Hribar: Nadomestna lokacija

Dober večer gledalke in gledalci. Tik pred oddajo dobim pa tole. Poglejte, Sašotu od Veronike. Lahko predvidevate, koliko je staro dekle, ki je to narisalo. Tam nekje, sedem, osem, devet, deset let. Takoj sem pomislil, kaj se bo z njo zgodilo čez deset let. Kaj če bi jaz tole poklical. Ali bom izpadel bebec, ali se mi bo smejala, ali se bo spomnila? In nehote vam moram razložiti en dogodek. Na Poljanski gimnaziji, pred leti, še v prejšnjem tisočletju je bila ena profesorica, že skoraj pred pokojem in kar je imela od mene je bilo slabo znanje zgodovine. In potem se nisva videla trideset let. Še več, no recimo petindvajset let. Nakar me pokliče in mi reče dober dan, a se me še spomnite? In rečem ja, spomnim, kako pa to da me kličete? A se lahko midva kaj dobiva? In sva se dobila v lokalu Turist, zraven RTV- ja. in reče, gospod Hribar, jaz vas takole gledam, poslušam, a imate vi mogoče kaj denarja za posodit?

Ja, eden bo vaš, Don Corleone. Prvi je Jože Andrejaš, prihaja iz Radovljice, v finale se je uvrstil prepričljivo, suvereno. Jože je pozitivec, skrbijo ga podnebne spremembe in stvari, ki so značilne za moderne politike. Drugi je Samo Tuš, prihaja iz Gornje Radgone, je zagrizen pacifist, kandidat, ki ga skrbi erozija morale. Lahko bi bil izjemen predsedniški kandidat. Obema vprašanje, poznata se že med sabo in morda: Kaj cenite pri svojem nasprotniku in kje vas je do sedaj razočaral? Pa prvi odgovarja Andrejaš.
Ja, ko takole pogledam gospoda Tuša, seveda ne morem mimo njegovih brk, po tem sem si ga najbolj zapomnil. Razorčaral me ni, naredil pa je vtis name s svojimi humornimi odgovori. Eden od takih je bil odgovor, da bi jedel en teden solato brez bučnega olja, na resno vprašanje.
Samo, isto vprašanje za vas?
Ja, jaz seveda moram mojega protikandidata zelo hvalit, baje da je to potrebno, ampak ne glede na to, da je moj proti kandidat gospod Andrejaš in ne Andrijaš, kot ste ga vi parkrat imenovali, bil rojen takrat, ko sem jaz bil sprejet v pionirsko organizacijo, moram dati klobuk, ki ga seveda nimam, dol pred njim, da se je prebil skozi to strašno borbo v tej kletki, prišel je do finala in imam spoštovanje pred njim.
Hvala lepa.- Čakajta malo, sta malo diplomatska, imam občutek, da en drugemu nekam lezeta, v primeru da bo nekdo izgubil in bo predsedniški kandidat, mu bo drug pomagal, je tako? Dobro, gremo, sto dvajset sekund časa imate, morda še več. Kako komentirate poiskus vodstva Vzajemne, da se poveže z zavarovalnico Adriatic, brez soglasja malih delničarjev in brez soglasja zavarovancev? Samo?

Samo?
Ja, to je tako, eden je, kolikor se jaz spoznam na francosko politiko, levi, eden je desen, ena je ženska, tako da, glede na to da jaz nisem ne levo, ne desno, je to isto, kot da bi me vi, cenjeni gospod Corleone vprašali, da bi komentiral recimo Peterleta in gospoda Pahorja, to je približno nekaj istega.
Dobro, dobro. Andrejaš?
Vsekakor sem za Royalovo in sicer za to, sem že povedal v prejšnji oddaji, ker sem pristaš tega, da bodo počasi, oziroma hitro prišle v politiko in v vse pore življenja, ženske. kajti cenim njihovo energijo, njihovo diplomacijo, mehkost in seveda po drugi strani pa tudi odločnost. Saj to nam vendar kažejo vsak dan, kajti nosijo tri vogale v naši hiši.
Hvala lepa gospod Andrejaš, vam želim da imate čimveč por.

