj. Pravijo mu pa Mate čaj.

Ne, tega pa ne bom pil, tudi slučajno ne! Ti, Rop, kdaj pa misliš pokazat te karte?
Meni se nikamor ne mudi, situacija v tem lokalu me zelo zabava.
Saj nisem edini, ki blefira. Tudi Janša to počne. Saj težko verjamem, da bi si Janša lahko privoščil odhod Bajuka.

Clint, tega ti ne veš. To je za slovenske razmere zelo normalno. To je dobro. Tukaj nimamo proračuna kot v Ameriki. Tam gre za vojsko več, tukaj bo šlo samo dva miljona dolarjev. Tukaj imamo ministra. Mislim, da bo to on uredil.

Ta, gospod Bajuk, bo to uredil. On to zna in za te stvari je dober.
Slovenija že ni divji zahod in ne me izzivat. Sem pred kratkim postal najhitrejša roka Evrope, the fastest hand of the Europe.
Ja, tole fantje je pa treba zalit. To je pa priznanje za Slovenijo, za vse nas, kaj bomo spili?
Kako to, da ti še nisi dobil nobenega priznanja? Petnajst, dvajset let si že za šankom, pa ti še vedno očitajo, da se obnašaš kot slon med porcelanom.
Spoštovani kolega, to ni res. Dobro veš, da v tem lokalu delam dve leti. Prejšnjega sem zapustil, ker je bil preveč liberalen. Poglej, onadva komaj čakata, da se skregamo med sabo in da vzameta stvari v svoje roke.
No, jaz bi zdajle težko držal v rokah kaj drugega še, poleg svojih kart.

No, jaz imam počasi vseg dovolj. Ne razumem, kako se lahko eni tako odkrito borijo za oblast, medtem ko drugi vseskozi skrivajo karte. To ni način.

Počakaj...
Dobil boš najboljšega lipicanca, Strojanovi bodo igrali indijance, samo še čez barikade morajo iti.

Ti si dober!

Jaz vas sprašujem, predsedniški kandidat, kako bi vi recimo kot predsednik naredili, da bi jaz kot dober režiser imel proračun, da si lahko privoščim igralca kot je Clint Eastwood? Ne morem narediti!
To ne bi šlo?
Ne. Dober si ti, dober.
Slabo vprašanje. Žal, mi ni do razmišljanja na slabo vprašanje.
Dober si ti predsednik, dober.

Zdaj bomo imeli oglase, a po oglasih bo voditelj Sašo Hribar imel gostjo, ki je tako pametna in blond in lepa, kot Tanja.

To, ne. Zdaj, pred oglasi je Duro napovedal, lepa, pametna, blond kot Tanja. In veste, kot voditelj, že pred oddajo, ker komaj čakam, tako gostjo dobit, in potem vedno spregovoriva tri stavke. Sem pač rekel, prišli boste na oder, si dava lupčka, me srepo pogledala, ni rekla besede in rekla, ne, to ne bo šlo. Barbara Žgajner Taš!

Barbara!
Dober večer!
Dober večer!
Zakaj to? To se mi zdi tako lepo, če pride gostja, poslanka državnega zbora, urejena, lepa deklica in da jo poljubim, to se mi zdi tako vljudno, ni?
A nisva imela lep sprejem? Meni je bilo lepo. Sem uživala, hvala, bili ste pravi gentleman. To je bilo gentlemansko, ampak človek rad še malo uživa vmes. A vi ne privoščite voditelju tega?
Jaz mislim, da se bova imela fino, da bova oba uživala. Sem prepričana. Barbara, vrgli ste Drobniča. Kakšni občutki so to, ko nekoga vržete. To je mene vedno zanimalo! Kaj potem tisto, ko rečete odletel je. A vpijete, norite? To si predstavljam po nogometno, preigraš nekoga, mu daš gol, udri ga! Po nogometno ni bilo. Tistega zmagoslavja in zabave na koncu ni bilo, ker se je seja vlekla štirinajst dni, tako da smo bili pošteno izmučeni ob koncu včerajšnje seje. Je pa res, da sem vesela, predvsem zato, ker je odšel človek, ki na tem področju, ki je zelo občutljivo področje, sociala, družina, ni imel kaj iskati in poteze, ki jih je vlekel v zadnjih dveh letih, so šle na škodo ljudi.
Barbara, zdaj bo to vaš kolega v poslanskih klopeh. Kako se bosta gledala? Vi ste bili ostri! Se spomnim, da so zadnjo repliko vaši nasprotniki rekli ni replike. Češ, to je tako hudo, kar ste povedali, da niti replike niso mogli dat. Ampak to je resnica.
Ampak dobro, pustimo zdaj to. Življenje je tako sestavljeno iz resnice in resničnosti. Resničnost je nekaj povsem drugega. Kako si bosta gledala zdaj v oči, ko bo prišel do vas? Kaj mu boste rekli, mu boste žugali, ga boste povabili na kavo, mu boste dali roko v poljub?

