Odprti kop - Hribar: Orožarski posli

Besedilo, Slike

Premiera: sobota, 09. junij 2007, Vse oddaje

Dober večer gledalke in gledalci, spet nas prestavljajo. Saj jaz nimam nič proti temu. Nače- loma lahko delam tudi ob 4h zjutraj ali pa ob 6h v jutranjem programu. Pred risanko sem zelo primeren. Problem je, ker ne znam presoditi kdo me posluša.
Ko ima človek svoje lastno mnenje, ko se človek zanaša na svojo lastno pamet so lahko besede zelo krute. A ni boljše voditi kakšnega milijonarja? Nobenih problemov nimaš. Na tisti strani je pacient, ti mu daš vprašanje. Povejte ime mame od Krjavla. Štiri imena in potem ga gledaš brez odgovornosti, nič ti ne morejo. Jaz pa tukaj le drezam in nekateri pravijo: Hribar zgubil si ostrino, star si. Nisi več to kar si bil. Na drugi strani: Da vas ni sram, vas bo Bog štrafnil. Vi ste že to naredili. In seveda je problem zdaj ta tajnik. Ura je zdaj 22: 30. Jaz ne vem, če so tisti, ki gredo na kolena in gredo v gmajno po novo trajno že šli spat. Kajti te so nevarni. Razumniki pa ne vem, če dojemajo, da je oddaja spet bolj zgodaj in ne morem vedeti kako naj začnem, do kje lahko grem. Ali bi se obril ali ne. Bi se dostojno oblekel, bi se lepo nasmejal. To so resni problemi. Seveda, če pa je oddaja po enajsti uri zvečer. Nikoli ne bom pozabil v času Velike noči je bila na nacionalni televiziji risanka z imenom Sauth park.
Okoli enajste ure zvečer, šlo pa je zato, da je kip matere Božje začel krvaveti. Ampak krvavel je analno. In so seveda razmišljali ali je to čudež ali ni. In ko je papež ugotovil, da ne krvavi analno ampak vaginalno se je odločil, da čudeža ni. Seveda, če bi bilo to ob osmi, deveti uri zvečer bi bila težava toliko hujša. Zdaj ne vem koga naj nagovarjam ali rečem spoštovani ljubitelji, drage gledalke in gledalci. Ej stari ti, ki gledaš ob 22h, 23h. Živijo kaj še nisi šel še spat? Vidite, to je problem forme. Po drugi strani pa se zavedam resnosti položaja in odgovornosti, ki jo nosim na nacionalni TV. Hovk, govoril sem.

Še bolj resna zadeva je, da je naš predsedniški kandidat Jože Andreaš dejansko začel volilno kampanjo. To ni več hec.
Zdaj, če bi to povedali ob 23h, bi filozofirali. Le zakaj? Če bi to povedali ob 20h bi rekli, ali bo pela Saška na njegovi prezentaciji? Ne vem, zato vas sprašujem Jože Andreaš, pozdravljeni.
Lep pozdrav. Resno se lotevate politike, vas kaj bode v oči zadnje čase. Je kaj narobe?
Slovenija premalo pozornosti posveča pridobivanju energije iz obnovljivih virov. Slovenija nima niti ene sončne elektrarne, velike v primerjavi s sosednjimi in drugimi deželami. Vas ljudje opozarjajo na kakšne probleme, imate kontakt z ljudmi? Imam kontakt, seveda. Pravzaprav največ opozoril sem do danes dobil od mladih družin. Dragi vrtci in pa težave s pridobivanjem stanovanj. Če si predstavljate, da ste danes mlada družina, nimate redne službe, banka ne da kredita. Brez kredita pa danes ni mogoče priti do stanovanj.
Da vas provokativno vprašam. Ali imate rešitev za to? Takoj bi lahko začeli z subvencija- mi ali pa z zniževanjem cen vrtcev. Malo dejanja na dolgi rok prinese velike rezultate. Hvala lepa predsedniški kandidat.

Dobro. Gledalke in gledalci. Čakajte malo.
Ali jaz to prav vidim? Trgovina z orožjem.

Končno smo odkrili trgovino z orožjem. Perfektno. Tukaj vidim dva kupca, minister Rjavec in tole pa je?

A to pomeni gospod Rjavec, da ne hodite več sami v trgovino z orožjem, ali kaj?
No, naj povem, da mi očitajo, da sem zadnje čase preveč zapravil za razne Patrije in belgijske kalašnikovke. Zato so mi za vrat obesili tega Velikega gospoda, ki se spozna na bolj sodobno oborožitev.

Kaj pa pravzaprav iščeta?
Razmišljamo o tem, da bi Slovenija kupila raketni ščit.

Čakajte, kaj ste rekli, da kupujete raketni ščit?
Ja, točno tako. Če želimo posodobiti našo?
Oprostite gospod minister, kupujete raketni ali proti raketni ščit?
Se opravičujem, bil je lapsus. Seveda nas zanima protiraketni ščit.

Gospod minister, lahko poveste kako ta ščit sploh zgleda. Vizualno. Kaj se greste gospod Hribar? Seveda vem, to je v bistvu en malo boljši radar.
Ja ampak to kar kamera kaže v vaši trgovini, ne vidim nobenega radarja.

No, naj povem, da imam pištol dovolj. Ali si kje videl kakšen proti raketni ščit Arni.