To je treba povedati.
Monte Carlo! In kaj predlaga vlada?
No, poglejte spoštovani kolega, mi se zavzemamo, da bi jih naselili nekje v predmestju Pariza. To bi bilo celo ugodno in mislim, da bi se tam brez problemov vklopili v tisto multietično okolje. Tako. Potem bi lahko recimo s Parižani, alžirskega, maroškega porekla, brez težav zažigali avtomobile.
Tega nisem rekel! Tega nisem rekel, pazimo na besede!
No, mi se definitivno s tem ne strinjamo. Za nas Pariz ne pride v poštev. Mi gremo v Monte Carlo, ali pa gremo nazaj v Ambrus.
Gospod Strojan, od kje vas je tako impresionirala azurna obala, kdaj ste to začutili?
No, enkrat sem gledal na televiziji, da tam dirkajo brez problemov, sploh nimajo registrskih tablic, nobenih policajev ni bilo.
Predvidevam, da ste gledali dirke formule ena?
Pa tista Jolanda Čeplak je rekla, da tam nima problemov z davki. Vsi lahko normalno živijo v Monte Carlu. Edini problem je, da mama Jelka noče tja, ker pravi da če že mora iz Slovenije, da bo šla v Dubrovnik.
Ja, v Dubrovnik gre mama, v Dubrovnik. Poglejte kolega, Hrvaška je lahko problem, to so dejstva.
Jaz nimam nobenega problema na Hrvaškem.
Seveda je problem. Ne glede na to, da je končno odprla nepreičninski trg, se lahko zakomplicira. Saj veste, z njimi ni lahko. Vlada je ponudila tudi Amsterdam in okolico Bukarešte.
Ne, Amsterdam in Bukarešto pa ne. Ne, ne, lepo, lepo. Z njimi ni lepo, tukaj na diaprojektorju lahko vidite, ampak Strojanovi niso preveč zainteresirani, vam to spet ni prav. Ne, sigurno da ni, sigurno ne.

Tina, nesreča.
Ja.
Odkar vas poznam, še vedno ni poškodba sanirana, zakaj ne greste na operacijo?
Pri nas me ne želijo operirat, v Ameriki pa toliko in toliko stane.- Čakajte, čakajte, kako vas ne želijo operirat? Pri nas so rekli, to je za operacijo, samo veste, mi nimamo časa, ali imamo malico?
Ne, diagnoza je bila pač tašna, da ni potrebna operacija. Naj hrbtno plavam in počivam.
Hrbtno plavat in počitvat. Se pravi rabite eno ležišče in Amazonko?
Ja, to je to. Pa piranje.
Kaj so rekli pa v Ameriki?
Ja, v Ameriki bi me pa operirali in potem je velika možnost, da bi se še vrnila nazaj.
V Ameriko ali poškodba da bi se vrnila nazaj?
Poškodba bi bila sanirana, pa bi se vrnila na igrišče.
Zakaj pa ne greste v Ameriko?
Saj v Ameriko ni problem iti, samo operacija je malo dražja.
Sponzorja rabim. Ne, se hecate ali resno mislite?
Čisto resno.
Koliko stane ta operacija?
Sto dvajset tisoč dolarjev.
Sto dvajset tisoč dolarjev? To je operacija vratu, ne?
Ja.
Pri nas pa nočejo operirat?
Ne vem če nočejo, pač rekli so, da ni potrebno. Pa ni nobenega kirurga pri nas, da mu daste vsaj polovico tega, šestdeset tisoč dolarjev, prereži miško?
Ne vem.
Ja pa to so šokantne zadeve, no!
Ja ni fino.
Pa recimo, vaša kariera bogata, je še vedno premalo denarja, da bi si to lahko privoščili? Dovolj je bilo zasluženega, dovolj je bilo vloženega v to, tako da jaz sem zdaj kar nekaj denarja vložila v ta svoj teniški klub, tako da je denar v bistvu nekako zakrožil.
Ja Tina, potem pa izkoristiva to, pa iščiva sponzorja za operacijo. Kakšnega sponzorja bi pa rabili, recimo mesarja, kleparja, kaj bi, kakšno podjetje?
Ne vem.
Zbiramo kakšno akcijo, odpremo številke? Tako ja, eno linijo odpremo.