Pustimo se presenetit, ampak jaz mislim, da sva na dovolj veliki distanci, da bova čisto fino funkcionirala.
Mentalno, kot dva aborigina? Ja, sva na ditanci.
Barbara, ampak to je zapleteno vprašanje. Vem, otroci. Imate vi kaj otrok?
Zenkrat še ne.
No, potem niste ravno študentka?
Ja, še vedno.
Kaj zdaj delate, doktorat ali..?
Magisterij.
Ampak, kako boste imeli otroke? Cel dan ste v parlamentu. Saj kot mati nimate časa. A ni bolje, da se temu odrečete, saj samo kariera je važna, kajne? Tako kot vas gledam cele dneve, uboga punčka.
No, kariera je zaenkrat prioriteta, ne bo pa ostalo vedno pri tem. Jaz verjamem, pa tudi meni včasih že pozvoni, ne sicer še biološka ura, jaz upam da še ne, ampak materinski čut pa včasih se prebudi. Dober večer!
Kaj pravite, ali bi še vedno tako lepo klepetala, če bi bil Sašo slučajno transeksualec? Slučajno? Ne, meni je Sašo čisto simpatičen možakar, tako da bova nadaljevala, ali ne Sašo?
Bova nadaljevala. Hvala.
Barbara je bila novinarka, voditeljica na radiu Trbovlje. Kaj ste delali tam, ste osmrtnice tudi brala? Tudi.
Res?
Tudi. Začela sem na Mladinskem valu. Pa to ni bila interpelacija, to so bile res osmrtnice? Čisto prave osmrtnice, pet minut pred uro.
Kakšne čestitke ste brali?
Tudi.
A lahko eno čestitko poveste, če se še spomnete. Dragemu, kako bi to zvenelo iz vaših ust?

Včeraj je praznovala osemdeseti rojstni dan, draga mama, babica...

Za praznik?
Za praznik ji iskreno čestitajo in pošiljajo osemdeset poljubčkov, njeni vnučki.
S pesmijo? Zate, draga mama.
Imate radi narodno glasbo, Barbara? Ja, paše narodna glasba, ko se vrnem iz smučanja iz Avstrije, ko pridem čez avstrijsko- slovensko mejo, ko slišim na naši strani slovensko narodno muziko. Paše.
Zajuškate?
Ja, tudi. Zakaj ne?
Bi šlo eno jodlanje?
Ne, ni variante!
Niste imeil namen kariere delat, da bi jodlala?
Ne, moja pevska kariera je ostala v kopalnici pod tušem.
Drugače pa, avto so vam ukradli, ne? Kako to Barbara, si ga niste sposobni dobiti nazaj? Nimate nobenih vez med politiki? Saj se da to, veste! Težka bo!
Ne gre? Kako je to izgledalo, izpred hiše, bloka? V garažni hiši.
V garažni hiši?
Ampak to je bila resnica. In zdaj ga niste dobili nazaj.
Ne. Imate zdaj drug avto? Ja.
Greva stavit, da vam ga bodo ukradli?
Ne. Zdaj če želite...
Zdaj sem ga zavarovala, kasko, tako da. Zdaj imam bolj majhen avto, tako da.
Kaj je to za en avto? Corsa.
Barbara, jaz sem voditelj prestižne oddaje in jaz imam toliko vez, da vam zrihtam, po domače, da vam ga še enkrat ukradejo, če želite?
Ne, Sašo, jaz ne bi pristala na to igro, hvala.
Ne? Želite, da vas vržejo iz državnega zbora? Poznam nekaj ljudi, res! Pa boste tukaj z mano! Jaz mislim, da bi bila to škoda za državni zbor, Sašo! Dobro, da vidim, kako bi bili vi kot... Ste kdaj delala na televiziji? Razen, da ste v parlamentu, čez vse poprek. Saj poslanci vaše stranke sploh ne pridejo več do besede. Ta Žgajnar se oglaša! Bi vi recimo bila voditeljica in mene napoveste, mislite, da bi znali, da bi šlo? Da vidimo, mogoče bo pa naslednje leto oddaja Žgajnar, namesto Hribar. Pa bom jaz v parlamentu visel.