Kdo pravi, da je to luknja? Ali veste koliko stane najem poslovnega prostora v centru Ljubljane?
Oh hudirja, a vi ste prodajalec v tej trgovini?
Ja, a je kaj narobe? Ne, samo tako zelo ste podobni mojemu šefu predsedniku vlade. Ja, to so mi pa že rekli, da sem enemu politiku zelo podoben. Ali ste to vi gospod premier Janša?
Ne nisem. Jaz tukaj samo prodajam orožje. Sploh ne vem kdo je ta Janša o katerem govorite. Lahko vam zagotovim, da to nisem jaz. In kolikor vem, se noben Janša ni nikoli ukvarjal z orožarskimi posli. To bi že vedel, ker sem v tem poslu že dolgo časa.

A tiste velike radarje? A ste znoreli. Kaj pa mislite, da smo veleblagovnica? Tukaj imamo puške, pištole, bombe, rakete in podobno. Imamo tudi še nekaj breztrezajnih topov. Protiraketnih sistemov pa nismo nikoli imeli na zalogi. Ali vas lahko nekaj vprašam? Ste vi mogoče Terminator?

Ja prosim, se mi lahko podpišete na te plinske maske, ki jih nihče noče kupiti.

Morda bi jih pa jaz kupil, če jih nihče noče.

Kako pa to veste?
Tukaj se valjajo že 15. let.
Hvala lepa fantje. Upam, da bo šlo. Gledalke in gledalci, predstavljam gosta. Fenomenalnega človeka, enega najbolj duhovitih Slovencev. Človeka, ki ga izredno spoštujem, saj me je pred leti predlagal, da bi bil župan Ljubljane. Le kdo je ta fantič. Pisatelj, filozof, humanist Branko Gradišnik.

Živijo Branko.

Dobrodošli Branko.
Radarski sistem.
Radarski sistem?
Mini varianta. Tukaj imam gumbe. Je kaj notri v tem radarskem sistemu?
Ne, saj imam nekaj čisto drugega.
Branko Gradišnik, strogo zaupno.
Ne, to sem prinesel. Danes je izšel tretji del. Tako, da je uradno knjiga končana.
Ampak to so te knjige, ki se jih ne da dobiti. Ali so pošle, ali so tako slabe? Ne da se jih dobiti.
Ne vem, jaz sem prvič slišal. Kot se spomnim si ti eno izgubil. Ja, eno sem izgubil. Branko, predenj začneva vse lovorike. Vse tisto, kar je bilo preteklost, sedanjost, pustiva to. Ali veste kakšna je vaša prihodnost? Neka gospa me je poklicala en dan. Predstavila se je z imenom, je rekla sem gospa Bella. Ali bi vi gospod Hribar podaril Branku Gradišniku avto z napisom? To je bila moja žena. Verjetno.
A ja?
Ne verjetno, ne. Imam eno fanico, ime ji je Bella. Čeprav mislim, da je to numerološko ime.
Vi bi sprejeli takšen avto, da bi imeli gor napisano Branko Gradišnik, komik?
Ne, jaz sem že rekel, kot pisatelj bi bilo čisto dovolj, če bi mi dali izrezan iz papirja in če gor piše avto je to čisto konceptualno dovolj zame.
Kaj pa, če bi dobili kolo? S kolesom? Kolo sem nehal voziti zato, ker čuvam noge za tek.
Ja? Branko Gradišnik, odkrili ste seks pa se mi ne zdite preveč pohotni. Čeprav pravite, da ste zadnje čase to nekako metafizično dojeli. Ne, to je bila Manca Košir, to si se pa nekaj zmotil. Čeprav se zelo dobro razumem z Manco Koširjevo mislim, da je tudi ona naredila za Slovenke, vsaj tako kot Janez Rugelj za Slovence. Kaj bomo o tem seksu povedali, ker mene zares zanima. Seks, leta 90. se začne seksualna revolucija. Končana je bila že 68. leta.
Moram reči, da že 83. leta sem prevedel spolne radosti. Ampak takrat sem bil dejansko samo teoretik. Tako, da sem potem rabil še sedem let avtogenega treninga, ali kako se temu reče, da sem zrasel toliko, da sem eni ženski pogledal v oči. Potem pa, ko sem ji pogledal v oči je bilo pa lažje.- Če prav razumem, vi ste imeli deklico, pa ste potem brali knjigo o seksu. Ne, jaz sem imel takrat ženo.

A vi ste imeli ženo takrat? Jaz imam dve ženi, pa nisem musliman. Tako ena je bivša, pa ni mrtva. Je živa ampak ločena.

Čisto iskreno moj prvi zakon je bil zelo nesrečen. K temu sem prispeval jaz zaradi tega, ker sem bil popoln blefer. Tam nekje, ko sem bil star 31, 32. let sem opazil, da sem blefer in potem sem si prepovedal bleferati. Ali ste se zavedali Branko da bleferate?
Do 31- tega nisem vedel, mislil sem da sem normalen. Trenutek, če res povem. Ključen trenutek pri meni je bil, ko je na Korziki padel avion. Tam na tistem avionu je bila ena punca s katero sem jaz hodil. Sicer ne, da bi konzumiral, bila sva bila fant in punca v 1. razredu gimnazije. Namesto, da bi čutil žalost sem čutil, nisva takrat več hodila, ampak sva se dobro razumela. Namesto, da bi čutil žalost, sem čutil samo vznemirjenost. Ta je bila namenjena temu zakaj ne čutim žalosti. Nisem je čutil zaradi tega, ker sem živel v nesrečnem zakonu v katerega sem zatopil vse čute, da sem lahko preživel v tem zakonu. Zatapljal pa sem jih z alkoholom in delom, s pisanjem. Potem? Samo to ste napisali trezni?
Ja, to je drugo. To sem napisal trezen, to sem pisal zdaj. Ampak to je ena knjiga, ki se dogaja mojemu alteregu leta 90., 92.
Dobro Branko. Pustiva zdaj to. Razlika, ki ste jo delali med tistim kar ste in med tistim, ali je bila razlika med tistim kar ste in med tistim kar ste mislili da ste ali med tistem kar naj bi ljudje o vas mislili da ste? Niti eno niti drugo. Jaz sem bil pač en še ne rojen, jaz sem se moral najti, poklicati. Pravi Brane v meni je sem pa tja potrkal, kakšen simptom mi je poslal. En izmed simptomov je bil, da se mi je kadar sem bral in to se je dogajalo 10. let, se mi je začelo vidno polje pred očmi migati. In to miganje je bilo vedno huje, kot da si na eni ladji, da te je premetavalo. Moral sem zapreti oči, stresti z glavo. Potem je bilo bolje in spet. Kaj je bilo to? Pravi Branko mi je govoril, da preveč berem, da naj grem v življenje. Samo rabil sem pet let, da sem to ugotovil. Recimo zdaj ozdravljen alkoholik.