Tina, kje se vidite čez deset let, če ne bo operacije? V teniškem klubu. Uživam v delu z malimi, zelo me polnijo, tako da je čisto nekaj drugega, ampak je fino.
Male športnike lahko kdaj po riti udariš ali skloftaš? Dajete kakšne kazni, ali je vse s pogovorom?
Spet ne smem govorit o tem. Ja pa Tina, kar vas vprašam, nič nočete govorit.
Kaj imate radi, korenje, kolerabo, zelje?
Zeleno solato.
Si upate to povedat, kaj? Meso, meso.
Ste dosti razmišljali, kaj bi mi povedali. A je zelena solata ali ni? Zakaj zelena solata? Vam primanjkuje klorofila? Tina povejte.
Ne o tem lahko govorim, kaj rada jem.
Aha. Kaj pa radi kaj pijete, kam pa zvečer hodite?
Zvečer, ob osmih v posteljo, vodo pijem.
Ob osmih vodo pijete?
V postelji. Tipično upokojensko življenje.
Čisto. Prepečenec jeste? Tudi ja.
Gledalke in gledalci, to je simpatična Tina Pisnik, samo nič noče povedat. Je pa res, da boste šli vi po oddaji spat, jaz bom pa z njo ostal. Gledali smo izbor, dobili smo miss univerze, kaj pa je to miss univerze napram boginje pomladi? Vesna.

Toda, če že govorimo o obredu eksorcizma, se moramo najprej spoznati s temnimi silami. Z njimi se je potrebno soočiti, kajti kdor se ni pripravljen soočiti z drugo stranjo, ta človek nima poguma, ta človek ne bo prišel daleč. Zato je tukaj z mano nekdo, ki tega zlega duha izjemno dobro pozna in je morda celo njegovo utelešenje. Marlyn Manson.

Vlada in policija nimata s hudičem nobenih težav.
Poglejte gospod Manson, ali vidite kako se sprenevedajo, ali to opažate, ali to zaznate? Menite da govorijo sami, ali iz njih veje satan?

Seveda, vaša glasba je, da ne rečem, bučna, da ne rečem, predimenzionirana.

Ta bo še bolj težavna. Ali nam lahko na svojem telesu nazorno pokažete, kje ste bili vse do sedaj poškodovani in kje vse čutite bolečine?
Ni dovolj časa, ne bo šlo.
Don Corleone je velik ljubitelj žensk in ženskega tenisa. Bi se pomerili z njim v ekshibicijski tekmi za liter olivnega olja?
Saj nimam kaj več izbirat, bom ja.
Nimate kaj. Pa časa imate dovolj, ne? To je res.
Pozdravljeni Ifigenija!
Dober dan! Kako smo? V redu, kaj pa vi?
Ja kar dobro.
Kaj ste počeli kaj danes? Ja, sem imela že en obisk, sem bila na eni osnovni šoli že danes. Kako je bilo?
Super. Zelo fino, pozitivno, moram povedat. Izvolite, Tina vas čaka.
Lep pozdrav.
Dober dan. Ne tako prestrašeno gledat no, saj ne bom nič naredila. V redu.
Kako?
V redu.
Kar naglas povejte. Ne slišite dobro, ne?
Ja. Tako potiho govorite. Gospodična Tina. Tenis. A lahko še slamico? Dajva midve zdaj povedat, jaz se spominjam pred leti, ko je slavni hrvaški tenisač, Goran Ivaniševič, zmagal v Wimbeldonu.
Tako.
In se je potem, če se ne motim, v Splitu, ko je bil slavnostni sprejem, se je pred pred občinstvom slekel do spodnjih hlač. A po zmagi z Ano Kurnikovo ste tudi kaj na to pomislila ali vam ni prišlo kaj takega na misel? Ne, ni bilo takega občinstva.
Kako?