Dajva, ampak če bodo z bobni pomagali.
Usedite se. Da vidim, kako bi to izgledalo. Dajmo avizo!

Spoštovane gostje, v studiju, cenjeni gostje in seveda spoštovani gledalci in gledalke, doma pred televizijskimi ekrani. V velko veselje in čast mi je, da lahko danes v naši sredini pozdravim čudovitega človeka, ki se, verjemite, v prvi vrsti spozna na poklic, ki ga opravlja! Zdaj so bobni! Kje so bobni?

Spoštovani, eden in edini, Sašo Hribar!

Pozdravljeni!
Ej, Barbara, band ste mi čisto uničili!
Zatajili so! Zatajili so. Ne vem, zakaj ste najprej predstavili vse prisotne v studiju, kot v parlamentu, šele potem gledalce in gledalke. Jaz se opravičujem, to je bil kiks. Priznam, je pa res, da so mi v tem trenutku bližje, lažje diham z njimi. Kaj me boste zdaj vprašali? Prvo vprašanje bo? Kako to, spoštovani gospod Hribar, da ste se odločili in prišli danes v studio, glede na to, da smo se trudili, eno leto je minilo...
Ne dela se tako, Barbara, prvo vprašanje se postavi vedno, da sem lep in pameten!
Pa to je vidno! Ne, ampak tako se začne, da sprostite gosta, mu postavite dva prijetna vprašanja, potem pa po buči. Potem ga pa po glavi treščite z vso močjo, vse izveste o njem in tako naprej. Barbara ne bo šlo.
Ne, ne bo šlo.
Dajva zamenjat midva.

Se bova midva malo odpočila in bova Katjo poslušala, potem bova pa še kakšno rekla. Prav?
Prav.

To je bila priznana slovenska pevka, odkritje oddaje Hribar, govorim zelo vljudno, zelo počasi, da nam ne bi očitali, da smo na komercialni televiziji. Mi vendar delamo za zahtevne gledalke in gledalce. Rubrika ali, ali, Barbara, ampak poglejva si, kako je Matjaž Javšnik na licu mesta opravil z improvizacijo. Kot državni prvak je imel besedilo z naslovom Sonček je in mi smo, plešasti, ali skuštrani, ne vem.

Neznani avtor, Sonček je in ti si skuštrana! Bil je lep majski dan. Sašo žal že malo nažgan. Šel takrat še mal je v širni svet, iz Grosuplja v Ljubljano živet. Tam je študiral, čez noč je pil, vsak dan pri drugi se zbudil. Potem pa, glej ga zlomka, reče si, razkuštra se in razveseli. Na radiu delo je dobil, med ljudi naj bi zdaj smeh delil. Ima oddajo, Radio ga ga, po tem prav vsak Slovenec ga pozna. In ko že mislil je, da je za tv prestar, dobil oddajo je Hri- bar. In zdaj vsako soboto stresa šale na račun uboge raje.