En drug simptom je bil, da sem se pogovarjal s kakšnim človekom. Sicer sem moral biti malo bližje tako, da sem se pogovarjal, sem začutil nenadoma nevidno roko, ki me je za tilnik prijela in me silila, da se nežno nagnem k sobesedniku in mu dam nežen poljub ne glede na spol. Hvala.
Tako silna je bila potreba po bližini v meni. To ni govoril moj skriti Branko, ki se še ni rodil takrat. Potem sem od 80. do 90. leta delal na tem, da ga rodim. Ampak Branko, zdaj ste svoboden, zdaj ste rešili strah pred smrtjo. Slovensko bom govoril ali bi zdaj spili en kozarec alkohola? Lahko bi spil, ker nimam problema.
To me zanima, ker ozdravljen alkoholik se bojite, da bi šlo to k vragu, če bi spili zdaj en kozarec. Ne, ampak skozi sem zadet. Zdaj ko 26 let ne pijem in jasno, če 26 let ne piješ, da si potem skoz zadet. Zakaj bi si kvaril endomorfine, zakaj bi si kvaril to možgansko ravnovesje, da imam zdaj, ko sem vedno dobre volje s tem, da malo popijem. Čeprav popijem za kakšen praznik, nazdravim.
Ampak ni nevarno zaiti nazaj notri, neusmiljeno?
Ni nevarno.
Ker vi to kompenzirate s tekom.
Ne zato, ker sem pač drug človek, ne rabim več tega. Strah pred smrtjo. Jaz ga imam še zmeraj. Kako se tega rešiš? Dajte to gledalcem povedati.
To se ne da nič povedati, ker to pride. Zgodilo se je 8. junija 2002, sem se nehal bati smrti. Imel sem mamo, ki me je čuvala pred življenjem. Zelo me je varovala pred vsem in mi ni nikoli povedala, da sem umrljiv. Ni mi povedala, da bom umrl. Tako sem jaz najbrž kot 3 letni, 4 letni vprašal: Kam pa gredo ti ljudje, ki jih vidim tam v krsti. Ne vem kaj je rekla, v glavnem jaz nisem vedel, da sem umrljiv. Pri 14- ih sem nekako eksistencialno to začutil, kot poznaš gardensko ali pa kafkovsko in tega potem sem živel 15. let življenja zafrknjenega intelektualca. In tudi pisal sem kafkovske, potapljal sem se v prepade. Grozno, Lekan mogoče. Ne, do Lekana se nisem utopil, ampak malo mi je manjkalo. Kasneje sem opazil, da če te ni strah življenja potem te tudi ni strah smrti. Pa še vedno ti je žal, da boš umrl. Na nek način sem bil kos od 35. do 40. leta sem bil kos misli, da bom umrl. Seveda mi je bilo malo žal. Žal mi je bilo zaradi tega, ker zapuščam eno življenje, ki je zelo lepo. Med tem, ko prej je bilo, prej je šlo za en drug strah. Potem pa smo bili na Siciliji, ravno me je mafija ujela. Potem so me spustili in vmes sem se nehal bati smrti. Mogoče zaradi tega, ker sem se toliko začel bati mučenja. Ampak to nas čaka pred smrtjo, mučenje.
Ne.

Kako veste, da ne? Vsi mučenci na slikah imajo take obraze. In res imajo, ker jih preplavijo endomorfini. Saj veš, ko greš na maraton, saj ti si to tudi sam delal. Če se mrcvariš dovolj, začneš čutiti blaženost. Vsem se ne izloča enaka količina endomorfinov. Nekateri umrejo " poscani ", nedostojanstveni, " posrani " in v mukah. Mi to propagiramo kot veličino.
To je samo zunanji videz.
A ja, res? Notri je čisto drugače.
No, jaz upam, da Branko govorite resnico ali resničnost.
Sašo.
Prosim.
Ko smo mi, ni smrti. Ko je pa smrt, pa ni nas.
Po smrti je kaj? Bomo vedeli zakaj Jupiter, Sirius, Solarij?- Človek skozi življenje gre skozi razne psihološke razvojne stopnje, kjer mora reševati razne psihološke naloge. Recimo vsi vemo, da nas trenirajo samostojnosti starši, če so dobri starši. Če so kar dobri starši nas natrenirajo samostojnosti in ko se naučimo biti samostojni v tistem hipu zahteva od nas življenje, da gremo v partnerski odnos, da začnemo biti partnerji. Potem naprej in tako naprej. Ena od teh nalog je, da se sprija- zniš s smrtjo. To se pri nas zgodi, ko pospraviš svoje starše. Zadnja psihološka naloga je, da ugotoviš, da ti ni treba vedeti? A se sprijazniva, da je konec najinega pogovora? Se sprijazniva s tem?
Ni problema. Torej, če mi Branko Gradišnik ni dal odgovora zakaj Solarij, zakaj Rimska cesta najbrž nikoli ne bom izvedel zakaj je oddaja Hribar 22: 30.
Torej, mlada pevka, ki jo boste zdaj slišali ima dve želji. Nastopiti v Hribaru, pela je na Kanskem filmskem festivalu, za rojstni dan pa bi rada pela Hugh Hefnerju.
Playboyeva zajčica Katja.