to je backhand in forhand?
Obratno, ja.
No saj nima veze, kar pustite zdaj.
Ja, in zanima me zakaj vedno, predvsem tenisačice, ko odbije, na eni strani reče A, ko odbije na drugi pa reče IA. Kako je zdaj s tem? Zakaj en A, drugi pa IA? Ker se spomnim tisto igrico, ja pa ja, ne pa ne. Poznate to igrico?
Ne.
Jaz govorim ja pa ja, vi pa ne pa ne. A se greva?
To sta mož in žena potem verjetno, ne?
Ne, ne, dajva se pomirit! Ja pa ja. Ne pa ne.
Ja pa ja.
Ne pa ne.
Ja pa ja.
Ne pa ne.
Ne pa ne. Ja pa ja.
No saj vidite, znate.
Odlično Ifigenija, predsedniška kandidata vas čakata.
Kako?
Že čakata predsedniška kandidata. Ja tale glasba je pa danes kar glasna!
Ste sitni danes, Ifigenija?
Utrujena sem, saj sem rekla, da sem imala danes že delo dopoldan. Ampak je bilo zelo pozitivno.
Hvala lepa, Ifigenija. Prosim. Nasvidenje.
Nasvidenje.
Gledalke in gledalci, a si vi predstavljate človeka, ki reče staršem, grem! In starši rečejo, imaš kaj denarja? Nič. Greš na stranišče? Ne. Greš v predsobo? Ne. Kam pa? Za eno leto okrog sveta.

Matej, primer da srečate Tino nekje na poti, vi bi jo prosil, da vam da nekaj denarja?
Ne, ne.
Kaj pa?
Jaz denarja ponavadi nisem sprejel, ker glej, denarja nisem jedel, niti nisem spal na denarju, tako da me ni zanimal v bistvu. Jaz bi recimo prišel do Tine in bi rekel, oprostite, jaz iščem prenočišče. In bi rekla ja, tam je en hotel. Ja, ampak jaz potujem v bistvu brez denarja po svetu in me zanima, ali imate morda kakšno sedežno pri vas? In potem bi rekla ja ali pa ne.
V odstotkih, koliko jih je reklo ne?
Nisem računal, ampak vedno je nekdo rekel ja.
Kaj pa ste mu vi dali v zameno potem?
Jaz ne verjamem v izmenjavo. Ne? Niste nikoli ponudili svoje telo, če je kako dekle ustavilo?

Lahko bi šel, ampak ne vem smisla. Ker če bi šel na Antarktiko, bi šel verjetno na drugačen način. Ja, koga tam prosit, koga tam štopat? Kraljevi pingvin, daj mi nekaj denarja, ne?