Državni prvak v improvizaciji, Matjaž Javšnik.
Barbara, rubrika ali, ali, tukaj so take zlobne zadeve notri. Nekje je gostja v piramidi, da se ja sesuje hiša. Potem je... no, bova videla, kaj bo.
Rečeva srednjo? Jaz preberem, ali boste vi?
Lahko.
Poskusite prebrat. Slovnično pravilno, če se da.
Aha. Glede na to, da ste vneta zagovornica ustanovitve varuha otroških pravic, vas vabimo na oddelek otroških igrač, kjer boste izbrali maskoto za morebitnega varuha ali varuhinjo.
Bo šlo to? Ja, z veseljem!
Gospa Evfegenija, pozdravljeni!
Lep pozdrav, gospa Barbara!
Pozdravljeni!
Jo boste pregledali? Malo bom povprašala. Malo me firbec matra. Danes sem zelo dobre volje in ne bo nič hudega. Kar lepo se naslonite! Takole bom vprašala, zakaj ste pa tako resni? Pa tako resno oblečeni, pa saj to je zabavna oddaja, a ne bi nič popek pokazala ali kaj podobnega?
Jaz mislim, da so tista leta pri meni mimo.
Ste resna gospa? Pa ja, več ali manj.
Družino kaj načrtujete, kakšnega otročka?
Zaenkrat še ne.
Pa bo, imate v mislih? Ja, jaz upam, da bo.
Hvala lepa! Kaj pa je? Kar nagnite!
Se pravi, vas zanima to?
Me zanima to. Zdaj bi se pa midve kaj naučile. Če se kdaj zgodi, nikoli se ne ve, kdaj. Midve bi se malo naučile, kako popazit na otročka. Če ste za to? Kako boste uspavali, nina nana ali kako?
Ja, najbrž.
A iz leve v desno ali iz desne v levo?
To so verjetno bolj počasne, nežne stvari.
Kam pa bi otročka peljala, kakšno srnico, zajčka gledat, v živlaski vrt, kakšen muzej?

Nedvomno! Treba je po stopnjah lepo, kanglico in z njim se igrat! Ja, verjemite da to ne bo problem.
Verjamem! Res ste prijazna. Zdaj bova pa eno uganko prebrala, če ste za to.
No dajva!
Takole gre. Hop hop, enkrat pod strop, drugič po tleh, spravlja nas v smeh. Kaj je to?
Brez zadnjega dela bi verjetno rekla žoga. Lutka je to.
Lutka!
Lutka! Zakaj sem to vprašala? Tukaj imam raziskavo, sem jo dobila in piše, da je gospa Majda Potrata rekla, da je Barbara lepa deklica, lutka v rokah plemenitega. Je to res?
Jaz prepuščam, da to gospa Potrata ocenjuje glede na njeno prepričanje, ampak jaz in gospod Jelinčič čisto fino funkcionirava. Fino funkcionirata. A ste kot ena družina?
Ja, smo. Majhna družina.
Kdo pa hlače nosi?
Ta trenutek jaz. Vi hlače nosite? Lepo! Veste kako pravijo, hec in drobiž mora biti pri hiši.

Kakšen vtis ste dobila o Barbari, kot psihologinja? Zelo prijetna gospa, ampak za kaj več bi se morale pa še pogovarjat. Treba bi bilo iti na prvo stopnjo. Prva stopnja pa je, kaj sva rekli?
Kanglica in lopata. Lepo, da poslušate, kaj še imamo?
Grabljice in potičke. Kaj še v peskovnik vzamemo?
Ja, potičke se ponavadi delajo. Kakšen avtoček mogoče?
No, jaz sem bolj na punčke navajena.
Gospa Evfegenija, čaka vas še predsedniški kandidat. Hvala lepa!
Hvala lepa, lep pozdrav, me veseli! Hvala lepa, enako!

Zdaj pa, zadnje čase se marsikaj dogaja, različna glasovanja, različni resničnostni šovi, glasovanja po internetu. Imamo že vse mogoče, najbolj butatstega, najbolj pametnega v določenem segmentu, tako da je vsak Slovenec že nekam uvrščen. Kam to pelje, kam to gre? Računalniški strokovnjak, največji specialist na svetu za viruse, Dalibor Cerar!