Gledalke in gledalci. Si predstavljate, da bi bila nocoj v studiu Pamela Anderson. Kakšne frustracije bi dobila. Nekaj oddaj nazaj smo prosili oz. dali nalogo ali pa prošnjo, ali osrečili nekoga, ki bi rad sedel v antropološki kletki in si izza kolisja ogledal našo oddajo. Dobili smo ga. Mili pozdravljeni.
Lep večer.
Kako doživljate oddajo?
Zelo dobro, super. Ste srečni?
Ja, zelo srečen, samo osamljen. Se počutite katastrofalno sam tukaj v tem?
Katastrofa. Vam pomagamo, bi radi imeli kakšno deklico iz našega občinstva zraven? Ja, imel bi.
Katero bi si izbrali?
Blond ne, črno bi imel. Saj so večinoma črne.
Črno, čisto tam na koncu. V prvi vrsti na koncu?
Ja, ja.
Ajmo gremo sedeti v kletko. Ne bo naš gost sam in žalosten.
Hvala.

Izvolite. Gledalke in gledalci, po oglasih boste videli kako se na roleti znajdejo pomembni Slovenci.

Dober večer drage ovčice. Poglejta, nocoj bomo govorili o novi nevarnosti, ki nas bo zadela vsak hip. Potem, ko smo se rešili brezbožnega komunizma, ko smo se rešili divjega liberalizma nas sedaj v tem razcvetu etičnih in moralnih vrednot tare negotovost ali bomo v Sloveniji imeli hazard. Las Vegas, polje prostitucije, polje nečednosti in polje hazarda. Mar se bomo kar tako vnemar prepustili interesom kapitala?

Joj, to ste pa tako lepo povedali gospod Kardinal, da mi kar solze silijo v oči. Joj kako lepo.
Ja, njegova ekscelenca ima prav. Vendar je objektivna stvar pri nas nekoliko drugačna.
Boste stavili gospod Minister? Samo na vas še čakamo.
Ja, stavim na črno polje številka 10. Čakajte spoštovani kolega, spet ste dali na črno. To ni dobro, veste. V življenju je treba kdaj pa kdaj staviti tudi na rdeče. Poglejte mene, nikoli ne vztrajam samo na eni barvi. Zato je pa treba malo kombinirati, treba je imeti pravo intuicijo. Dimitrij poglej, vsak je svoje barve kovač.
Ja. Jaz sem svoje največje zmage dosegel na črnih. No, daj Mirko zavrti ruleto. Komaj čakam. Tale igra ti zleze pod kožo. Zanimivo. Hopa.

No da vidimo.
Kaj počnete brezbožniki. Kako si drznete tako nesramno hazardirati pred našimi volivci. Črna 10. Bravo minister.
To, zadel sem. Končno. Nova Slovenija. Bravo kolega. Tole vam pa gre zelo dobro od rok. Čestitam. To je pa neverjetno kolega. Moram priznati, da ste me presenetili. Iskrene čestitke, bravo.
Vas ni sram? Predali ste se tujemu kapitalu. Prevzela vas je hazardska mrzlica. Andrej, Dimitrij.
Mar je to, kar počnete v temeljnih vrednotah zapisano krščanskega človeka? Vas ni sram, vas še enkrat sprašujem. Tudi tebe Jože, tudi tebe Branko.
Kot vsaka stran v življenju ima tudi ta svojo dobro plat in svojo temno plat. Dobra plat je v gospodarskem smislu, temna pa v odvisnosti.
Branko?
Ja, gospodarstvo gotovo koristi, če prodaš dušo hudiču. Ne vem pa, če posmrtnemu življenju koristi. To je čisto pragmatično vprašanje. Izjemno Branko. Duhovito in pravično.
Hvala. Kaj pravite na to hazarderji? Dimitrij boš kaj rekel?
Ne, čakaj. Tebe je spet malo vrglo na Ustavo.
Andrej?
Nič ne bom rekel, ker sem tako vesel, da sem zadel. Ker jaz bi tudi. Kako vam to uspe?
Nova Slovenija.
Pustimo to. Janez tvoje besede hočem.

Jaz lahko povem samo, da se učim.
Ampak je pa zelo zabavno. Jaz se učim tega igralništva. Poglej Matej, zdi se mi, da je ta avtomat pokvarjen. Nič ne pade ven. Misliš, da sem kaj narobe pritisnil? Ne Slavko, tukaj gre za to ali imaš srečo ali pa je pač nimaš. Sicer pa se mi kar čudno zdi, da tam za ruleto Minister Bajuk vseskozi dobiva.
A misliš, da je kakšna povezava med ameriškim kapitalom in slovensko vlado?
Ne vem, mogoče so ruleto tako programirali, da je bolj naklonjena tistim, ki stavijo na črno.
Poglejte te izgubljene liberalne duše. Mečejo žetone v prepričanju, da se jim bo pokazala Marija. To je razpad vseh vrednot. Slovenski politični prostor je postal kocka nečednosti.
Saško daj mi en žeton.
To pa ne gre tako. V Slovenski Nacionalni Stranki smo dobili samo tri žetone.
Kako tri? Meni so dali pet.
Ne vem, mogoče zato, ker ste lepa in atraktivna ženska.
A tako. Kaj bi radi s tem povedali gospod Peče? Nič posebnega draga Helena. Lastniki igralnice so pač ocenili, da ste vredni pet žetonov.
A tako. Ja od kdaj sem pa jez vredna pet žetonov? A vi veste koliko je moja cena?
No dajte no, vidva. Lepo prosim, dajte se obnašat. Saj se lahko malo umirita, nismo na tržnici kolega. A ni tako Andrej?
Ja seveda Dimitrij. V igralnicah so stvari bolj transp- arentne, mnogo bolj sofisticirane. Ja seveda.
11 črna.
Ja bravo Minister, spet ste zadeli. To je pa res neverjetno, čestitam.
To je očitno moj dan. Kaj naj rečem, ruleta me ima rada.- Šokiran sem. Hazarderstvo je zasvojilo tiste, za katere si nikdar ne bi mislil, da se jim bo to zgodilo. To je znak duhovne šibkosti, razvrat. Eden izmed sedmih smrtnih grehov. Da vas ni sram. Slovenija je postala Las Vegas. Manjka samo še hudič Elvis Presley.