Glede na to da sta si politika in šport na žalost vedno bližje, me zanima, v kateri šport boste največ vlagali?
Zanimivo vprašanje. Kateri slovenski šport bi bil prioriteta?
No, predsednik ravno ne vem, kaj naj odloča, v kateri šport bi vlagali, bi pa predlagal, da bi vlagali v vse športe, tu se ne sme delat nobene razlike, najmanj bi pa dajal tistim, ki lahko od športa živijo. Meni se zdi malo nerodno, če financiraš nogomertni klub, ki sam zasluži, tam kjer pa so kakšni taki, ki ne pridejo do denarja, pa ni nobene finančne injekcije s strani države. Jože Andrejaš?
Tudi sam bi se strinjal s tem, da verjetno ne bi bilo pošteno favorizirati enega športa, ampak nekako poskušati porazdeliti. Seveda pa bi bil tenis nekje na dobrem mestu. Aha, sta, sta prava! Hvala lepa obema kandidatoma. Torej čez nekaj minut boste izvedeli, kdo je uradni predsedniški kandidat za letošnje volitve. Corleonov predsedniški kandidat. Neka čudna glasba je to? Poznata?
Pozdravljeni gospod Hribar! To sem jaz, Martin Strel, maratonski plavalec, bolje rečeno ultra maratonski plavalec. Preplaval sem Missisippi, Donavo, Jangce Kjang, zdaj še Amazonko. Ja, ja, poznamo. Gospod Martin, vse vaše uspehe zelo dobro poznamo. Ampak a niste preplavali Amazonke in odšli domov? Kaj je to zdaj?- Čudne stvari se dogajajo tukaj v Braziliji, gospod Hribar. Ljudje iz Guinessove knjige rekordov mi nočejo priznat Amazonke. Očitajo mi, da sem šel v reko z istim trebuhom, kot sem prišel ven.
Tako je, to je res nenavadno. Jaz sem ravno na turneji po Južni Ameriki, tako da lahko neposredno branim interese državljana Strela.

Da ni bilo vse v redu ali kaj?
Ja ne vem, verjetno ni bilo v redu. No sicer, če tam uživa, potem ni problema.- Če uživa ni problema, naj plava še enkrat?
Martin, a uživate?
Seveda sem užival, še uživam, jaz se s krokodili pogovarjam, tudi s piranjami. Kaj se pogovarjate s krokodili?
Koliko časa že živi, kaj je za večerjo, kaj je jedel za zajtrk, za kosilo, piranje, koliko so pojedle, zelo prijazne, jaz se vedno pogovarjam. Posebno tiste anakonde, anakonde so prijazne, nikoli ne napade.
Tukaj ne gre za to, kdo uživa, ampak kdo bo sposoben doseči rekord. No prav, v redu. Ampak na internetnih straneh sem prebral, gospod Strel, zdaj ne vem, da toliko kot vi preplavate na dan, če bi to dali na petdeset metrov, bi plavali 17 sekund, svetovni rekord pa je 21 sekund, kaj pravite na to?
To so čiste špekulacije, gospod Hribar! Martinu Strelu so očitali že vse mogoče, kar se tiče pa primerjave reke in bazena, pa je to neprimerljivo, saj bazen nima tako močnega toka. Poglejte samo gospoda Rupla, če ne bi plaval s tokom, potem danes ne bi bil zunanji minister.
No, ta je pa krepka! Ta je pa krepka! In to mi očita človek ki že od vsega začetka plava proti toku svoje stranke!
Dajte no, to je absurd!
Ne, to ni noben absurd, to so dejstva.
Pazi kako veslaš, tam je krokodil! No, jaz se spomnim, ko je Martin Strel prvič plaval skozi piranski zaliv, a veste kako ga je preplaval?
Ne.
Jaz sem ga vozil z motornim čolnom.
Pa ne mi reči! To so hude obtožbe, gospod Jerman. Povej Martin, sam povej, kako je bilo, ko sva pila cviček na barki. Dajte no, kaj pa čvekate, Jerman? Človek se tam zadaj muči, vi pa postavljate pod vprašaj njegove nekdanje podvige, to ni modro.
No vidite, to so novinarji, to ne pelje nikamor, mislim da je čas, da nacionalna televizija odpokliče novinarja Jermana, ker je popolnoma nesposoben in povrhu še žaljiv do našega plavalca!
Oprostite, gospod zunanji minister! Počakajte, počakajte malo minister! Jerman je dober fant. Včasih malo pretirava, v bistvu pa je v redu fant. Midva sva sukpaj spila že veliko cvička, tako da mu ne zamerim.