Dalibor, pa ne bova zdaj od kje se je začelo to vaše veselje do računalnika. Koliko virusov imate zdaj doma? Približno deset tisoč različnih variant.
Vse obvladate, ste vse rešili? Ste imuni na vse?
Za gripo sem se že cepil, ki drugače ni virus, ampak drugače pa v bistvu protivirusni programi najdejo vse viruse, ki so do zdaj znani. Recimo, včeraj sta se v Sloveniji dva pojavila, in jih protivirusni programi povprečno, v roku parih ur že najdejo.
Pa bo kdaj kak virus tako močan kot aids? Nekateri virusi so v bistvu že močni, lahko naredijo veliko škode. Bili so primeri nekih virusov, kot sta Mihelangelo ali Černobile, ki so recimo pobrisali podatke. Je pa v zadnjem času načeloma vedno manj virusov kot virusov, ampak so bolj stare vrste teh škodljivih programov. Dalibor, to sem vas hotel vprašat, ali bi vi meni lahko pomagali, če bi hotel Barbari sesut računalnik, da to narediva? Njenega konkretnega zelo težko, ker uporablja program, ki ga tudi mi razvijamo, oziroma pomagamo razvijat. No ja, zelo dobro, ampak koga neprijatelja mojega? Težko, v bistvu nikoli nisem imel potrebe ali želje uničevat podatkov.
Vem da niste tak, ampak da se, verjetno? Da se, v bistvu se to stalno dogaja.
Meni konstantno. Res? Slab program ali kaj?
Ne, na domačem, na službenem ga ima.
Dalibor, a je zdaj na računalnikih to manipulacija, ta različna glasovanja, trideset, štirideset tisoč glasov. Govorilo se je o Emi, govorilo se je o telefonskih glasovanjih, o različnih perverzijah. A vi lahko s prve roke poveste, ljudje, ki bodo gledali Emo, je to verodostojno, ljudje, ki po internetu glasujejo za Franca, Toneta, Barbaro, ali ne vem koga že, ali je to blef?
Pri telefonskih glasovanjih je v bistvu čisto odvisno, kako so oboževalci nekega kandidata oziroma tekmovalca v bistvu navdušeni, oziroma nekako fanatični. Ker ponavadi ni omejitve glede na telefonske številke. Kolikokrat nekdo glasuje, toliko glasov bo dobil. Če ima kdo dovolj prevzete navijače, ki ga bodo podprli, ki bodo pripravljeni plačat tistih sto, dvesto tolarjev za telefonski klic, za sms in podobno. Pri telefonskih glasovanjih je večinoma dejansko pač čisto odvisno od tega, koliko so navijači od nekoga zavzeti, da glasujejo za njega. Tudi pri Evrosongu se vidi, da so v Nemčiji Turki vedno nekako najbolj navdušeni in glasujejo za Turčijo. Pa je odvisno kje centrala stoji za tem?

Dobro, to so zdaj neke tehnične omejitve, če je v nekem trenutku ogromno število glasov, se lahko pač nek določen procent izgubi, ampak ponavadi, vsaj v zadnjem času, mislim, da je šla tehnologija toliko naprej, da so glasovanja relativno v redu. Kaj pa internetno glasovanje?
Pri internetu je nekoliko drugače, ker tam obstajajo možnosti uporabe raznih proksi strežnikov in podobno. Vsako omejitev ki se jo naredi, se da nekako zaobit, tako kot vemo, da razne spletne strani, ki so bile prepovedane, televizijskih oddaj, ki so bile umaknjene, se potem še pojavijo na internetu. Na internetu je vedno možnost bolj goljufat. Joj, vsi ti računalniki, internet, glasovanje, a ste dejansko v življenju preživeli več časa z ženskami ali z računalniki? V bistvu več z računalnikom. Težko bi v bistvu kdo preživel več časa z ženskami.
Boste zdaj delal še malo v drugo smer? Ja, malo bo treba.
Ja, Dalibor, težka bo. Še to, ali je kakšna konkretna perverzija na internetu, da vidimo kakšno izkoriščanje. Da narediš nekoga junaka, pa to sploh ni.
V bistvu se dogajajo primeri, da nekdo vpliva na glasovalce, na nekem forumu objavi poziv za glasovanje. Recimo primer je, da so se slovenski uporabniki interneta organizirali preko neke popularne internetne strani. In ko so na Avstrijskem Štajerskem izbirali dojenčka, ki bo objavljen na koledarju za leto 2007 je z organiziranim glasovanjem, to v bistvu postal slovenski dojenček, v bistvu je dobil največ glasov. Množica slovenskih uporabnikov je zavzeto glasovala zanj in tako da je na koledarju zdaj slovenski dojenček.

To se pravi, ti lahko enostavno manipuliraš na različne načine. Se pravi, lahko mene izglasujete za Slovenca leta recimo.
Zdaj je odvisno, na kakšen način se glasuje. Čim so računalniki vmes, je ponavadi že problem, ker se da vedno kakšne omejitve obit. Stalno je neka borba, kako dobro zaščitit glasovanje, da ne bi mogli goljufat. Se pravi ne zaupaj računalniku, Dalibor?
Ja, jaz se bolj s tem ukvarjam, da ljudem dajem neko zaupanje. Čeprav računalniki ponavadi delajo tisto, kar se jim reče. Tako da, če bo kdo hotel goljufati, bo lahko goljufal ali tako, ali z računalnikom. Ženska je tudi dobra opcija, kajne?
Recimo.
Dobro, hvala lepa Dalibor! Po oglasih pa boste videli, kaj se zgodi s spermiji, ki se znajdejo na neznanem teritoriju.