Ne nisem vas iskal. Kaj naj počnem s karikaturo, ki je v očeh nevednih Američanov vstala večkrat od mrtvih, kot Jezus Kristus.

To je pa slišati nekoliko drugačno. Ste morda tam kjer ste bili, se nekoliko spreobrnili?

Hej ljudje, glejte! Elvis je Živ.
A se ti je čisto skeglalo Janez, kaj pa govoriš?
Ne, Marjan je imel prav. Elvis je živ, živ je. Ja, pa res. A ni to Elvis? Poglej Saša.
Ti si pa res omejena. Na, tukaj imaš žeton. O, hvala Saško.
Gospod Elvis, saj to je pa velika čast. A se nam boste pridružili na ruleti? Prijetno, pridite.

Ja saj tudi je ameriška. Moment.
24 črna.
Pa to je neverjetno. Spet sem zadel, to je čudež. Pazite Andrej kako se izražate.
Ja oprostite.
Imam občutek, da se ta zadaj na ruleti dogajajo čudne stvari. No, to je normalno. Matej, ko si na oblasti, te tudi ruleta uboga. Moraš vedeti, da opozicijo običajno igra za drobiž, ker nima dostopa do državne blagajne.
Poglejte gospod Elvis, prej ste govorili o neki radikalni preobrazbi. Pa me zanima sedaj, ko ste verjetno v drugih vodah, ko ne kockate več. Povejte tem brezbožnikom kam jih lahko zapelje ta strastna, nečedna hazarderska mrzlica.

Gospod Minister, uprava casinoja bi se rada pogovorila z vami. Ja pa ne zdaj, ko sem ravno začel dobivati.
Ja, mogoče je ravno zaradi tega.- Čakajte, čakajte. To je pa nezaslišano. Da prekinejo Ministra sredi njegovega dela. To ni profesionalno.

Ne, to me prav nič ne zanima. Toda, če me oči ne varajo vidim tukaj za to pregrešno hazardersko mizo tudi podpredsednika slovenskega parlamenta.
Oprostite, ampak mene nihče ne bo zmerjal s prešuštnikom. Če nekateri tako kličejo predsed- nika parlamenta tudi prav, ampak mene ne boste.
Sašo pomiri se, saj ne vedo kaj govorijo. Nervozen sem, ker nič ne dobivam.
Pa podi k ruleti, saj si visok državni funkcionar.
A si normalna? A ne vidiš kdo je krupje. Temu Strojanu že ne bom zaupal svojih žetonov.
Jaz pa bi. Vidite gospod Elvis, vaš obisk tukaj v studiu ni prinesel nič dobrega. Mislil sem, da ste se spreobrnili pa nič od tega.

Pojdite v miru gospod Elvis. Tukaj jaz nimam več kaj iskati. Prizadelo me je, da prav vlada do katere sem gojil toliko zaupanja. Tukaj vas gledam na teh slikah kako ponosno ste stali, da je zgradila tako velik hram blasfemije. Zbogom ministri, zbogom Andrej.
Kaj naj rečem vaša ekscelenca, monsinjor Franc, v vsem vam pa ne moremo ustreči. Ta casino pomeni neskončen vir denarja za državni proračun.
Dejstvo je, da pozitivni učinki tega projekta navsezadnje prevladajo nad morebitnimi negativnimi posledicami. Mi smo to vse izračunali.
Ja, tako je. Kar poglejte koliko delovnih mest se je odprlo. Celo za ljudi, ki ponavadi težko najdejo službo. No dajmo Mirko, naj že enkrat pade enkrat tista trinajstica.

Hvala lepa.

Elvis Presley je le Elvis Presley. Branko, zdaj naju čaka rubrika Ali- Ali. Nič takega, nič posebnega ni. Dajva si pogledat kako je moja prejšnja gostja, prijateljica Angelica Likovič poskušala vplivat na to, da predsednik vlade ne bo več živel na koruzi.

Dober dan, dober dan.

Ja, to je pa kapela Lurške matere Božje.

Hvala, kar izvolite. Kar izvolite položiti.

Jaz želim vsem Slovenkam in Slovencem, ki živijo v kakršnikoli zvezi. Mi rečemo na koruzi. Tudi naš predsednik vlade Janez Janša, da se čim prej oženijo, da bodo srečni. Kajti zakon prinaša večje obveznosti in odgovornosti, je bolj trden. Da imajo čim več otrok, ker otrok manjka v Sloveniji.