Gledalke in gledalci, še nekaj časa imate, da glasujete, ali si kandidat v kletki zasluži, da bo Corleonov kandidat na predsedniških volitvah leta 2007, torej uvrstitev v drugi krog. Kaj pa je tole zdaj?
Lep pozdrav iz novo odprtega dirkališča formule ena. Smo sredi ogrevalnega kroga treh najhitrejših semenčic. Tik pred štartom velike nagrade. Oprostite, organizator nam ni sporočil, kje točno se odvija ta pomembna tekma. Ne vemo, kaj natanko se ta trenutek dogaja. Opaziti pa je, da triji vozniki iščejo izhod v bokse, medtem ko vsi ostali kot vse kaže, dirkajo k plodnim jajčecem. Karkoli, ko bo kaj novega, se zopet oglasim.
Spoštovana kolega, imam občutek, da smo šli mimo mandljev.
No, torej, pretiravate. Pretiravate kolega. Mislim, da smo prišli notri na povsem drugi lokaciji.
Mislim, da se ne zavedata pomembnosti situacije. Ni pomembno, kako smo prišli notri, važno je, da pridemo ven pred tremi pobesnelimi semenčicami.
O, Barbara, lepo te je spet videt. Prosim, pomagaj nam najti izhod. Kam naj zavijemo, gor, dol, naravnost?
Gremo naravnost.
Hvala! Oprostite gospod Dalibor, vi kot strokovnjak gotovo veste za kakšen protivirusen program, ki bi nas popeljal iz te nezavidljive situacije?
Ja, ne vem, vi si morate sami poiskat program, ki vam bo najboljše rešil težave. Naprimer, kakšen nasvet?
Glede programov? Ne vem, mislim da kateregakoli boste uporabili, bo bolje, kot če nobenega ne uporabite.
Gospod Kučan, mislim, da se Daliborju zdi situacija rahlo absurdna, vam se zdi to nekam povsem normalnega.
Dalibor, vidim, da ste povsem zaprepadeni. Ste že kdaj imeli kakšno situacijo v življenju?
Vsake toliko.

A res? Ja nič... Gospod Hribar, spet nekaj napletate, pa ne veste, za kaj gre. Prišli smo na okroglo mizo o problematiki natalitete. Tam je bil bivši minister Drobnič, ki je zahteval, da preidemo od besed k dejanjem.
Točno, tako kot sem povedal, da so danes dovoljene sanje, jutri pa je nov dan, so se nekateri udeleženci začeli obnašati zelo čudno. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da bi bilo nujno treba nekaj storiti za povečanje število rojstev. Ampak, ker se je minister Drobnič tega problema lotil brez repa in glave, smo se odločili, da se mi lotimo te stvari z repom in glavo. Kako to, da ste se med vsemi Drobniči znašli ravno vi? Kot da ste se nekako infiltrirali...
Točno, infiltrirali smo se v njegovo politiko, da pridemo do dna problemov, ki je nastal z njegovo strategijo, da za vsako ceno doseže večje število rojstev, ne glede na sredstva.
Tako je, problem smo hoteli raziskati znotraj, ampak na srečo državljanov in na našo žalost, je njegova strategija doživela dokaj hiter izziv nezadovoljstva.
Kako komentirate, da je strategija pogorela še predno je bilo možno vložiti interpelacijo? Jaz bom rekla hvala Bogu, vendar dejstvo je, da nismo prišli še do dokončnega odgovora, ali je strategija v celoti pogorela. Kajti odvisno od tega, kako bo vlada naprej igrala s tem dokumentom. Je pa res in po eni strani mi je žal, kajti v kolikor bi uspeli vložiti interpelacijo, načrtovali smo v začetku novega leta, se pravi 2007, bi nedvomno imeli več možnosti za razpravo. Je pa res, in rekla bom hvala Bogu, da se je to storilo in da je minister, kot sem že prej dejala, ki ni sposoben, da vodi ta resor, odletel.

A veste, kaj bi se lahko zgodilo do novega leta? Mi nismo hoteli čakati! Aha, dobro.
Spet se oglašamo z velike nagrade za dvig natalitete. V tem trenutku je na stezi še vedno več milijonov tekmovalcev. Številna ekipa Drobničev se odlično bori z agresivno taktiko brez postankov. Zdi se, da ostali trije nekoliko zaostajajo. Imam občutek, da se ne znajdejo na mokri in vlažni stezi, ki ga zaenkrat še ne moremo poimenovati, saj nam organizator še ni javil, kaj se v bistvu sploh dogaja. Ampak gospodje, glede na to, da precej zaostajate, bi lahko že zdaj sneli čelade.
No, torej, to pa ne pride v poštev, gospod Hribar. Dandanes je treba paziti na vsakem koraku. Zaščita je najpomembnejša! Ni tako, gospod Dalibor? Se strinjate z mojo trditvijo? Zdaj odvisno. Če bi radi povečali nataliteto Slovenije, potem bo treba kdaj tudi brez zaščite.
Gospod Kučan, kaj pravite na to.
No, jaz bom molčal in svetujem zaščito. Molk je zlato, so rekli včasih. Vendar pa se zdaj z molkom tudi daleč pride, ali pa tudi ne.
A je bolje tudi brez zaščite, Barbara, kaj vi pravite?
Ja, odvisno kakšen cilj želimo doseči.- Če je to civilna zaščita, potem je lahko učinkovita, ali pa spet ne.
Barbara, se spomniš kakšne dobre ideje z naše interpelacije zoper Drobniča? Prosim, karkoli bi nam lahko pomagalo iz te absurdne situacije, drugače smo v riti.
Ne, v riti ni dobro biti!
Pazite kaj govorite, gospod Peče! Kolegica Barbara, vi ste naša edina rešitev. Kot predsednik Liberalne demokracije Slovenije, vas prosim, da nam poveste, kako naj pridemo ven. Oh, če bi imela to rešitev, verjetno ne bi sedela v opoziciji, ampak bi poskušala mogoče sedeti v kletki in kandidirat za predsednika. Jaz pravim, gremo naravnost! Opozicija je velika kletka!

Dobro, ampak gospod Peče, kje ste?
A to vi zdaj sprašujete mene? To vi sprašujete mene, gospod Hribar? Kako si drznete mene vprašat, kje smo. Če bi to vedeli, bi vam mi povedali. To je tako kot pri policiji, ko poslušajo radio, da sploh vedo, kje je radar. Gospod Kučan, vam že zmanjkuje energije, ker ste nekoliko starejši, ali še gre?
No, energije imam še dovolj, skrbi me, da mi ne zmanjka kisika. Edino to. Nisem prepričan, do kam bo še šlo.
Lahko bi bil naš novi slogan, energija, ki nam prija. Gospod Kacin, poglejte, tekmeci vas prehitevajo, vprašanje če se še splača. Torej vi bi radi prišli ven, če se ne motim?
Vendar kakor pogledate, če se obrnemo okoli, bom prvi.
Dobro. Dalibor, zdaj pa dajte vi z računalnikom, pomagajte jim, ven bi radi prišli. Cilj so že zgrešili, se mi zdi, da tam ne bo nič, prehitevajo jih še drugi.
Ja, po najbližji poti. Verjetno bo najhitreje če obrnejo. Rabili so sedem minut do sem in še nazaj toliko.
To sem ravno rekel, če obrnemo bom prvi. Aha, Barbara, kaj vi pravite, naj obrnejo?
Dajmo, ampak ne ploščo v celoti.
Torej, dragi trije spermiji, treba se bo obrnit, pa boste prišli ven.
Hvala za ta iskren nasvet. A se obrnemo ali gremo vzvratno? Hvala lepa vam, spermiji! Srečno pri obratu. Torej, gledalke in gledalci, zdaj boste videli, ali se je naš kandidat uvrstil v drugi krog ali ne, mi pa se, kaj naj rečem, poslavljamo! Hvala!
Hvala lepa!
Hvala!

Prejšnja: Drnovšek in vesoljci

Naslednja: Streljanje jabolka

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Na barikadah v Ambrusu