Nekaj podobnega, saj nima smisla kaj preveč izbirati. Nekaj vzemite, kar bo pa bo.
Ali- Ali.
Ja.
Mohamed Ali.
Ja. Ker si mi že prej rekel, da moram srednjo obrniti, bom srednjo. A ja?
Ne.
Nisem rekel srednjo.
Dajva tole.
Ne, to je zdaj finta. Dobro, srednja.
To se tako naredi.
Piccole Carleone bi bil zelo srečen, če bi si lahko ogledali spektakularen dvoboj. Vi ste skupaj začeli biljard z Jonasom. Je bilo to res?
Ja.
Z Jonasom Žnidaršičem?
On je začel prej. Kaj sta imela kakšno privat biljardnico?
Imela sva tudi biljardnico.
Resno?
Ja. Napisala sva tudi Dober biljard, Boljši biljard, Najboljši biljard. Tri knjige, ki potem za nalašč nisva izdala.
Ali bi se pomerila in uresničili željo Piccolu Corleonu?
Absolutno.
Velja?
Ni problema. Samo je treba tudi Jonasa vprašati.
Dobro. Jonasa ne bomo spraševali, saj je zaposlen na RTV- Slovenija. Zdaj pa gospa Efigenija. Drugače pa mu bo Corleone prestrelil kolena.
Tako je. Gospod Gradišnik dober dan.
Živijo.
Dajva se usesti. Dober večer.- Čer.
Rokice.
Tako?
Ja takole. Vdihniti. Ampak tukaj je precej zakajeno.
Kar dihajva no! Dihajva. Kar dihat še.
Ne se me dotikati.
Ne se me dotikat!
Ne. Veliko glavo imate.
Spolovil nič?
No, no. Dajva se pomiriti. Ščitnica.
Kar velika, nosek.

Pa z mehurjem je nekaj narobe, z vodo je nekaj narobe.
Je kaj nevrozice?
Ne, nič. Ventilčke je treba spustiti. Sploh nisem vedel, da jih imam. Ventilčke v glavi. Dajva malo narediti, dajva. Takole, takole. Tako ja.
Pa z rokico takole malo po stegenčkih. Kar še.
Kar še? Še. Zadaj sprostite. Tako. Zdaj pa zakričiva. Dajva. Še bolj naglas. Še bolj naglas.
Ventilčke sčistit. Še bolj. Kar dajva še zakričat. Ti, ti narediti. Bolj naglas. Ti, ti.
Pa z nogicami malo zacepetat.
Ta, ta, ta.
Tako. Ventilčke je treba sčistit, da ne bo nevrozice.
Ok. Men je tega dosti! Jaz tega ne bom prenašal. Kaj se greš? Ti boš mene hecal ali hecala? Ali je to ženska ali moški? Ženska Ifigenija.
Mene ne bo nobena zafrkavala. A je v redu? Sem spustil ventilčke?
Fantek.
Kakšen fantek? Zakaj pa tako grdo govoriš? To pa ni lepo.

Ali sem spustil ventilčke ali ne? Daj očala dol.
Pa dejmo se usesti. Ja, pa podiva ven.
Pojdiva ven.
Pojdiva ven.
Pa pojdiva.

Spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. Je v redu? Gospa Ifigenija?
Ja, vse je v redu. Sva se zmenila. Njena metoda je odlična, popolnoma miren sem. Hvala lepa Ifigenija. Prestrašili ste me.
Vse je v redu zdaj. A ne, da se v redu zdaj počutimo, a ne?- Čisto drugi človek. Hvala lepa. Ja no, hvala Nasvidenje.
Srečno.
Nasvidenje. Drugi človek.
Naša naslednja gostja gledalke in gledalci, je nekaj najlepšega kar je kdajkoli v zgodovini slovenskega naroda sedelo na tem stolu. Miss slovenskega športa Natalija Waldhuber.
Dober dan.

Zakaj mi pa nisi poslal nje za ventilčke spustit?
Kako? Njo bi mi moral poslati za ventilčke spuščat.
Kaj pa vem, mogoče sem malo premlada.
Mogoče ste prepozno odkrili seks Branko. Natalija. No, da si ogledamo. Kamera, dajte snemat. Res ste lepi. Hvala lepa.
Ampak vaša lepota, lepota ni kar tako, da ste prišli. Vi ste športnica, državna prvakinja v mnogoboju med mladinkami, sedmeroboj. Druga na 60 metrov z ovirami.
Ja. Ciljate na olimpijske igre?
Ja, vsekakor.
Res?
Ja. Peking je preblizu, 2008 je preblizu za mnogobojsko normo. Peking je 9000 kilometrov stran. Kam bi šli pa radi, na Antarktiko? V London. Jaz mislim, da bo leta 2012 norma dosegljiva. Delam v tej smeri, treniram.
Ampak lepota in trening ali gre to skupaj? Na treningih vas vsi tam nekaj, vas skušajo kaj popravljat kako nogo dvigniti na ovirah? Saj veste kaj mislim.
Ja, ampak to ne zaradi lepote ampak zaradi tega, da bomo boljši, hitrejši, da bomo daljše skakali. V glavnem s tem namenom, ne pa da bomo lepši.
Trener nikoli tako, da bi morali kolena, je profesionalen?
Seveda. Ga nebi dali na kakšna Trenja h Urošu Slaku?
Ne.
Pedofilija?
Ne. Tako Uroš, nič ne bo.
Branko si vi predstavljate to lepo dete gre na Havaje študirati. Bomo videli, če se bo vrnila.
Kaj pravite?
50- 50.
Ja, jaz tudi ne vem.
Res, Havaje študirati?
Ja.
Zakaj, kaj Slovenija ni dobra?
Pa je. Za športnike mogoče res.
Zakaj? Zato, ker če hoče športnik biti dober mora trenirati in če hoče biti dober študent, more študirati. To oboje hkrati v Sloveniji ne gre. Kako naj skače v Sloveniji, če takoj v Avstrijo skoči?
To pa res.

Natalija, ljubiteljica Harryja Potterja.
Sem prebrala vse dele. Branko ga je prevedel.
Sem slišala. In to zelo dobro. Branko boste dali kakšne napotke tako lepi gospodični? Verjetno znate Harryja Potterja na pamet.
Nič ti ni treba čarati. Vse boš naredila s svojim delom in s talentom.
To sem že ugotovila. Hvala.
Sponzorji se že zanimajo za vas, za vaše dosežke na olimpijskih igrah?
Premalo se mi zdi. Zaradi tega sem se tudi prijavila na Miss športa, ker mediji niso tako pozorni na nas mlade športnike. Priznani športniki Jolanda Čeplak, na te letijo sponzorji kot muhe.
Ali se ne bojite, da je zdaj ta miss, da vas je morda zaznamoval, da boste naslednjo leto tekmovali za Miss Slovenije. Potem pa, ko bo to šlo vse k vragu, Miss straniščnih školk. Kakšna tekmovanja so še? Po enih petih leti neandrelona si mister Slovenije.

Kaj pa vem?
Ne?
Ne, jaz mislim, da se na lepotna tekmovanja ne bom prijavila. Tudi na Miss športa se nebi prijavila, če nebi bilo to športno tekmovanje oz. nebi tekmovale športnice. Saj sem ponosen na to, da res izberejo nekoga, ki ima rezultate. Kako pa to, če ne bo rezultatov po Pekingu, ste pripravljeni jemati kakšna nedovoljena poživila?
Ne, to ne. Jaz želim delati v atletiki s svojimi zmožnostmi in ti rezultati potem ne bodo več moji, če bodo z nedovoljenimi poživili.
Vzemiva primer, da vsa vaša konkurenca jemlje to, ker farmacija je šla strahotno naprej. Bolj kot so te in še lobiji so. Se boste temu odpovedali, ker potem ni smiselno trenirati.
Kaj pa vem, bomo videli kaj bo čez par let.
Ali ni najbolje nič ne veš, nič ne vidiš, nič ne slišiš?
Najboljše.
Kar bo, bo. V mnogoboju ni takšnega problema, ker so tako različne discipline, da so učinki posameznih drog, ki delujejo v eni od disciplin, slabo obnesejo na drugih.
Tako ja.
Vi Branko jemljete na maratonih kakšna poživila? Kakšni kisikovo obogateno kri?
Nič, nič.
Nič? Še zadnjič sem šel z 39 vročine, sem šel en maraton teči, da ne bi zamudil, ker se vsako leto udeležim ljubljanskega maratona. Sam sem si rekel, ah saj imajo rešilce za mano, na vsakih 5 km stoji en medicinc, ki me bo oživljal, pa je bilo. Bomo držali pesti? Natalija boste leta 2012 olimpijska prvakinja? Olimpijska prvakinja ne. Če bom pa na stopničkah bom pa kar dosti.

Ko bo Natalija leta 2012 na stopničkah bom jaz vodil oddajo na televiziji tretje življenjsko obdobje, specialist za kleklanje. Ob 2h zjutraj.
Po oglasih bomo spoznali pripadnike najbolj znane stripovske tajne organizacije. Hvala.
Enako.

Ali lahko še jaz? Ja, kar tega bom ta rdečega. Hvala Biba. Biba ali jaz to prav vidim, ali se meni samo zdi? Branko, Natalija. Se mi zdi kot kakšno vrhunsko srečanje na levici.
Kakšni levici govorite? Mi tukaj v cvetličarni z vrhunskimi cvetlicami. Ali je kdo od vas vstal z levo nogo? No, to pa ne vem. Številka 1 danes še nisem srečal človeka, ki nebi zjutraj vstal. Dejstvo je, da smo vsi mi zjutraj vstali in naša skupna prihodnost je v tem, da bomo jutri spet. In potem spet znova. Včasih se sprašujem ali ni to na nek način vse skupaj monotono. Odgovor je jasen, le na ta način lahko prosperiramo in čas je, da se nehamo spraševati na katero nogo je kdo zjutraj vstal. Si razumel Bob Rock? No, si ti razumel Sir Oliver?
Jaz recimo nimam pojma s katero nogo vstanem. Ko pomislim na to, ponavadi že stojim na obeh. To se mi zdi neka čudna retorika. Kot, da bi vas izrezala iz Alana Forda.
Kaj pa govorite gospod Hribar?
Kako pa se obnašate? Vidim, da se počutite zelo močne, ker ste tam za šankom trije. Mi štirje pa smo tukaj sami. Branko vas spominja ta situacija na Alana Forda? Ste ga brali? Seveda me spominja, takrat sem ga prevajal, to bom že vedel. Tudi to ste prevajal?
Slovenskega Alana Forda sem jaz prevedel. To je moj kultni prevod.
Branko je prevajal Alana Forda. Zdaj kaj mu boste rekli, spominja te pravi Branko. Jaz sem poznavalec. Penez sereš, cekin daj. To so bili znani ministri tam, ko so nastopali, župani.
Nekam zmedeno mi delujete.

Ne vem o čem govorijo, jaz teh ljudi ne poznam.
Jaz tudi ne.
Ja jaz tudi ne. Sploh pa tisti, ki znori v studiu, s takim ni dobro imeti opravka. Pusti ga.
Natalija poznate Alana Forda?
Ne poznam, nisem ga nikoli prebrala. Bom kar pri Harry Potterju ostala.
Dobro. Ampak kateri od likov vam je najbolj všeč, od tukaj. Lahko vse vidimo?
Desni.- Čisto desni s klobukom?
Ja.
Ta vam je najbolj všeč? Recimo.
To je Sir Oliver.
Dosti je.
Vi ste ta, kaj boste rekli na to? Jaz definitivno tega stripa ne poznam, ne poznam teh junakov. Zdaj vam je vlada odkrila vašo skrivno lokacijo. Kaj bi temu rekli? Kaj boste zdaj naredili? Ne vemo o kakšni aferi govorite gospod Hribar. Vedno vidite same afere, zarote. Ne vidite pa tistega kar je najbolj očitno. In kaj je to?
Kaj ste slepi? Na Antarktiki se topi led, vi se pa ukvarjate z lovom na čarovnice.
Spoštovana številka 1, dejstvo je, da je tukaj v naši mali cvetličarni res nekaj narobe. Ko na avtomatu za kavo pritisneš čaj, priteče ven mleko. Nekdo nas je razkrinkal? Tukaj zagotovo ni dobro. Kako ste mu rekli? Številka 1?
Poglejte. Dejstvo je, da je predsednik republike v tej državi kljub vsemu še vedno številka ena. Ne glede na to kaj si o tem mislijo v vladni palači. Dobro si se zmazal Alen, pardon Borut.
Ti si definitivno naš novi up. Tako, kot sem bil pred mnogimi leti jaz. Čakajte, meni se zdi, da bi bilo zdaj narobe iskati kdo je med nami prvi up ali ne. On dela veliko v tujini, jaz pa sem skozi v Ljubljani. Zato mislim, da ni fer govoriti o tem tako na pamet.
Zoki, ti si agent za posebne naloge in to dobro veš.
Jaz sem Sir Oliver, da boš vedel Milan. Enkrat se lepo povedal, da se boste pogrizli med seboj. Dokler še imam kakšno besedo predlagam, da glasujemo. Kdo je za Alana, pardon za Boruta? Jaz sem za.

Jaz tudi. Kako, a nisi rekel, da nisi.
Nisem ne.
Kaj zdaj, si ali nisi kamerad?
Definitivno sem. No potem sem tudi jaz.
Tri proti nič. Čestitam Borut.
Hvala lepa. Edino kar me je motilo pri tem glasovanju je bilo to, da mene ni nihče nič vprašal.
No, tvoj glas nebi ničesar spremenil. Tudi, če bi bil proti, bi vseeno zmagal. Z matematičnega vidika se z vami popolnoma strinjam kolega bivši predsednik. Vendar me pri vsem tem moti procedura. Dejansko sem zmagal brez boja, postal sem novi up ne da bi se za to vsaj malo oznojil. Povem vam to je bilo lažje kot v fitnesu.
Dobro, če sem vam zdi postopek prelahek se lahko v teku na 400 m pomerite z gospodično Natalijo. A bi ga premagali Natalija?
Verjetno v teku na 400 metrov ne, ker tega ne treniram, tega ni v mnogoboju. V kaki drugi disciplini pa sigurno. Po meje v kakih hitrih disciplinah.
Koliko imate čas na 60 metrov?
Na 60 metrov, 7, 90.
7, 90?
Ja. To je 7 sekund 90.

Branko kaj pravite na vse to?
Pravim, da mi ti štirje zelo zbujajo lepe spomine. Ampak manjka Super Hik. Super Hik, ki je jemal revnim zato, da je dajal bogatim. Vi ga pa nočete imenovat za banko Slovenije.
Gospodje priznajte, da ste iz Alana Forda.
Prav, naj vam bo. Če nas je razkrinkala vlada nas dajte še vi. Tako in tako nimamo ničesar skrivati. Morate vedeti, da so mi pozitivci. Poglejte tale delitev na pozitivce in negativce se mi zdi rahlo preživeta. Poleg tega mi v skladu z modernimi evropskimi standardi se mi tu ne zdi. Smo pač ljudje, ki imamo različne poglede. Meni je najbolj sumljiv Bob Rock. Se mi zdi, da ima premajhen nos.

Kar verjemite gospod Hribar, pred dvema tednoma sem bil pri gospodu Glumičiču v Zagrebu, ki mi je lepo popravil moj nosek. Zdaj se lahkše diše.
Branko, se vam zdi, da je slovenska politika kdaj podobna Alanu Fordu? Bi lahko kakšno primerjavo našli? Zdaj prihajam iz Zagreba. Moram reči, da je tudi Hrvaška politika tudi podobna Alanu Fordu. Tukaj so se našli, dve ekipi. Se morata sestat tam na meji in se kaj zmeniti.
In kaj bo?
Ne vem, ravno včeraj sem gledal čisto resen zagrebški TV dnevnik kjer so rekli, da je genetsko doktor Radman dokazal, da iz planinca ne moreš dejansko narediti ribiča. In da jih bodo šli zdaj v Savudrijsko obalo loviti te slovenske ribiče. In tisti, ki bo jodlal bodo vedeli, da je planinec in ga pospravili.
Res? Ja, resno.
Branko veste kaj govorite? Natalija vas kaj zanima politika?
Ne najbolj. Ampak bom prebrala Alana Forda, da bom potem malo več vedela o politiki. Recimo vas bi se dalo v kakšno stranko tako, kot je zdaj v Liberalni Demokraciji, da vas kakšna stranka najame. Na primer društvo ZARES, ki se bo preimenovalo, da bi bili vodja stranke. Bi vzeli to?
Kaj pa vem, ne verjamem.
Ali pa če bi silili v vas?
Politika ni za mene, ker nisem tak človek, ker ne znam lagati in po moje se nebi dobro znašla v njej.
Pametno dete. Kaj ne Branko? Še bolj pametno pa je, da je konec oddaje. Gledalke in gledalci, lahko noč.

Prejšnja: Operacija LDS

Naslednja: Andrijanino pismo

oglasno sporočilo

Moj RTV

Hribar: Orožarski posli